35. štev.
V Kranju, dne 30. avgusta 1913.
Leto I.
Izhaja vsako soboto ob 5. uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4'—, za pol leta K 2'-—, za četrt leta K 1 —. Za vse druge države in Ameriko K 5"60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin.. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava",. Kranj.
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Ironija.
Pred par dnevi je zborovala v novosezidani palači v Haagu mirovna konferenca. To je v oni palači, za katero je ameriški multimilijonar Carnegie dal potrebna sredstva na razpolago.
Ze to je ironija na faktična dejstva. Oni Carnegie, ki je uporabljal vsa sredstva, da uniči vso konkurenco, ki je svoje milijone izžemal in izprešal iz ubogega delavca, ki ima sam celo armado duševnih vojakov, ki pazijo, da kjer le mogoče zadajo nasprotniku-konkurentu smrtni udarec, oni Carnegie je dal 50 milijonov za propagando — miru.
In iz tega denarja so tudi sezidali ono krasno mramornato palačo, v kateri so minole dni zborovali delegati vseh držav, da govore in sklepajo o večnem miru, o razorožitvi. 900 jih je bilo in odlična imena je bilo čitati med njimi. Vsi so obsojali vojno, vsi vedno večje zahteve po vojakih in ka-nonih. V zadregi so bili, komu naj doprinašajo večje navdušenje, ali onemu, ki je po svojem s podkupovanjem in goljufijo pridobljenem premoženju omogočil zidavo krasne palače ali končnemu miru, ki je baš te dni našel mirno zavetje v nji.
A ne samo letos, že dlje časa zboruje v Haagu vsako leto mirovna konferenca. Sprožil je to misel ruski car Nikolaj. Tudi to je značilno. Dočim teko v državi carja vseh Rusov potoki krvi, dočim primanjkuje rabljev, da bi pobesili nesrečne žrtve policijskega sistema, dočim se polnijo sibirske ječe in rudokopi z jetniki, oznanja car pesem miru po vsi zemlji.
Lepo so govorili leto za letom v Haagu, važne sklepe so storili, a ostali so vsi na — papirju. Ali je treba zato dokazov?
Ozrimo se le na našo ožjo domovino, na Avstrijo. Ali morda udeležencem mirovnega kongresa ni bila znana naša politika napram Srbiji v zadnji balkanski vojni? Ali ni literarni oddelek zunanjega ministra pod vodstvom Kanvje dan-nadan hujskal na vojno s Srbijo. In ker se to ni dalo doseči v legalni formi, je Kanvja posegel po
laži. Dognano je, da je dobro vedel, da se našemu poslaniku v Prizrendu, Prochaski, ni skrivil las, a vendar je razglašal, da so ga oropati moštva, da j so ga masakrirali, da je postal žrtva srbskemu i sovraštvu proti nam. In za vse te infamne laži in \ za vso to goljufivo poročanje v svrho hujskanja I javnega mnenja, ga niso morda spodili. Kaj še, I odlikovali so ga, menda zato, da je nadaljeval z lažnjivimi poročili in da smo doživeli še afero s „Skodro", s patrom Paličem, s Skadrom in da smo končno doživeli še zmagovito bulgarsko armado. Do zadnjega se je mož lagal, z vso silo je hotel imeti vojno s Srbijo. Sele v zadnjem hipu, ko porazov bolgarskih armad ni bilo več mogoče niti prikriti, niti ublažiti, je ta pravličar iz tisoč in ene noči končno utihnil. In odličnega sotrudnika je im"e!: šefa generalnega štaba Conrada pl. Hotzen-dorfa. Mož je sam priznal, da je poskušal v času, ko je bila naša zaveznica Italija zaposlena z vojno v Tripolitaniji, isto napasti zahrbtno. In tudi sedaj se je užaljen podal na dopust na Tirolsko, baje zato, ker ni dosegel v zadnjem srbsko-bolgarskem sporu, da bi bila Avstrija zopet zahrbtno upadla v Sandžak. •
Med tem pa se je odtegnilo z mobilizacijo tisoče in tisoče mladih ljudi svojemu poklicu. In i avstrijski vojak, vajen izvesti vsako povelje brez pomisleka, je šel radevolje na meje. Mislil je, da j je domovina v nevarnosti, da ga potrebuje. A ko i je prišel na določen kraj, je delal „gewehrgriffe" J in tolkel „Marš eins". Deset mesecev je bilo j treba stražiti mejo, ob kateri sploh ni bilo sovražnika. Deset mesecev se je bilo treba izpostavljati vsem šikanam, boleznim in obupanju, radi tega, ker je naš zunanji urad deset mesecev prežal, kje in kako bi bilo mogoče odščipniti Srbiji košček zemlje, kako bi ji bilo mogoče škodovati na ugledu in blagostanju.
Kako razpoloženje je vladalo med tem časom v naših vojakih, označujejo sedaj nemški listi. Tudi pri teh je prišlo spoznanje, dasiravno pozno. Ravno avstrijski nemški listi so bili oni, ki so stali j vedno ob strani šefu literarnega oddelka Kanvju.
S slastjo so pobrali vse, kar jim je podal zunan; urad in pravi mojstri so bili v zasramovanju Srbov in Črnogorcev. A sedaj, ko so se rezervisti vrnili in ko so iz obraza v obraz slišali, kako dobro se jim je godilo doli v Bosni in gori v Galiciji, so jeli priobčevati pogovore z rezervnimi častniki. Zanimive stvari se izve iz njih in vredni so ti dokumenti skrbnosti vojne uprave napram moštvuj da se jih reši pozabljivosti:
„Hudi časi. V prostorih, ki so bili namenjeni za deset, jih je moralo stanovati po trideset. In večkrat še tega ni bilo. Moštvo se je moralo zadovoljiti s šotori, ki niso dali nikakega varstva proti vremenskim nezgodam. In voda! Povsod je bilo dobiti le talno vodo, ki je bila večinoma okužena. Kaj je koristilo, da se je moštvu prepovedalo piti nekuhano vodo. Na pohodih je moštvo kar padlo po umazanih mlakužah, da si saj ohladi pekočo žejo. Ni čuda, da so se pod takimi okol-nostmi pojavljale bolezni: tif u s, disenterija. Vročico, ki se je prenesla po muhah in ki je trajala le tri do štiri dni, se sploh ni vpoštevalo. Proti malariji je moštvo dobivalo profilaktično kinin, ki je sicer pokončal vročico a istotako tudi živce.
Ko sem bil prvič v Tedeju je bilo na pokopališču le malo gomil, sedaj je skoro poln. Mobilizacija nas je stala nebroj žrtev.
Moštvo, ki je izpočetka čitalo svoje domače časnike, ki so se pošiljali za njim, je naposled bralo le še socijalno-demokratične in reči se mora, da je od mobilizacije še največ profitirala soc. demokracija. Po padcu Skadra so postale' razmere naravnost neznosne. Misel, da bo naposled prišlo vendar do kaj resnega, je poživila vse duhove. Vse se je pripravilo za pohod v Črnogoro. Plamena, ki so gorela po padcu Skadra po vseh črnogorskih gorah, so svetila proti nam kot vojne baklje. A iz vsega ni postalo nič (Hvala bogu!) in moštvo je mislilo, da bo vsaj sedaj odpuščeno. Ko pa le ni bilo odpuščeno in je zopet pričela neumna služba po vojašnicah, se je polotilo moštva obupan je, ki se le težko opiše. Nebroj samomorov se je izvršilo. Ti so se tako množili,
I
K.
Bjornstjerne Bjornson:
Oče.
Iz norveškega kmetskega življenja.
Najmogočnejši kmet v celi župniji, o katerem hočemo tu pripovedovati, se je zval Tord Overas. Možato in resno je stal nekega dne pred svojim župnikom.
„Sina sem dobil," reče „in krstiti bi ga pustil." „Kako naj se pa imenuje?" „Finn, kakor je bilo ime mojemu očetu." „In botri?"
Povedal jih je in bili so najboljši možje in žene cele fare, Tordovo sorodstvo.
„Ali želite še kaj?" vpraša župnik.
Kmet se je premislil in potem rekel:
„Ta dan naj bo samo on krščen."
„To se pravi, da naj se krst izvrši na delavnik."
„Prihodnjo soboto ob dvanajstih opoldne."
„Ali imate še kaj?" vpraša župnik.
„Drugega nič," in vrtil je klobuk v roki, kakor da bi hotel iti. Sedaj pa se dvigne župnik. „Da, Še nekaj," reče, pristopi h kmetu, ga prime za roko in ga pogleda v oči: „Dal Bog, da bi ti bil otrok v pravi blagoslov?"
Molčal je na to župnik, a po daljšem premoru ga vpraša: „Kake želje imaš danes?"
„Danes zvečer prihajam radi mojega sina, ki naj bi šel jutri k birmi!"
„Poskočen dečko je!"
„Nisem hotel plačati župniku, dokler ne vem, kateri bo."
„Dobil bo št. 1." '
„Tako je prav — in tu je deset tolarjev za župnika."
„Ali je še kaj drugega? vpraša župnik in pogleda kmeta.
„Drugega nič." In Tord je šel.
* *
* *
* •
Šestnajst let kasneje je stal Tord zopet pred svojim župnikom.
„Dobro se držiš, Tord," reče župnik, kajti kmetic se ni čisto nič izpremenil.
„Saj tudi nimam skrbi," odgovori Tord.
Zopet je minilo osem let in pred župnikovo pisarno je nastal velik šunder. Mnogo moških je prišlo v sobo in Tord jim je bil na čelu.
Župnik ga je spoznal in rekel: „Danes si pa prišel v številni družbi."
„Hočem zahtevati za svojega sina oklice. — Vzel bo Karen Harliden, hčerko Gudmuna, ki tu stoji."
To je vendar najbogatejše dekle v celem okraju."
„Tako pravijo," odgovori kmet ter si gladi z roko lase.
2upnik se vtopi v misli, potem vpiše imena v svoje knjige in jih da možem podpisati.
Tord položi tri tolarje na mizo.
„Saj dobim samo enega," reče župnik.
„Že vem, ali saj je moj edini otrok in rad bi kaj dobrega storil."
In župnik vzame denar.
„Sedaj je že tretjič, kar si tu radi tvojega
sina.
„A sedaj sem tudi gotov ž njim," reče Tord, vtakne denarnico v žep, pozdravi „z Bogom", in odide.
Počasi so mu sledili spremljevalci.
*
Štirinajst dni kasneje, sta vesljala oče in sin po mirni vodi v Harliden, da se pomenita radi svatbe.
„Veslarskaklopica se premice pod menoj," reče sin ter se dvigne, da jo pritrdi. A deska, na kateri stoji, izdrkne, sin zamahne z rokama, zavpije in pade v vodo.
„Primi za vesla!" zakliče oče. Dvigne se ter mu jih moli nasproti. Ali ko je sin parkrat hlastnil po njih, so mu roke otrpnile.
„Potrpi malo," mu zakliče oče ter vesla bližje. A sin se prevrže v zrak, pogleda očeta in se — potopi.
Tord ni mogel tega verjeti. Ustavil je čoln ter nepremično zrl na kraj, kjer se je sin potopil, kakor bi ga hotel s pogledi privleči iz globine nazaj.
Prikazalo se je nekoliko mehurčkov, potem še nekaj, potem velik, ki je razpočil in morje je bilo zopet gladka ploskev.
Tri dni je veslal oče, ne da bi kaj zavžil ali spal, okolo tega kraja; vzdihoval je po svojem sinu.
Tretji dan je našel mrliča. Dvignil ga je na ramo ter ga odnesel v svoj stan.
da je nastala cela samomorilska epidemija. Tudi slučaji blaznosti so se pripetili. Strasno je bilo, nemo gledati te prizore, ne da bi mogli pomagati. Ako je bil človek z moštvom dober, so ga neprenehoma nadlegovali s prošnjami za dopust, ki so bile vse samoobsebi povsem utemeljene, a so se vzlic temu morale odkloniti. Naposled je postalo razpoloženje takšno, da so pri „be-fehlu" morali nastopiti častniki z nabasan i m revolverjem in krilnešaržez nabasanimi puškami. Mnogo tega moštva je bilo mobiliziranega že v aneksijski krizi. Takrat so bili še samci; a sedaj so oženjeni in dannadan so dobivali obupna pisma od svojcev. Mobilizacija je stavila na armado težje zahteve, kakor vojska. Ali je to moralo biti?"
Od druge strani pa prihajajo vesti, da so se pri nekem bataljonu infanterijskega polka št. 13 v Krakovu uprli nadomestni rezervniki, ker se jih tudi še sedaj ne pošlje domov. 52 se jih je takoj vtaknilo v zapor. Sličen prizor se je zgodil pri polku št. 100.
To so torej samo v Avstriji uspehi mirovne konference v Haagu. Prazno besedične in papirnate resolucije. In tudi najbolj goreči in pošteni zagovorniki miru ne bodo dosegli ničesar, dokler bo sosed sosedu nevoščljiv vsakega uspeha, dokler bo odločevala o vojni in miru nezmožna diplomacija, dokler se bo odlikovalo notorične hujskače. Le probujeno ljudstvo samo lahko ustavi to nepotrebno oboroževanje in krvoprelitje.
Dokler pa tega ljudstva nimamo, ostane vsaka mirovna konferenca le ironija na obstoječe razmere.
Najnovejši dvoboj.
Kranj, dne 29. avgusta.
Pred nedavnim časom smo videli zabavno farso. Na odru sta stala dva komična junaka, ogrski ministrski predsednik grof Štefan Tisza in mejni grof Pallavicini ter sta vihtela težke kavalerijske sablje. Zavarovala sta si bila samo najbolj ogrožene dele telesa. Preprost in naiven človek, čigar pogled obstrmi pri zunanjostih in ne more prodreti dalje, v jedro pojavov, ki se vrše pred njegovimi očmi, bi prebledel in bi vzkliknil s Hamletom: To be or not to be, that's your question, boj na življenje in smrt! V resnici položaj ni bil tako resen. Ko sta nasprotnika izvedla nekaj gibov, in se je pokazala na obrazu vsakega neznatna praska, so priskočili zdravniki in so z resnim obrazom slovesno izjavili, da so njihove telesne moči popolnoma izčrpane, in da sta nesposobna, nadaljevati dvoboj. Na licih junaških bojevnikov je zasijalo odpuščanje, potom posebnega hidravličnega procesa se jima je prikradla voda v oči, burno sta se objela v znamenje sprave in sta se razšla kot najboljša prijatelja.
Grof Štefan Tisza rad izziva in sploh ljubi teatralni nastop. 2e večkrat smo občudovali njegovo telesno moč in gibčnost, le škoda, da svoje duševne vrline, izobrazbo razuma in plemenito čustvovanje, nekam sramežljivo skriva radovednemu pogledu javnosti. Spominja nas na razposajenega kmet-skega fanta, ki pride na vas in izzivalno zauka v noč. Stari grof ima nekoliko zarjavela načela, ki so bila nekdaj, v romantičnem srednjem veku, gotovo upravičena in potrebna, ker pravno varstvo države tedaj še ni segalo tako globoko v razmerje
med posamezniki, in so si ti morali v mnogih slučajih sami z mečem iskati pravice. A dandanes nimajo ta načela mnogo zmisla in so le izraz zastarele tradicije. Najvišji uradnik dežel ogrske krone ima tako zelo razvito vitežko, ali kot bi dejal preprost človek, pretepaško naravo, da stopi njegov pravni čut pred njo popolnoma v ozadje. Vemo, da je aristokrat, ki je zrasel v duhu vitežkih dvoran in galerij pradedov in ki zre s prirojenim zaničevanjem na meščanske in proletarske sloje, ampak vsled zaupanja krone je tudi ministrski predsednik, ki bi moral ravno v svoji najnovejši aferi nekoliko bolj upoštevati ogrsko javnost in bi ne smel misliti, da bo s par spretnimi gibi pomiril njeno razburjenje.
Povod dvoboja je zanimiv in nam odkriva vso nizkotnost in propalost ogrskih razmer. Znan je pregovor, ki uči, da oblast zapira samo berače in vagabunde, medtem ko veliki gospodje lahko nemoteno preko mrličev korakajo po krivih potih življenja. Posebno na Ogrskem so sleparije v velikem obsegu nekaj vsakdanjega. Grof Pallavicini je na javnem shodu v nekoliko zastrtih, pa vendar razumljivih besedah očital ministrskemu predsedniku, da je v procesu, ki ga je bil naperil zaradi razžaljenja časti panamist Ladislav pl. Lukacs proti bivšemu državnemu tajniku Zoltanu Desyju, uplival na priče, naj izpovedo ugodno za tožitelja, kljub temu, da je bil sam prepričan o resničnosti Desvjevih obdolžitev.
Štefan Tisza je prišel v mučno zadrego. Vsa opozicijonalna javnost je napeto pričakovala, ali bo tožil grofa Pallavicinija zaradi razžaljenja časti ali ne. Po naziranju vsakega nepristranskega človeka bi bila to edina možnost, da reši svoje ime in svoje poštenje. Pred pravičnim sodnikom bi imel najlepšo priliko, dokazati neupravičenost očitka. Toda ministrski predsednik je dobro vedel, da bi ga v tem slučaju dohitela usoda njegovega neposrednega predhodnika in prijatelja Lukacsa, in je krenil drugo pot. Imenoval je grofa Pallavicinija nesramnega laž-njivca in je dosegel svoj namen. Izluščila se je častna zadeva, ki je privedla do dvoboja.
Ministrski predsednik se zelo moti, ako misli, da je javnost sedaj pomirjena. Nikakor ne moremo uvideti, na kakšen način je opral madež obdolžitve. Ali morda s tem, da je doprinesel dokaz osebne hrabrosti? Navajeni smo na politične dvoboje na Ogrskem in vemo, da nimajo posebno resnega značaja, in da noben duelant pri njih ne tvega svojega življenja. Vsi pošteni ljudje morajo vsaj sumiti, da je bil grof Pallavicini popolnoma upravičen k svojim besedam, in morajo zahtevati, da Tisza nastopi sodno pot in javno razkrinka obrekovalca, ker je drugače sam ožigosan kot navaden goljuf, ki mu je vsako sredstvo dobro, in ki spada v zapor. Opozicijonalno časopisje ga javno poživlja, naj vendar brani svojo čast v bolj uspešni obliki kot v dvoboju, v sodni dvorani, ki je edina poklicana, odločiti v tem kočljivem vprašanju. Lisjak previdno molči na svojem grofovskem posestvu Geszt in samo zagotavlja, da ne pride pred koncem septembra v Budapešto. Strah mu stiska srce, posebno, ker mu njegov zakleti sovražnik Zoltan Desy baje preti, da bo vložil pri državnem pravdništvu obtožnico zaradi njegovega protipostavnega obnašanja v procesu Lukacs-Desy.
Aristokratična oligarhija na Ogrskem je ustvarila nevzdržljive razmere. Visoka duhovščina in kopica staromodnih grofov ima neomejeno moč v
deželi. Podobno lice je imel nemški državni zbor v 13. stoletju, ko mesta še niso imela pravice, udeleževati se po svojih zastopnikih ustavnega življenja. Zbrani so bili samo cerkveni knezi in go-I spodje, ki so mogli zasledovati svoje pradede prav ! do temnih časov stare frankovske države in ki , so odločevali usodo nemškega kraljestva popolnoma ! neodvisno od volje pretežne večine državljanov, j Ogrski državni zbor dejansko ni noben zastopnik ogrskega naroda, ki odločno odklanja vsak stik z njegovim nasilnim početjem. Kmetski in delavski i sloji so brezpravni, njih gospodar jih poljubno iz-žema in izrablja. Ravno sedaj hočejo na južnem Ogrskem pregnati nešteto kmetov z rodne grude, ( ki pravno res ni njihova lastnina, s katero so pa I že v mnogih generacijah tesno spojeni. Po edino j pravilnem naziranju bi morala ta zemljišča proti primerni    odškodnini    postati   njihova pravna last. Takozvani „Bauernlegen" starega nemškega prava torej na Ogrskem še vedno obstoja.
Pod novim ministrskim predsednikom se je začela neusmiljena gonja proti opozicijonalnemu časopisju, odvzeli so mu pravico kolportaže in ga sploh skušajo na vsak način uničiti. Volilne sleparije v velikem obsegu so na Ogrskem že od nekdaj na dnevnem redu. Sicer je Tisza predložil ! zbornici zakonski načrt, ki navidezno izključuje vsako protipostavno uplivanje na volilce, ki pa je dejansko naperjen samo proti opoziciji in bo vladni stranki mnogo koristil v njenih volilnih bojih. Ne-ogrske narodnosti nimajo v Budapešti nobene za-slombe in morajo gledati, kako preganjajo njihove najbol še može zgolj zato, ker nočejo postati izdajice. Potrpežljivost Hrvatov, Slovakov in Romunov bo kmalu izčrpana. Kakšen utis mora vendar napraviti dejstvo, da govori kraljevi komisar na Hrvaškem baron Skerlecz z narodnimi voditelji v nemščini?
Smer ogrske politike bo treba temeljito iz-I premeniti, sicer je v doglednem času popolna de-bacle neizogibna. Potrebovali bi nekoliko več resnih, pravičnih in poštenih mož ter nekoliko manj gro-| lovskih izzivačev. Vitežka narava ministrskega pred-: sednika Štefana Tisze ne bo rešila ogrskega naroda.
POLITIČNI PREGLED.
Žrtve balkanske vojne.
Francoski list „France Militaire" prinaša povprečne številke žrtev, ki so padle v prvi in drugi balkanski vojni. Tako trpi:
Srbija: Prebivalstva2,900.000, armada400.000 mož. Od teh je bilo ranjenih ali mrtvih v prvi vojni 30.000 (7'5°/0) v drugi 41.000 mož (10-2%).
Crnagora: Prebivalsta 220.000, armada 30.000 mož. Od teh je bilo ranjenih ali mrtvih v prvi vojni 10.000 (33'3° 0), v drugi 1.200 mož (4%).
Bulgarska: Prebivalstva 4,445.000, armada 600.000 mož. Od teh je bilo ranjenih ali mrtvih v prvi vojni 74.000 (12i°/0), v drugi 83.000 mož (13-8° 0).
Grška: Prebivalstva 2,435.000, armada 300.000 mož. Od teh je bilo ranjenih ali mrtvih v prvi vojni 23.000 (7'6%), v drugi 25.000 mož (8-3° 0).
Turčija: Armada 800.000 mož, od teh ranjenih ali mrtvih 150.000 (187° „).
Dasiravno so te številke le približne in osobito ne vsebujejo še onega moštva, ki je umrlo po bolnicah, nam vendar kažejo grozovitost vojne.
Morda je preteklo leto dni od onega dneva, ko začuje župnik nekega jesenskega večera izven sobe ropot, kakor bi kdo oprezno prijemal za kluko.
Župnik odpre vrata in notri stopi visok, upognjen mož, suhljat in belih las.
Dolgo ga župnik gleda predno ga spozna. Bil je Tord.
„Prav pozno prihajaš," pravi župnik ter obstane tiho pred njim.
„Da, da, pozno prihajam," reče Tord ter se vsede. — Tudi župnik se začuden vsede. Dolgo sta molčala.
Naposled vendar reče Tord: „Nekaj imam seboj, kar bi rad dal ubožcem." Vstane, položi denar na mizo ter se zopet vsede.
Župnik ga prešteje.
„To je mnogo denarja," reče naposled. „Prodal sem svoje domovje. — Polovica kupnine je."
Dolgo in vprašujoč  gleda župnik kmeta; potem ga vpraša sočutno: „Kaj misliš sedaj početi?" „Kaj boljšega!"
In zopet dolgo molčita. Tord upira oči v tla, medtem ko ga župnik začudeno opazuje. Potem reče župnik tiho:
„No, mislim, da ti je postal sin vendarle v blagoslov!"
„Da, to mislim sedaj tudi sam," reče Tord. Dvigne glavo in dvo debeli solzi sta mu kanili po licu. _
Izlet v Egipt.
Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje.
Razun molitve imajo moslimi še druge verske dolžnosti, n. pr. dajati miloščino, postiti se, po možnosti romati v Meko i. t. d.
Za obdarovanje in podporo siromakov, kakor tudi za nakup svetih predmetov, obstoji poseben verski davek, zvan zaka, ki ga dandanašnji plačujejo le še zelo pobožni moslimi, ki je pa neizčrpen dohodek v slučaju verskih bojev. Veliko bolj splošen je davek za prelomitev posta, nikaka pokora v našem smislu besede.
Zelo pazijo mohamedanci na post, ki traja ves mesec ramadan vsak dan od solnčnega vzhoda do zahoda. Celih 12 ur ne sme pravovernik niti jesti niti piti, da, niti pušiti ne, zakar se v obilni
I meri odškoduje po noči.
Orjaško število Mahomedancev potuje vsako
j leto v sveto mesto Meko. Ne straši jih niti raz-
I dalja, niti trud po poti, niti razsajajoče bolezni, kuga in kolera. Večkrat traja potovanje s karavano do
j pol leta, ali še več (Kitaj, Magreb, i. t. d.) Egipčani imajo primeroma blizu, zberejo se na obrežju Rdečega morja, prepeljejo v Džido, odkoder odkorakajo, bolje odhajajo v 2 dni oddaljeno Meko. Pred mestom odlože obleko in pokrivala, se opašejo z ozkim pasom okoli ledij, vržejo kos blaga na levo ramo, obkrožajo črni kamen „Kaba", (meteor, po
mohamedanskem naziranju pa od Boga naravnost vernikom poslan simbol), ga poljubujejo, poslušajo prepoved na gori Arafat in kamenajo v dolini Mina Teitana. Zaključek božje poti je veliko versko slavlje, ki je sočasno obhajajo tudi po vsem drugem muslimanskem svetu, t. z. kurban bajram (el id el kebir).
Precej neugodno stališče ima v mohamedanstvu žena. Koran ji sploh odreka dušo; tudi pravo ji ne dodeljuje enakih pravic kakor moškemu (v dednem pravu in kct priča velja le za pol moža; sme pa samostojno upravljati svoje premoženje). 2e to je slabo, da sme po verskih določilih imeti vsak pravovernik 4 žene, sužnjic pa, kolikor hoče. Kaki prepiri in ljubosumnosti se gode, si lahko predstavljamo. Res je sicer, da že revščina brani navadnemu moslimu imeti več nego eno boljšo polovico, zato se pa da doseči ložje ločitev; prostitucija je razširjena tako, da v bistvu živi vsak Orijentalec v mnogoženstvu. Morda so pa kljub temu v harimih zaprte mohamedanke, privajene svoji usodi od mladosti, srečnejše nego naše razvajene krasotice? Kdo ve? Na vsak način so ori-jentalke kljub zavojem pristne in prave Evine hčerke. — Več o tem v poznejših člankih.
Omenjeni so bili že krščansko-židovski elementi v islamu prekrojeni, seve, po nazorih pre-rokovih. Plod Mohamedanovih študij krščanskega in judovskega verstva so: bog, stvaritev, angelji, razodetje, preroki, poslednje reči.
Dalje
Osobito druga balkanska vojna med zavezniki, je bila ena najbolj krvavih, kar jih pozna zgodovina. Zavezniki naj bi bili po teh številkah izgubili okoli 67.200 mož in Bulgarija 83.000 mož. To so številke, ki niso v nobenem razmerju s številom prebivalstva. V drugem oziru pa nam kaže, da je prijelo za orožje vse, kar je sploh bilo količkaj zmožno nositi orožje. Ako bi bile te številke v prvi balkanski vojni, ko so združeni zavezniki Bolgarska, Srbija, Črnagora in Grška, prodirali proti Turkom, še nekoliko opravičljive, so številke iz druge balkanske vojne naravnost grozne. Poklalo se je okroglo 125.000 slovanskih bratov. In ako je sploh dejstvo, da so se Slovani, torej krvni bratje, klali med seboj, vsega obsojanja vredno, je to tembolj obžalovati, ako pomislimo, da je to vojno pričela Bolgarija zgolj iz nenasitljive častihlepnosti na dober svet naše zunanje diplomacije.
Bolgarija in Turčija.
Kakor vse kaže, utegnejo Turki Odrin vendar obdržati. Iz dohajajočih, si popolnoma nasprotujočih vesti, je skoro nemogoče razvideti, kaj se pravzaprav godi za kulisami. Turki sporočajo, da so se že začela pogajanja, med tem, ko Bolgari to odločno zanikajo. A končno se bo to vprašanje vendar moralo rešiti in ker se je evropska diplomacija pokazala kot popolnoma nezmožno, si bota udeleženca sama morala rešiti to vprašanje. Turki zahtevajo sedaj ne samo Odrin, ampak tudi še Kirkilise. Ob severni meji Odrin-Kirkilise pa bi Turčija dala Bolgariji kompenzacije. Za Bolgarijo postaja to vprašanje vedno bolj pereče, ker prodirajo Turki vedno naprej ter zasedejo takoj vse kraje, katere zapuste Grki. Francija se je sicer udala ruski želji, da Turčijo financijelno bojkotira, a ta bojkot ne bo bogvekaj izdal. Edina Turčija ni imela moratorija in trgovci so vzlic temu tedno plačevali.
Grška.
Med grškim mornariškim ministrom in angleškim poslanikom je bila sklenjena definitivna pogodba, glasom katere pošlje Angleška mornariško komisijo na Grško. Število te komisije znaša 14, med njimi so trije mornariški inženirji, en častnik za specijalno službo hidroplanov, dva tor-pedna častnika in en topničarski častnik, drugi člani komisije pripadajo raznim drugim strokam. Častniki dobe pri vstopu v grško vojno mornarico prvo višjo stopnjo. Komisija pride v Atene meseca oktobra. Pogodba velja od avgusta 1913 ter ostane veljavna tri leta. Služba angleških častnikov je - zgolj instruktivna, poveljništvo ostane mornariškemu ministrstvu. Častniki, ki stopijo v grško službo, so sami aktivni častniki.
Tržaški namestnik princ Hohenlohe
je izdal na mestni magistrat odlok, da se imajo wsi Italijani, ki niso avstrijski podaniki odpustiti iz mestnih služb ali potom trimesečne odpovedbe, ali kakor dotičnim poteče eventualna pogodba. Mestni municipio je namreč prakticiral navado, da so se jemali protizakonito v javne službe uradniki ino-zemci, ki še danes niso avstrijski državljani. In to se je godilo na škodo domačinov. Tržaško na-mestništvo je mestno upravo večkrat opominjalo, toda zaman so bili opomini. Mestni gospodarji se za te upravičene opomine niso prav nič brigali in so delali dosledno po svoje. Niso se brigali za državni temeljni zakon, ki zahteva glede splošnih pravic državljana, da so javni uradi odprti vsem državljanom, brez razlike narodnosti, tujec ino-
zemec pa se sme sprejeti v urad le pod tem pogojem, da si je pridobil avstrijsko državljanstvo. Laškim mestnim gospodarjem, ki imajo o avstrijskem državljanstvu čudne pojme, pa to ni šlo v glavo, zamenjali so avstrijsko državljanstvo z laškim državljanstvom. V očigled temu postopanju mestne občine tržaške je bilo namestništvo primorano, če hoče varovati pravice svojih državljanov in svojo j čast, seči za brezuspešnimi opomini po zadnjem sredstvu. In to je tud< namestništvo storilo. Storilo je s tem le svojo dolžnost, varovalo je zakon in ni storilo s tem nikomur usluge. S tem popolnoma upravičenim korakom namestništva se bodo vendar enorat ustvarile tudi pri mestni občini tržaški normalne razmere.
Ustanovitev samostojne slovenske državne gimnazije v Gorici.
V nedeljo je dospel v Gorico cesarski odlok, ki ukazuje ustanovitev popolne humanistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ter realne gimnazije z italijanskim in realne gimnazije z nemškim učnim jezikom. Stara gimnazija z nemškim učnim jezikom izumrje v sedmih letih in na njeno mesto stopi slovenska ter italijanska in nemška realna gimnazija. Tako je izvojevan boj, ki se je bil skozi desetletja. Slovenska gimnazija bo štela letos štiri razrede in se sukcesivno izpopolni. Imela bo potem poleg ravnatelja 14 definitivnih profesorjev. — Razredi bodo nameščeni v starem gimnazijskem poslopju v Šolski ulici. — Goriška gimnazija bo najbolj slovenski državni zavod te vrste na Slovenskem. Učni jezik bo skozinskoz slovenski, a preskrbljeno je, da se dijaki temeljito priuče tudi drugim modernim jezikom.
Češki Nemci in vlada.
Iz nemških poslanskih krogov se poroča: Ojačeno predstojništvo nemških zastopnikov v državnem zboru s Češkega in bivših nemških deželnih poslancev se je oglasilo pri ministrskem predsedniku ter mu povedalo nemške pritožbe. Izrecno so poudarjali, da bo odvisen nastop Nemcev napram vladi od stališča, ki bo zavzela vlada napram Nemcem. Zglasili so se Bachmann, Knirsch, Krutzner, Pacher, Roller, Schreinerin Wolf. Zahtevali so od njega :^1. Enakopravnost narodnih interesov Nemcev na Češkem pri sestavi proračuna in pri sprejemanju uradnikov in slug v deželno službo. 2. Ureditev učiteljskega vprašanja. 3. Ureditev narodno-političnih vprašanj in potem šele izvedbo deželnozborske volilne roforme. 5. Pri ureditvi volilnega reda popolno upoštevanje nemških želj, zlasti glede četrte kurije. 6. Popolno izvedbo poizvedb glede narodnostnih mej. 7. Zasedenje mesta praškega namestnika po nepristranskem upravnem uradniku. 8. Odprava konfiskacijske prakse. 9. Upoštevanje interesov Nemcev na Češkem pri sklepanju pogodb z balkanskimi državami. 10. Nemški poslanci s Češkega bodo uredili svoj nastop napram vladi po stališču, ki je bo zavzela vlada napram tem vprašanjem, ue bi vlada teh zahtev takoj ne upoštevala, bi začeli Nemci z najstrožjo opozicijo. Nato se je vršila konferenca z ministrskim predsednikom od 4. do 9. zvečer. Kolikor prihaja v v javnost o konferenci, so nemški poslanci s pogajanji zadovoljni. Kar se tiče volilne reforme in narodnostnega sporazuma, je ministrski predsednik baje izjavil, da bi izvedba volilne reforme pred končno ureditvijo nacijonalno-političnih vprašanj otežkočila zopet spravna pogajanja, morda jih celo onemogočila.
Narodno-gospodarstvo.
Tržne cene
na tedenskem semnju v Kranju, dne 25. avgusta 1 913
Pšenica        100 kg......... K 23'—
Rž               „   „......... „ 19-—
Ječmen          „   „......... „ 18-—
Oves             „ ■„......                   . . . „ 18-—
Koruza stara   „   „......... „ 20"50
Koruza nova   „   „......... „ 19-50
Ajda             „   „......... „ 24'—
Proso            „   „......... „ 21 —
Detelj no seme „   „......... „ —•—
Fižol ribničan  „   „......... „ —■—
Fižol koks      „   „......... „ —•—
Grah             „   „......... „ —•—
Leča             „   „......... „ 20 —
Pšeno            „   „......... „ 30"—
Ješprenj         „   „   .......... „ 28 —
Krompir         „   „......... „ 5-—
Mleko 1 /.............. „ —-20
Surovo maslo 1 kg . '........ „ 3'50
Maslo            1  „ ......... „ 3- —
Govedina I.    1  „ ......... „ L80
Govedina II.    1  „ .......... „ L72
Teletna I.       1  „ ■......... „ 2"—
Teletna II.      1  „ ......... „ L80
Svinjina I.      1  „......... „ 2"—
Svinjina II.      1  „    .....'....„ L80
Prekajena svinjina I. 1 kg...... „ 2-20
Prekajena svinjina II. 1 „...... „ 21—
Slanina I.                1  „..'.... „ 2.—
Slanina II.               1 „•...... „ L70
Jajca  7 kom.............. „ —-40
Na tedenski semenj v Kranju, dne 25. avgusta 1913 se je prignalo: 134 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 4 telet, 93 prešičev, 11 ovac. —Od prignane živine je bilo za mesarja: 95 glav domače govedi, 0 glave bosanske govedi, 3 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 90 v za pitane vole, 80—82 v za srednje pitane vole, 76—78 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K LOS za teleta, K L20 za prešiče pitane, K 1'50 za prešiče za rejo.
DOPISI.
Jeseniške novice.
KI erikalni terorizem. Menda ga ni danes moža na Jesenicah, kateremu bi bilo všeč občinsko gospodarstvo. Se že odpirajo oči, posebno davkoplačevalcem, kateri so slepo verjeli črni gardi ter šli pri volitvah ž njo čez drn in strn. Zabavljali so na liberalce, češ, da ne znajo gospodariti. A vendar so pustili še precej prihranjenih tisočakov, s katerimi dela sedaj klerikalna večina, kakor svinja z mehom. Proti obrtnikom pa, ker je med njimi najmanj kimavcev, si izmišljujejo najrazličnejše zakone. Da bi njihov zloglasni komzumski pajzel, kjer ne poznajo policijske ure, kaj ne trpel, so črnuhi sklenili, da se nikjer ne dovoli ples, čeprav so ravno klerikalni pristaši a la čuki in tretjeredniki, priznano najbolj divji plesalci. A kaj zato, gostilničarje, posebnona predne, je treba uničiti, da bodo lažje obogateli pobožni klerikalni koritarji, kateri imajo kar po dve ali tri gostilne. Najbolj potrebni so seveda očka Cebulj, katerim županska plača in šivankarija ne donašata dovolj dohodkov, ker prosijo sedaj, da se jim nepotrebna gostilna še poveča.
Zorica.
Godba svira dunajske novitete, po kavarni kriče pijana grla in hripavo spremljujejo poskočne točke, da njih že itak ne mnogo vreden glasbeni učinek s tem popolnoma pokvarijo. Natakarji hite semtertja in prejemajo s svojimi hinavskosladkimi obrazi naročila, posmehujoč se za hrbti gostov, ki v damski družbi, zibajoč se po mehkih blazinah, ustrezajo vsaki volji — svojih — izvoljenk. Samo prijaznega pogleda je treba, in šampanjec poka, da zamaški lete v strop in se od njega odbijajo v drug konec nočnega lokala. „Sampuš, šampuš," upije plešast starec in njegov zamolkel glas spremlja visoko, lahkomišljeno se tresoče smehljanje poleg njega sedečega dekleta, pomežikujočega suhemu natakarju, ki postrežljivo postavi na stol hladilno posodo, iz katere moli vitek vrat steklenice. Pri drugih mizah se odigravajo enaki prizori. V bolj skritih, raznih kotih sede zaključene družbe, obstoječe iz samih možkih, ki pretresavajo dnevno politiko in pri tem prepričevalno mahajo z rokami ali pa sumljivo stikajo glave in pomenljivo žugajo s prsti. V takih lokalih so splošno različni ljudje, različni obrazi, različne toalete. Premnogokrat se »fina" eleganca pomeša s pocestnim ljudstvom.
Sedim pri mizi ob steni sam, čisto sam in opazujem to nočno življenje, ki je pač še polno ugank; ne, v teh lokalih ni doma samo brezskrbno
življenje, prepogosto se tu odigravajo žaloigre temnega življenja. Nemogoče je, da bi človeku popolnoma zamrl čut lepote in bi le njegova živalska stran stopila na dan; saj človek vedno hrepeni po višjih, svetih čutih in srečen je v trenotkih, ko naperi celo svoje stremljenje na svoj vzvišen cilj, — če smemo reči — na ideal.
Suhoparen psiholog pravi, da idealov ni. Pustimo mu to! Vsak že sam ve, kaj si pod tem predstavlja in tega ne smemo vzeti nikomur. Izgubljen je oni, kateremu so dobri ljudje iztrgali iz srca vero na izpolnjevanje.
- „Zorica, Zorica" zazveni po kavarni. Zorica? Žalostna misel mi prešino dušo in pogleda v smer, odkoder je prišel glas. Iz stranskega prostora priskače mlada, vitka blondinka in se smehljajoče ozira nazaj, odkoder še vedno doni: „Zorica". Postane nekoliko, zvije svoje kačje telo in naglo zgine nazaj za zastor, ki se še nekaj časa leno valovi in naposled leno obvisi.
„Kdo je to dekle? Ali je kaj takega mogoče? Da, to je mogoče; človek prepogosto mora še tako neverjetne stvari spoznati za resnico, si mislim in še vedno gledam zastor, želeč ga predreti z očmi, zopet se premakne, se zravna in se hitro razkrije. Moška postava stopi na dan, pogleda po kavarni in zahteva cigarete. Znan glas, znana postava! Te črna lase, to postavo ki že prestopa iz vitkosti v moško korenitost^ so že gledale moje oči. Mladenič se obrne, najine oči se srečajo, se nekaj tre-
nutkov pomišljajoče gledajo, kot da hočejo prodreti nejasnost spominov in kmalu se njegova usta nalahno nasmejajo, da se pokažejo beli zobje in svetlikajo v luči. Ivan! On stopi proti meni in najine roke se prijateljsko stiskajo. Požuga mi in reče: „Jn tudi ti, moj Brutus, oj ljubi moj idealist. Pa tako sam ! No se že gotovo zopet pogljabljaš v svoje moralne pridige."
„Ivan!" druzega ne morem izpregovoriti in moj pogled opazuje njegov obraz. Da, poteze se mu daljšajo, življenje orje njegovo čelo. On opazi moje poglede, zasluti moje misli in z ironičnim posmehljajom prične:
„Da, da spremenil sem se in kako bi se ne? Življenje zahteva, da je spoznavamo in to pusti sledove za seboj. Kaj bi sploh filozofirala; če ne zameriš, Te povabim k naši mizi, kjer nas zabava lepa Zorica. To ti je dekle!" Prime me za roko, med potjo vzame še naročene cigarete in pričneva se pomikati proti zastorju, ki mirno visi, kot len netopir v lini vaškega zvonika. Nekako nerodno mi postane pri srcu in tesneje se oprimem Ivanove roke. Zastor se razgrne in Ivan me hitro predstavi družbi, ki sedi okoli okrogle mizice, na kateri stoji že precej izpraznjenih steklenic piva. Vsedeva se na blazino, poleg stene, Ivan me pa bistro gleda, kot da hoče zvedeti, kako vse to name vpliva. Opazim to, se mu posmejem in on stori isto. ,
Dalje.
Na božjo pot v Lurd se je zaobljubil gospod Vali, podjetnik nove slov. šole. Hudomušneži si pripovedujejo, da to ni nič čudnega, ker bo v resnici pravi čudež, če bo vse to zmašilo držalo skupaj, kar se navadno imenuje beton. Slovensko šolo pod patronanco vseslovenskega župana in župnika, seveda ne zidajo slovenski delavci, ampak pristni italjanski polentarji in baje tudi kavcije od strani podjetnika ni niti ficka vložene. In ko bo enkrat slovenska šola zidana iz nemške opeke, ter bodo zaslužek odnesli Italijani, se bodo slovenski delavci in obrtniki lahko pod nosom obrisali. Podjetnik bo pa šel na božjo pot v Lurd, in če se ne motimo bo šel takrat ali pa kmalu nato — namreč pri prihodnjih volitvah — tudi oče Cebulj v penzijon — in ž njim vred vsa druga vseslovenska katoliška farbarija.
Zakaj so šli Jeseničani na katoliški shod. Čuki so šli zato, da enkrat vidijo Ljubljano. Marinarice zato, da so potem na povratku nemoteno objemale in ljubimkale s čuki, nekaj civilnih ajmohtarjev zato, da si od bliže ogledajo tolerančno hišo, nekaj ženic zato, da obiščejo sorodnike, ker je bila vožnja cenejša, kaplan Kogej, da se pobaha z godci, čeprav so iste gosti naučili drugi na stroške vseh tov. delavcev in oče Bertoncelnov, da so se pokazali s svojim novim „halbcilindrom" ter so vzbujali smeh, kjerkoli so se prikazali. Naši ajmohtarji so jih krstili za „regiments-gigerlau. Da so šli poklonit se najčistejši tudi razni pobožni nezakonski in zakonski očetje in matere, se razume.
Klerikalci in koroški Slovenci. Cel teden pred shodom so se marinarice pripravljale, da pozdravijo posebne vlake, ki so vozili romarje skozi Jesenice v Ljubljano. Posebno v soboto so imele zadrego. Ob eni popoldne so se pripeljali češki čuki, marinarice pa so se že ob dvanajstih drstile na kolodvor — in vsaka je vlekla s seboj cel naročje zelenjave. Zdrav človek bi mislil, da se pripelje tovorni vlak govedine. Ko so se pripeljali čuki, pa so kar tekmovale in druga drugo odrivale, vsaka je hotela več čukov ovenčati in končno so še obljubile, da jim tudi drug dan prinesejo cvetja v Ljubljano. Češke čuke je pozdravil oberčuk Krivec in le sreča, da Cehi niso razumeli tega klobasanja v pristnem rovtarskem dialektu. Cez dobro uro pa so se pripeljali s posebnim vlakom koroški Slovenci in ti siromaki so gotovo bolj potrebni narodnega navdušenja kot mlečno-žobi češki čuki. A glej, na te reveže so klerikalci čisto pozabili. So jih pač prodali za skledo leče in sedaj se jim bojijo pogledati oko v oko. Sreča, da je bilo na peronu slučajno nekaj naprednjakov, ker sicer bi se še ne vedelo, kdo se vozi skozi Jesenice.
Velikansko agitacijo so vprizorili fa-rovški podrepniki, zato da bi Jeseničani razobesili zastave v čast češkim Čukom in za reklamo klerikalnemu šundru. Sam oče župan Cebulj je letal od hiše do hiše in milo prosil, naj se zastave razobesijo. In uspeh? Samo najbolj zagriženi koritarji so jih razobesili. Kajne, oče Cebulj, nič več nima vaša beseda take veljave, kot ste pričakovali. Ej, tudi na Jesenicah se dani, počasi sicer, a sigurno.
DNEVNE VESTI.
Katoliški shod, ki se je pričel pretečeno soboto in se je končal 28. t. m. ni dosegel svojega namena. Klerikalci so nameravali s tem shodom pokazati svojo moč in s tem vplivati na napredno meščanstvo, da bi se tudi ono udinjalo klerikalni breznarodni stranki. Ta poskus se je popolnoma ponesrečil. Meščanstvo je le z bridkim posmehom gledalo na čredo nesamostojnih ljudskih mas, ki so drvele za svojimi kaplani kot čreda ovac. Na katoliški shod je pripeljalp 13 posebnih vlakov okrog 10.000 ljudi, vsa udeležba pa se je cenila na okroglo 12.000 udeležencev. Torej bore malo za večmesečno bobnanje, posebno ako se pomisli, da so se shoda povečini udeležile ženske in duhovniki. Sprevoda (prav procesije) po mestu udeležilo se je do 10.000 ljudi med njimi 1400 čukov. Sprevod je bil bolj podoben pogrebu, in ako ne bi bilo v sprevodu godb, bi ne vzbudil pač nobene pozornosti. Sprevodu načelovalo je 12 jezdecev v narodnih nošah, za njimi so ptišli deželni in državni poslanci ter občinski možje. Med njimi pa nismo opazili niti dr. Sušteršiča, niti dr. Kreka; prvemu se je menda zdela komedija preneumna, drugemu pa menda niso teknile Theimerične pilule, tako, da še vedno boleha za njimi. Ali pa so se prireditelji zbali, da bi shoda ne kompromitiral mož, ki ima precej masla na glavi in ki se je svoj čas o evharistiji prosteje izjavil kot vsak svobodomislec. V sprevodu je bilo okrog 15 Poljakov, 300 Cehov, 1000 Hrvatov in 1000 koroških Slovencev. Za njimi so prišli že omenjeni Čuki, katerim se je na prvi pogled videlo, da se jih je nalašč za ta dan utaknilo v ukradeni kroj, katerega ^niso nosili ne prej, in ga tudi pozneje ne bodo. Čukom so sledile Bogomile (kaj da predstavljajo, niti same ne vedo) in za njimi drugo ljudstvo. Klerikalci so na raznih križiščih nastavili nekaj svojih ljudi, ki bi naj pozdravljali sprevod, toda večina ljubljanskega prebivalstva je gledala sprevod povsem apatično. Slovanskim gostom in Korošcem se je tu pa tam
še zaklicalo kak pozdrav, toda ko so prišli Čuki je vladala povsod grobna tišina, ki jo je prekinil k večjem tu pa tam smeh nad nerodnim in neiz-vežbanim nastopom. Posebno so vzbujale smeh čukarske zastave, podobne cerkvenim banderom, toda brez vsake enotnosti. Sprevod je šel na Kongresni trg, kjer se je služila maša proti vstopnini 1 krone, ter se je iste udeležilo okrog 10.000 ljudi, kar je neslo torej okroglo 10.000 kron nenasitni bisagi. Gotovo ena najdražjih maš, kar jih je bilo dosedaj. Po maši je še! sprevod črez Glavni trg na Poljane, kjer se je razšel okrog 12. ure. Večina udeležencev se je takoj odpeljala proti domu, ker je pač smatrala mašo in procesijo za glavno pri-ditev. Ostali so le še duhovniki in par izvoljencev, ki so še do četrtka zborovali po največ v Unionski kleti. Pozabiti ne smemo tudi katoliških „feuerberjev", ki so tudi čutili potrebo klečeplaziti po Ljubljani. Po sprevodu aranžirali so še poseben pohod po Ljubljani, pri katerem so trobili kakor Izraelci pred Jeriho, toda kljub_ temu ni padla niti opeka iz strehe. Da je bilo te in naslednje dni videti v Ljubljani veliko majajočih se postav, ni potreba še posebej praviti. Tako se je je vršil in končal katoliški shod, ki je šel mimo nas brez vsakih posledic, razven olajšanja žepov udeležnikov.
Zastav je bilo jako malo razobešenih povodom katoliškega shoda. Klerikalci so poskušali vsa dopustna in nedopustna sredstva, da bi se razobesilo kolikor možno veliko zastava, toda vse je bilo I zaman. Nekatere ulice so bile popolnoma prazne, I v drugih pa tu pa tam kaka zastava. Ako bi kle-| rikalcem ne priskočili na pomoč Nemci, ki so raz-I obesili nad 50 zastav', bi se sploh ne poznalo, da se vrši v Ljubljani kaka prireditev. Zastave je razobesilo tudi nekaj naprednih gostilničajev, misleč ; s tem privabiti gostov, toda večina udeležencev I sploh ni šla v gostilne, ker so prinesli jestvine s j seboj, ostali pa niso gledali na zastave, ampak so ' se podali v prvo bližnjo gostilno.
Potemkinovim vasem je bilo podobno priza-j devanje klerikalcev, postaviti po ulicah ljudi, ki bi pozdravljali udeležence pri sprevodu povodom katoliškega shoda. Seveda ti kričači niso bili zastonj in klerikalni prireditelji so morali poseči pošteno v žep, da so podkupili par ljubljanskih šnopsarjev, ki so pozdravljali sprevod. Večina istih se je na-I lezla jeruša že v zgodnjih urah. Priliko smo imeli i opazovati enega teh možakarjev, ki je ravno pri-I racal po Stritarjevi ulici, ko se je sprevod pomikal po glavnem trgu. Vstopil ^se je Jakoj med vrste gledalcev in pričel kričati: ,,Živjo! Živjo! Permejduš, ; dons pa kukr mi črna."
Protidemonstracija katoliškemu shodu. Ko I so se vračali Sokoli od pogreba mecena g. Babica, o katerem poročamo na drugem mestu, prirejalo j jim  je ljubljansko občinstvo velikanske ovacije. ; Sokole je spremljala po ulicah več tisočglava mno-I žica in navdušeni klici ,,Nazdar" in „Živela napredna \ Ljubljana" so se strnili v en sam urnebesen klic. ', Le kdor je videl oba sprevoda si more predstavljati prepad, ki je bil med obema.  Dopoldne pri J procesiji vse mrtvo,  vse tiho,  popoldne pa tako j navdušenje.  In potem še razlika med nastopom ,Sokolov' in ,Čukov'. Pri prvi strumno samozavestno j koranje, pri drugih pogled vprt v zemljo, kakor bi jih bilo sram ukradena uniforme in hlapčevske I odvisnosti od duhovnikov. Ljubljana je s to protr-demonstracijo dokazala, da je, in hoče ostati napredna, vzlic vsem klerikalnim paradam.
Urednik „Slovenca" Moškerc je pred obtožbo i g. Kamile Theimer pobegnil. Kakor smo že poročali je nadsodišče v Gradcu njegov ugovor proti obtožnici zavrnilo, toda ko se mu je hotelo do-■ staviti povabilo k obravnavi, ga niso našli nikjer.
S tem je dokazano, da temelje vsa razkritja Ka-! mile Theimer na resnici in dr. Šušteršič ter dr. Krek I sta s tem postavljena na sramotni oder. Radovedni smo le še, kako morejo biti taki ljudje zaupniki krone.
Brezvestno žaljenje klerikalnega časopisja
j nasproti političnim nasprotnikom presega že vse I meje. Ni ga porotnega zasedanja, da ne bi stal j eni ali drugi klerikalni list pod obtožbo. V te-! kočem porotnem zasedanju bi bil moral priti „Slovence" dvakrat pred sodišče in sicer na obtožbo g. M. Marinčka, c. kr. notarja v Tržiču in g. A. Pon-! gratza, uradnika na Jesenicah. Pred obravnavo pa i je „Slovenec" lepo zlezel pod klop in prosil za odpuščanje. V sredo je obelodanil „Slovence" izjavo v kateri pravi: ..Slovenec" je v 56. številki letošnjega letnika v stalnem sobotnem podlistku I „Boltatu Pepe" pod naslovom: „Marinčku Matiček i pa jest" priobčil članek, v katerem na več mestih z izmišljenimi anekdotami smeši gosp. Matijo Ma-; rinčka, c. kr. notarja v Tržiču. — Podpisano uredništvo „Slovenca" odkrito obžaluje priobčitev članka, i preklicuje celo vsebino kot popolnoma izmišljeno in izjavlja, da ni imelo za to niti najmanjše stvarne j podlage. Uredništvo ..Slovenca". V četrtek pa smo j zopet brali v „Slovencu" ponižno izjavo sledeče vsebine: V številki 14. „Slovenca" z dne 18. janu-I arja 1913 je izšel pod rubriko .Jeseniške novice" j članek pod naslovom: „Delavci, pozor." Vtem članku se g. Anton Pongratz, uradnik na Jesenicah, kot I bivši načelnik sedaj razpuščene tovarniške godbe I napada in se m'u očita, da je na nedopusten način
gospodaril s premoženjem razpuščene godbe. Pred-baciva se mu, da je prodajal najboljše muzikalije, ne da bi izkazal, kam je prišel dotični izkupiček. Nadalje se očita g. Pongratzu, da kot načelnik in blagajnik bivše godbe ni napravljal nikakih računskih zaključkov in da ni izkazal, na kak način se je porabilo godbeno premoženje, katerega bi moralo biti čez 22.000 kron. Tudi se očita Pongratzu, da kljub dejstvu, da so bile godbene finance tako dobre, ni niti plačal naročenih muzikalij. Konečno se poživljajo delavci, da naj pazijo na denar, katerega je upravljal g. Pongratz, in naj rešijo vsaj to, kar se še rešiti da. Obžalujemo, da je prišel pravkar imenovani, gosp. Pongratza se tičoči in zanj nadvse žaljivi članek v naš list. Podpisani odgovorni urednik Miha Moškerc izjavljam, da se je to zgodilo brez moje vednosti. Obžalujem in pre-klicujem vse v tem članku navedene žalitve in obdolžitve ter izjavljam, da so vse popolnoma neosnovane in brez vsake podlage. Priznavamo, da je g. Pongratz kot dolgoleten načelnik na najpo-žrtvovalnejši način deloval v prospeh tovarniške godbe, on ni štedil niti truda, niti lastnega denarja ter da je vedni primanjkljaj opetovano pokril iz lastnega žepa. Obenem plačamo v roke odvetnika g. dr. I. C. Oblaka v Ljubljani kot zastopnika g. A. Pongratza v dobrodelne namene, katere določi on sam, znesek 200 K in se zahvaljujemo g. Pongratzu, da je poravnavo sprejel. — V Ljubljani. — Uredništvo „Slovenca". — Iz predstoječih slučajev je razvidno, s kakimi propalicami, ki napadajo čast in poštenje z izmišljotinami, se morajo boriti napred-njaki. Za vse te laži pa je odgovoren vrhovni vodja klerikalcev, ljubljanski škof, katerega je menda zadnje posvećenje brezmadežni še bolj utrdilo v tem nekrščanskem boju.
Poročil se je minolo sredo gosp. nadučitelj Franc Luznar s Primskovega z gdč. Karlo Sa j o vic iz veleugledne meščanske hiše v Kranju. Novoporočencema naše čestitke!
Pogreb g. Franca Babica pretečeno nedeljo izvršil se je ob ogromni udeležbi narodnega občinstva. Slovensko javnost je dokazala, da zna ceniti moža, ki je trud svojega dela položil domu na altar. Že davno pred napovedanim časom se je napolnil prostor pred pokojnikovo hišo na Dolenjski cesti št. 9 z nepregledno množico. Pred hišo so zapela ljubljanska pevska društva žalostinko, nakar se je pričel ob 1. uri popoldne pomikati sprevod izpred hiše žalosti. Udeležba pri pogrebu je bila ogromna, udeležila so se istega vsa napredna ljubljanska društva. Na čelu sprevoda je korakal „Sokol", čegar zvesti član je bil pokojni. Pogreba udeležili so se ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar z občinskimi svetniki, napredni deželni poslanci, družba sv. Cirila in Metoda itd. itd. V Šiški poslovil se je od pokojnika v jedrnatem govoru ljubljanski podžupan dr. Triller, nakar se je odpeljal mrtvaški voz proti Kranju, kamor je dospel ravno ob 6. uri popoludne. Pogreba v Kranju so se udeležili : deputacija kranjskega občinskega sveta z županom g. Ferd. Polakom in podžupanom dr. Stempiharjem, deželni poslanec g. Ciril Pire, telovadno društvo „Sokol" in Narodna „Citalnica" z zastavami, Ciril-Metodove podružnice iz Kranja, Škofje Loke in Ljubljane, Slovensko zidarsko in tesarsko društvo iz Ljubljane z zastavo, Podružnica slov. trg. društva „Merkur" v Kranju, ter več ljubljanskih društev po deputacijah. Pred rojstno hišo in na grobu pokojnika zapel je čitalniški pevski zbor žalostinke. — Bodi požrtvovalnemu mecenu lahka domača gruda.
Zborovanje naprednega učiteljstva. Prihodnjo soboto in nedeljo, dne 6. in 7. septembra, praznuje v Ljubljani Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev 25 letnico svojega obstoja. Za ta jubilej, na katerega pridejo številne deputacije hrvaških,' čeških, poljskih in rusinskih učiteljskih društev, se vrše vsestranske priprave. Dne 6. septembra ob pol 8. uri zjutraj je seja upravnega odbora v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne. Ob 9. uri se vrši v Narodnem domu glavna skupna pevska vaja za jubilejski koncert, ki se izvaja istotam ob 8. uri zvečer. Pri koncertu sodelujejo pevke in pevci, ki so združeni v učiteljski „Zaveži", potem koncertna pevka gospa Mira Costaperaria - Dev (sopran), koncertni pianist gospod Anton Trost (klavir) in gojenec c. kr. akademije za glasbo in upnzarjajočo umetnost gospod Ivan Trost (gosli). Poleg umetnih pesmi so na vzporedu tudi narodne pesmi v mešanem in moškem zboru. Popoldne ob treh je zborovanje Zavezine delegacije v dvorani Mestnega doma. V nedeljo zjutraj ob 10. uri se vrši slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. Poleg običajnih pozdravov je na dnevnem redu vdanostmi izjava cesarju, slavnostni govor, ki ga govori gospod deželni poslanec in c. kr. realčni učitelj Engelbert Gangl, gospod Boh-dan Skala, nadučitelj v Visočanv — Praga, pa predava: „Učiteljeva državljanska svoboda in svoboda prepričanja". Ob 12. uri opoldne je banket v hotelu Tivoli, ob 3. uri popoldne pa izlet v Kamnik. Proslava srebrnega jubileja narodno - naprednega učiteljstva obeta biti sijajni dokaz poštenega in intenzivnega dela za blaginjo in korist mile slovenske domovine!
Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom v Kranju priredi, kakor smo že danes
teden poročali, svojo običajno telovadbo na telo-vadišču, jutri dne 31. avgusta ob 4. uri popoldne. Po telovadbi se vrši v in pred telovadnico veselica, katera je že znana po svoji neprisiljeni zabavi. Zato je pričakovati, da bo telovadba, kakor tudi veselica jako dobro obiskana, posebno ako računamo na posebne simpatije občinstva napram Sokolu. Kdor se hoče prepričati o sokol-skem delu, naj si ogleda jutri telovadbo, po kateri se bo lahko neprisiljeno v veseli družbi zabaval. Na zdar!
Telovadne ure pri Sokolu v Kranju: V ponedeljek od 5.—6. ure popoldne učenci, od 9.—10. ure zvečer člani. V torek od 5.—6. ure popoldne učenke, od 6ljfs—712 ure zvečer članice. V sredo od 9.—10. ure člani. V četrtek od 5.-6. ure popoldne učenci. V petek od 5.-6. ure popoldne učenke, od 6*/2—7V2 ure zvečer članice, od 9. do
10. ure zvečer člani. — Mesečni pricpevek za za učenke in učence je znižan na 40 vin.
Odbor podružnice Ciril Metoddve družbe v Kranju opozarja, vse p. n. člane ter prijatelje Ciril-Metodove družbe, da se vrši dne 8. septembra t. 1. glavna skupščina v Domžalah. Vse one, kateri žele obedovati v Domžalah, naj se javijo naravnost na podružnico v Domžalah do 4. septembra t. !., da se zamore preprečiti vsako nesporazumljenje. Opozarjamo na to vse ostale podružnice v gorenjskem okraju.
Zlata poroka. V ponedeljek, dne 25. avgusta sta praznovala 79 letni Peter Nadižar in njegova žena 81 letna Ana na Kokrici svojo zlato poroko. Oba sta čila in zdrava in upata dočakati še mnogo let. Dal jima Bog vživati tudi še demantno poroko.
Umrl je v Skofji Loki dne 24. t. m. Ivan Zettel, bivši poštar na Bledu in učitelj v pokoju, v 81. letu svoje dobe. Blag mu spomin!
Nemški špioni. Osem nemških nastavljencev iz rajha tržiške tovarne za čevlje Kozina & Komp. je bilo pri izletu na mangartsko gorovje aretiranih od italijanskih obmejnih vojakov. Nekateri so imeli fotografične aparate s seboj, s katerimi so baje fotografirali utrdbe. Nemški konzulat v Trstu je brzojavno interveniral, da naj izpuste aretirance.
Sokol v Tržiču naznanja, da bo slavlje njegove desetletnice dne 7. septembra, pravi ljudski praznik. Vse, mlado in staro* žensko in moško, si je zavihalo rokava in dela neumorno, da proslavi praznik tega priljubljenega društva kar najsloves-nejše. Zlasti se trudi ženski spol, da milim gostom, ki posetijo ta dan Tržič, bivanje med nami kolikor mogoče osladi. V Sokolskem Domu in okoli njega bodo štirje paviljoni, v katerih bo stregel cvet tr-žiških deklet vsem podpore in okrepčila potrebnim. Prodajalo se bo vino, pivo, jedila, planinske cvetlice, razglednice, seveda tudi kava. Ker so se pa „vroča tržiška tla" od leta 1889. že precej ohladila za Slovenca, bo ta kava kuhana kot prava turška kava pri ognju, to se pravi, pečena bo. Vrhu vseh rajskih dobrot pa bo zavedno veselo in razposajeno mladino v dvorani igrala godba, po kateri bodo nožice in noge poskušale prekositi druga drugo. Skrbljenobo tudi za loteriste in s sre-čolovom. Kdo ve, koliko presenečenj še čaka po-setnike, a veselični odbor je ljubosumen in ne izdaja rad. Na vsak način pa se bo izplačalo priti ta dan v Tržič. Torej vsi, ki ste dobre volje, dne 7. septembra v Tržič!
Pozor, gorenjski kmetje! Dne 25. avgusta se je pričela od dež. odbora komisijska obravnava glede tokovoda iz elektrarne v Završnici ter bode trajala do 4. septembra. Zato se pozivajo vsi posestniki, da naj se vsi udeležijo teh obravnav, da ne bode navsezadnje tarnanja. Sedaj je čas zato, kar misli kdo.
Električna centrala v Žirovnici prekine z delom, kakor se iz zanesljive strani poroča, že s 1. oktobrom. To je ,,fretarija".
Umrla je preteklo soboto v 63. letu svoje starosti g. Marija Jekovčeva, vdova po rajnem g. Andreju Jekovcu, učitelju v Kamni gorici. Naj počiva v miru.
Telovadno društvo Sokol v Skofji Loki opozarja na svojo javno telovadbo, združeno z ljudsko veselico, katero priredi v nedeljo, dne 31. t. m. na Stemarjih. Spored: I. Javna telovadba. 1. Proste vaje članstva. 2 Proste vaje ženskega naraščaja. 3. Vaje deškega naraščaja v dvojicah. 4. Orodna telovadba članstva. 5. Zaključna skupina.
11. Ljudska veselica s plesom. Začetek ob pol 4. popoldne. Vstopnina 50 v. Pri veselici svira domača gasilna godba.
Most med Potokami in Blejsko Dobravo čez Savo bodo v najkrajšem času zopet otvorili, kar bo za osebni promet jako velikega pomena.
Iz Žirovnice. Umrla je obče ^spoštovana gospodinja Jera Svetina vulgo „Muhovka" po daljši bolezni.
Križe pri Tržiču. V nedeljo popoldne bo vrtna veselica pri Benku. Ker je ravno semen, se vabite po štruklje. V zabavo Vam bo svirala se-niška godba. Na sporedu bo še več drugih zabavnih reči.
Varujte planinke! Iz Gorenjskega se nam piše: Bil sem pred tremi tedni na Stolu ter videl, kakšne silne šopke planink so posamezni turisti nosili. Gotovo so jih imeli trije več kot 5001). Čudil sem sele, kje so jih dobili. Bili so
najbrže Korošci, ker so šli proti Koroški črez Vrtačo. Dosti bolje tudi ni pri Slovencih, vedno imajo cele šopke teh cvetlic. Slov. plan. društvo bi uljudno prosili, da na kakršenkoli način vsaj nekoliko odpomore taki škodljivosti. Ako se proti temu nebo ničesar storilo, smo v nekaj letih popolnoma — ukradeni cvetje po naših planinah. Ako se jih kdo za spomin nekaj utrga, kdo bi branil, toda da bi jih tisoče utrgala ena roka, je pa že malo preveč.
Sokol na Bledu priredi v nedeljo 31. avgusta ljudsko veselico na vrtu g. Ferd. Sekovaniča. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na 8. septembra.
Iz Žirovnice se nam poroča: Pretečeni teden je umrl v Mostah pri Žirovnici Ivan Matic, posestnik in gostilničar. Izučil se je čevljarja. Ko je šel k vojakom, je poslal narednik in se udeležil vojne 1. 1866; na Laškem. Ko je odslužil, je šel domov in s pomočjo matere je pričel trgovino in gostilno. Akoravno je bil gostilničar, ni skozi 27 let niti enkrat zavžil alkoholne pijače. Živel je izključno samo od mleka in kruha in tudi mesa ni nikdar zavžil. Ljubil pa je nadvse pipo. Pred 6.—8. leti je skušal, koliko časa zamore človek ostati pri življenju, ako je samo kruh in vodo, in vstrajal je do 45. dne zvečer, ko je vsled slabosti omedlel. Rad se je pošalil, da se je še pet dni dalj postil kot Kristus. Zanimal se je osobito za Zamenhofovo Esperanto in je že imel svoj krožek s 30 člani, za kar je bil odlikovan z diplomo. Dan pred svojo smrtjo je šel še sam v Radovljico h kamnoseku v spremstvu sina in zahteval, da naj mu v kameniti nagrobni spomenik vkleše tri zvezde, kot znak Esperantistov. Zvečer je šel še zdrav in vesel k pokoju, zjutraj pa je vstal, šel ven iz veže in ko pride pred vrata, se zgrudi mrtev na tla. Mož je bil silno skrben gospodar, zato si je pridobil lepo premoženje. Bil je res gostilničar, ki ni hotel niti vinarja krivičnega denarja. N. p. v m.
Iz Rateč. V torek, dne 26. avg. je obhajal svojo poroko podžupan in posest. Kavalar Anton s hčerko ugledne rodovine Jervašove, gdč. Uršiko Mertelj. V predvečer je nevesti zapel Zupančičev pevski zbor tri krasne pesmi. Obilo sreče!
Kranjska gora. Dne 15. t. m. se je vršil v Kranjski gora cvetlični dan v prid podpornim društvom za slovenske visokošolce na Dunaju, Gradcu in Pragi. Čistega dobička je bilo 177 K 51 v.
Eni ženi je strela ubila dva moža. V Bohinju je dne 20. t. m. Jakob Ravnik (Gatej) iz Nemškega rovta s tremi delavci, med katerimi je bil tudi njegov sin, žagal v gozdu hlode. Strela je udarila med žagajoče ljudi ter Jakoba Ravnika na mestu ubila; ostali trije so čutili močan pretres po telesih. Skoro na istem mestu, Vresjah, je strela pred 25 leti ubila Andreja Dobravca iz Nemškega rovta. Andrej Dobravec je bil prvi mož vdove sedaj ubitega Ravnika. Tako je strela tej ženi ubila dva moža. Razlika'je le ta, da je prvi mož bil v bajti, katero je strela užgala in je notri zgorel, da so v ognju dobili le nekaj njegovih kosti, drugega pa je strela zadela pod milim nebom in se mu še poznalo ni nič.
Razno.
v bolnišnico, je šla s svojim kapitanom, zvečer pa je poslala domov neko Emilijo Bizjakovo, da je spala pri njenih otrokih, med tem ko se je ona zabavala. Mož je prišel domov, v ženini postelji je ležala Emilija Bizjakova, katero je imel on za svojo ženo. Poleg nje je ležala tudi neka Ana Ma-raspinova, sorodnica nezveste žene, ki je prišla v Trst po otroke nezveste zakonske dvojice. Mož je stopil k postelji, kjer je spala Emilija mesto njegove žene. Udaril jo je s polenom parkrat po glavi in jo nato petkrat ustrelil v obraz. Nesrečna žrtev zakonske nezvestobe je ostala seveda na mestu mrtva. Ko je Ražen spoznal svojo zmoto se je bridko razjokal in šel z Maraspinovo I takoj na policijo, kjer je vse priznal. Maraspinovo so pustili domov, da oskrbi otroke. Razna pa so I zaprli. Tudi nezvesta žena je šla, ko je čula o j nesreči na policijo. Po zaslišanju so jo izpustili na prosto.
Svojo ženo umoril. Poljedelec Stjepan Gre-j žina v Božjakovini je bil že dalj časa skregan s ; svojo ženo Kato. Pred kratkim jo je ponoči na-j padel ter z jermenom od hlač zadavil. Pri tem so mu pomagali njegova dekla Franca Hejdinjak in njegovi sorodniki Franjo in Bara Grežina. Ko je ; Kato umoril, jo je vrgel v vodo. Morilca, kakor tudi ostale sokrivce je orožništvo prijelo ter od-I dalo sodišču v Zagrebu.
Spijonaža. Pri kazenskem sodišču v Krakovu I imajo zaprtih deset oseb, ki so osumljeni, da so špijonirali zadnje dva mesece v korist Rusije naše ; utrdbe. Med njimi je več visokošolcev.
• Kolera v Bosni. V Bosni se pojavlja zadnje I čase kolera. Umrlo je že več oseb. Osobito razsaja v južnem delu v Zgornji Tuzli, Hanu, Baku, I Granici in Zvorniku.
Rokovnjači. V Kopenhagenu so minole dni udrli v neko banko dve osebi, uradnike ustrahovali s samokresi in poropali 9000 kron.
Senzacijonalen umor pri sv. Jakobu v Trstu.
V Trstu je zalotil delavec drž. železnice Peter Ražen svojo ženo. v spremstvu nekega kapitana parobrodne družbe Tripkovič v kavarni Tomaseo. Zena, ki je še zelo mlada in ki se je poročila že pred šestimi leti in ima 3 otroke, je bila možu že delj časa nezvesta. Večkrat sta se že sprla in tudi ločila, vendar je dobri mož ženo, ko je bila od ljubčka zapuščena, zopet vzel k sebi. Toda poboljšala se ni. Povodom te zadnje nezvestobe se je mož tako razburil, da je sklenil napraviti temu pasjemu življenju konec s tem, da ubije ženo. Sledil je nekoliko časa nezvesti- ženi z njenim ljubimcem in se je nato podal domov. Raž-nova žena, ki je bila tudi strežajka v mestni bolnišnici, se je zlagala možu, da gre v bolnišnico in da se morda vrne zvečer. Toda mesto da bi šla
130
Izdelovalnica
4-1
Usojam si uljudno naznaniti, da sem svojo delavnico povečal
po najnovejši modi. Izdeloval bo moj sin, ki ima večletno prakso iz najmodernejših tovarn inozemstva. — Zagotavljajoč naročnike solidne postrežbe in najnižjih cen
se priporoča
izu peci m
klobučar v Kranju.
Prevozno podjetje za Kranj in okolico
je v Kranju, Kokriško 10_7 predmestje pri ,Zvezdh m
Tam se prejemajo vsa tozadevna naročila.
FRANC KURALT.
J Ideal gospodinje
stro!
dobivajo se v vsej) prodajalna]), ki imajo poleg stoječ S/ ć-idvesek ali po našit) potniki}).
smer Go. deln. družba Šivalnih strojev
75 19-9
Kranj, Glavni trg št 119.
9477
22493^8935
91^225
138
63
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh
oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—4
^Fran £uznar, nadučHefj {JCarfa Sajovic
poročena ud^
'Primsfcovo
{Kranj
27. avgusta 1913.
Q3rez posebnega obvestila.
129
Radi pomanjkanja prostorov
se proda
več okroglih gostilniških miz in 2 stavbnega kamenia.
Franc Šušteršič, Primskovo.
Kupovalci! SSS3U™S Osvald Dobeicu
kajti ondi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenih senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez in z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih. skled, loncev, kastrolc, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vike, noži žlice i. t. d. 29—12
Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah.   Gostilničarji in neveste imajo posebne cene.
Na prodaj je tudi še malo rabljen Singerjev Šivalni Stroj za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. ~^atl  Postrežba točna in solidna.
Najbolj varno naložen denar v celem
političnem kranjskem okraju!
staa hranilnica i Kraain
obrestuje hranilne vloge po
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
325.000 kron.
Hranilnica posoja na zemljišča po 51 V <, na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad
■
I
brez odbitka rentne-ga davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nedvignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta
— to je dne 30. junija in dne 31. decembra
— ne da bi bilo treba vlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
I
>< 5 milijonov 100 tisoč kron.
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 miliojne kron.
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar.
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
li
uraduje na rotovzu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne.
K
M w
II
C7
39
Tiskarna „SAVA" v Kranju
se priporoča v izdelavo vseh tiskarskih del.
v 0%
lllllllflllllMIlllUIIMMIlllMIUIIIMUOIIIIIUMtlHMIMMIlMMK
V
0\
KOLESARJI, zahtevajte
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—9
Karel Čamernik S Ho., LJubljana, Dunajska cesta 9-12, SC?akfi;
motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža.
•K*
•M*
•M*
TIlTHnnnmnillimHlHITHHIHHHMHinHMIHinHHHHHI
liski in zotioti
dr. Edv. Globočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju
I v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, ; je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11: ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago.
3
Vinska veletrgovina I
Rudolf KokaI)> K ran j
Priporočam svoja
izvrstna, zajamčeno pristna
dolenjska, metliška, štajerska in istrijanska
vina
v sodih in steklenicah
Zaloga najfinejših tu- in inozemskih šampanjcev, stekleničnih vin in mineralnih voda.
i i
I
I
I
I i
I
I
i i v
Veletrgovina
H. Adamič
v Kranju
priporoča galanterijsko, norimberško in
modno blago, perilo in pletenine, klobuke, čepice.
Velika zaloga in potovalnih kovčekov po tovarniški ceni.
Lastna urnama v Ljubljani.
M. Rant ■ Krani
trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom
Priložnostni nakup OtMHl VOZIČKOV. Najraznovstnejše ŠPCGeHjSlf0 tllOflO.
Nakup suhih gob in deželnih pridelkov.
Kolodvorska restavracija
priporoča
vedno sveze Budjeviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo
**r Krasen senčnat vrt ^
4 52-35
9
1								i
■	18-35 Eternit najboljše strešno kritje prodaja najceneje tvrdka Merkur, Peter MajdiUranj							-
1								i
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
"O
N
'c
>
u
N
"O
03 C
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
7-35
o
N
< S
N 03
ST
D.
m
Jamčeno čisto, jedrnato
2 52—35
MILO Solnce.
na j iz borne i e in današnjim cenam primerno najCGnGJG
zato naibolii nadomestek vsem dražjim vrstam.:: Prodaja se tudi na drobno.
Tovarna: Ig. Fock, Kranj Izdelki:
Kristalna soda, pralni lug, rudeče in črnomarmoriranoEschwegermilo,ze-leno tržaško in belo Marzeljsko milo, ter vse ceneje vrste pralnega mila.
Stearinske sveče. Kolomaz.
Rudolf Rus
urar v Kranju poleg lekarne Največja zaloga
ur, zlatnine in srebrnine
Priporoča se si. občinstvu v nakup
gramofonov
in optičnega blaga.
Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj in poštnine prosti,
Tiskarna .Sava' v Hraalu
Vizitke, poročna naznanila, pisma, zavitke, račune, bolete, cirkularji, letake, vabila, lepake, posmrtnice, karsko stroko spadajoča izvršuje v najelegantnejši
jukste, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, troškovniki, brošure, časopisi in sploh vsa v tis-dela v eni ali več barvah obliki, hitro in najcenejše.
I Nakup suhih jedilnih gob po najvišji dnevni cenLj
Veletrgovina ]. jj U. M3 jtiJC Kranj
Deželni pridelki, špecerijsko blago.
Priznano najboljši dalma- CsIaHS^
tinski portland cement ||JolOlia za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje
Svetle sezamove tropine. = Umetna gnojila. "
Najstarejša trgovina
Ferd. Saiovic v Kranju
poprej C.PIeiweiss
priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga.
Posebno priporoča slavnemu občinstvu za
poletno sezijo
bogato izbiro oblek za moške in ženske.
Kreditno društvo v Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po
13-35
brez odbitka rentnega davka.
Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne.
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju.
Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš.
Tisk tiskarne „Sava" v Kranju
91