T0t!?Wi v s
»ollnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 18. junija 1931.
Stev. 45* Letnik LXXI. (SeL lete 1930(39)
Stanovsko polffiško glasilo UJU — poverjeništvo Ljubljana
Mesečna priloga »Prosveta«
UredniStvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1 Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJV plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
Stanovska organizacija in slovensko uciteljstvo.
Moč vsake organizacije — torej tudi stanovske — ne sloni toliko na njenem vodstvu, ampak predvsem na članstvu. Vodstvo je le zbiratelj in nekak regulativ želj in potreb članstva, katero zastopa bodisi pred oblastmi bodisi v javnosti. To svojo nalogo izvršuje vodstvo tem iažje in uspešnejše, čim bolj je članstvo kompaktno in enotno, čim bolj se zaveda pomena stanovske organiza« cije in čim bolj je disciplinirano. Povsod in v vsem mora biti vodstvo le izraz svojega članstva. Ako temu ni tako, potem članstvo vodstvo zamenja. Nikoli se pa ne more zgoditi obratno namreč, da bi vodstvo za« menjalo — članstvo.
Na teh načelih je zgrajena vsaka orga« nizacija in torej tudi naša. Pa si oglejmo nekoliko, v koliko je tem principom zado« stilo članstvo slovenskega dela skupne učiteljske stanovske organizacije v polpretekli dobi, ko se je odločala usoda našega stanu za dolgo dobo v moralnem in materijalnem oziru.
Brez dvoma je slovensko uciteljstvo na zunaj in na znotraj mnogo pridobilo s spo« jitvijo obeh stanovskih organizacij v eno samo leta 1926. Zakaj od tedaj se je vodstvo organizacije povsod lahko sklicevalo, da nastopa v imenu vsega slovenskega uči« teljstva, zlasti še potem, ko se je po krat« kem času izjalovil poizkus, da bi obstojala poleg oficijelne stanovske organizacije, ki je združevala veliko večino našega učitelj« stva, še posebna frakcija. Tedanji boji niso bili ne lahki, še manj prijetni, a kakor je pozneje pokazal in dokazal razvoj dogodkov, bili so potrebni, dasi bi bilo v tem idejnem boju lahko izostalo marsikaj nestvarnega, osebnega in nelepega.
Stanovska zavednost slovenskega uči-teljstva je posebno poglavje, o katerem bi se lahko obširno razpravljalo Tukaj se orne« jim le na posamezne ugotovitve.
Kljub naši enotni stanovski organizaciji, ki združuje danes približno štiri petine slo« venskega učiteljstva, stoji torej še vedno razmeroma veliko število posameznikov izven nje. To dejstvo ni razveseljivo in po« stavlja dotičnike v skrajno slabo luč glede stanovske zavednosti. Abstinenca je bila v prvi dobi po idejni borbi razumljiva in tudi še oprostilna. A ko so se ti boji končali in je zašlo življenje in delovanje stanovske organizacije v normalni tir, takrat bi se bili morali vrniti zopet nazaj v stanovske vrste vsi tisti, kateri so jih bili zapustili iz katerihkoli razlogov, če bi bila namreč pri njih do« volj razvita stanovska zavednost. A kaj smo opažali. Mnogi so se res vrnili, a drugi so v zadnjem času zopet zapuščali stanovske vrste in postali v stanovskem oziru »divjaki«. Navajali so za svoj izstop različne raz« loge po večini osebnega značaja. Ta je imel boje zaradi stanarine, drugi zaradi kuriva, tretjemu ni delovala organizacija tako, ka« kor si je zamislil on sam, četrti ni dobil tega ali onega mesta, petemu se je zameril kak funkcijonar vodstva itd. itd. Vsi ti in še razni drugi razlogi pa nikakor ne opravičil« jejo izstopa iz stanovske organizacije, če bi imeli dotičniki dovolj stanovske zavesti in ponosa.
Pomislimo samo to-le: Fakt je, da je uciteljstvo odrezalo z uradniškim zakonom še kolikor toliko ugodno tudi v materijalnem oziru le s sodelovanjem in po zaslugi svoje stanovske organizacije. Drugo dejstvo je, da mora biti stanovska organizacija docela na svojem mestu ravno v tem času, ko se delajo razni pravilniki k uradniškemu in šolskemu zakonu. Ž njimi bode urejeno moralno in deloma tudi materijalno razmerje učiteljstva in njegov položaj bodisi v službi, bodisi izvin nje. To bo zadevalo vsakega posameznika našega stanu in smo torej na tem zainteresirani prav vsi brez izjeme. Zato bi se moralo to izvršiti — tudi z materijalno pomočjo nas vseh. In vendar jih stoji še toliko in toliko izven naših vrst. In ti naši stanovsko nezavedni tovariši in tovarišice uživajo in bodo uživali dobrote, katere je pridobila organizacija! To ni lepo, da ne rabim izraza, ki ga imamo za tako razmerje v rastlinskem in živalskem življenju. Vse« kakor bo potreba, da se ta madež na te« lesu stanovske organizacije slovenskega uči« teljstva na en ali drugi način odpravi.
Organizačna disciplina članstva je v ozki zvezi z njegovo stanovsko zavednostjo. Tudi s to ne moremo in ne smemo biti po« polnoma zadovoljni v naših vrstah. Nikakor ne mislim pri tem, da bi morali biti vsled stanovske discipline udarjeni vsi po enem kopitu in bi ne smel imeti niti posameznik, niti društvo svojega lastnega preudarka in stališča. Ravno nasprotno: duhovi in misii naj se krešejo, da se tako izkristalizira vse ono, kar je najboljše in najprimernejše. A če s svojo tezo ne prodre posameznik, niti društvo, potem ne sme biti užaljen, kuhati jezo ter iskati ovinkov, po katerih bi prišel do cilja. Ni sramotno in poniževalno, če s svojo tezo propadem in me večina zavrne. Zakaj le tisti tudi pri delu v stanovski organizaciji ne more grešiti, ki v njej nič ne dela in se ne udejstvuje. Lepo in tudi dobro pa ni za stanovsko organizacijo, da se izva« jajo često v takih slučajih posledice, bodisi z izstopom, ali pa vsaj z grožnjo izstopa iz organizacije, iz nekake osebne užaljenosti, ki jo hočemo maskirati s stvarnostjo in principi, ki pa ni več stvarnost in ne princip. Mi smo večkrat v tem oziru veliki v malenkostih med *tem, ko se rešujejo za naš stan tako rekoč življenjska vprašanja.
Pri postopanju članstva v organizačnih zadevah neredko pogrešamo logike in dos slednosti. Ako sami pa, pri udejstvovanju v tem pogledu mnogo bolje nego je. Saj je o tem dovolj poučeno in mora pri svojem po« klicu vsak dan izvajati principe logike in doslednosti. A sami pa pri udejstvovanju v stanovski organizaciji često pozabljamo, kar ta od nas zahteva.
Ker stojimo neposredno pred reorganizacijo stanovske organizacije, zato sem hotel opozoriti na nekatere napake, oziroma pomanjkljivosti, ki so ovirale doslej njeno uspešno delo z željo, da bi bile nam vsem prihranjene v bodoče in bi se tako kolikor mogoče približali idealu prave stanovske or« ganizacije.
Banovinska skupščina
Udruženja jugoslovetiskega učiteljstva pov. Ljubljana
se bo vršila v dneh
2., 3. in 4. julija 1931. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Spored:
Dne 2. julija: Ob 16. uri: Seja išrjega sosveta.
1.	Otvoritev.
2.	Nominiranje odsekov.
3.	Razgovor glede zastopstva sekcije.
4.	Slučajnosti.
Opomba: Člani širjega sosveta so vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev in člani ožjega sosveta.
Dne 3. julija: Ob 7. uri:
1.	Verifikacija delegatov pred zboroval« no dvorano
2.	Otvoritev skupščine po poverjeniku.
3.	Volitev odsekov.
4.	Tajniško poročilo.
5.	Račun za poslovno leto 1930./31.
6.	Poročilo nadzornega odbora.
7.	Likvidacija UJU — poverj. Ljubljana.
Ob 16. uri: Seje odsekov na državnem
moškem učiteljišču.
Dne 4. julija:
Ob 8. uri:
1.	Otvoritev I. redne banovinske skup« ščine Jugoslovenskega učiteljskega udruže« nja — sekcija za Dravsko banovino v Ljub« ljani.
2.	Naš gospodarski problem. Poroča tovariš Hren.
3.	Poročila odsekov.
4.	Proračun za poslovno leto 1931./32.
5.	Volitev 10 članov in 5 namestnikov v upravni odbor, 5 članov in 2 namestnika v nadzorni odbor in 2 članov 2 namestnikov v glavni odbor JUU v Beogradu.
6.	Resolucija.
Udruženje jugoslovanskaga učiteljstva — poverjeništvo Ljubljana,
dne 16. junija 1931. Andrej Skulj, s. r.,	Josip Kobal, s. r,
poverjenik.	tajnik.
POJASNILO IZVRŠNEGA ODBORA K PRAVILOM UJU.
Ker se različno tolmači čl. 28. pravil, odstavek o izvolitvi delegatov, daje izvršni odbor naslednje pojasnilo:
»... na vsakih nadaljnjih 50 članov po enega delegata... « je razumeti polnih 50 članov.
Vsled tega pošljejo društva na banovin« sko in glavno skupščino:
a)	do 99 članov predsednika sreskega društya;
b)	na 100 članov predsednika in enega delegata;
c)	na 150 članov predsednika in dva delegata;
č) na 200 članov predsednika in tri de« legate itd.
»Narodna Prosveta«, št 46. z
dne 14. junija 1931.
POVERILNICE ZA DELEGATE SRESKIH DRUŠTEV.
Legitimacij za banovinsko skupščino poverjeništvo ne bo razpošiljalo. Društva naj izdajo svojim delegatom sama primerna potrdila.
RADIO-PREDAVANJE MED SKUPŠČINO.
Radio-odsek pov. UJU je sklenil na svoji zadnji seji, da naprosi radio postajo, naj dovoli med banovinsko skupščino UJU v Ljubljani kratko predavanje »o bistvu in
organizaciji šolskega radia« v propagandne svrhe. Predavanje je prevzel g. prof. N. Ku-ret iz Kranja, in sicer iz študija, tako da bi zborovalci poslušali predavanje potom zvoč« nika in radio«aparata, kakor bo pozneje funkcijoniral tudi šolski radio Uro preda« vanja objavimo posebe, da bodo lahko po« slušali tudi učitelji, ki se ne udeleže skupščine, a se zanimajo za šolski radio
VABILO
na
OBČNI ZBOR
Učiteljske gospodarske poslovalnice r. z. z o. z. v Mariboru,
ki se bo vršil dne 3. julija 1931. ob 17*50 url v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
D n e v ni red:
1.	Poročilo funkcijonarjev.
2.	Odobrenje letnega računa.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Izvolitev upravnega sveta in nadzor« stva. (§§ 17. in 26.).
5.	Slučajnosti.
Po členu 10. občni zbor sklepa veljavno ob navzočnosti vsaj Vio članov.
Ako bi tega ne bilo, se vrši K ure po« zneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno skle-Pati-	Načelstvo.
Nadaljnji trli« počitniški teiaji za uiiteijstvo Dravske banovine-
Gospodinjski tečaj na Krekovi šoli. — Merkantilni tečaj za obrtno-nadaljevalne šole. — Strokovni risarski tečaj za obrtno-nadalje-valne šole. — Merkantilni tečaj za trgovsko-nadaljevalne šole. — Zadružno-knjigovodski tečaj. — Tečaja za deška ročna dela in radio-amaterstvo. — Tečaj za gospodinjstvo in za domačo in
šolsko higijeno.
Zadružno-knj igo vodstveni tečaj.
za uciteljstvo Dravske banovine se bo vršil v dneh od 1. do 14. avgusta t. 1. na moškem učiteljišču v Ljubljani, vsak dan, razen ne« delj, po 6 ur predavanj na dan Čas preda« vanj in urnik se določita ob prvem sestanku dne 1. avgusta, ki bo na moškem učiteljišču ob 8. uri dopoldne.
Udeleženci tečaja bodo imeli brezplačna ali po globoko znižanih cenah primerna sta« novanja in hrano v uradniški menzi za 13 Din dnevno (kosilo in večerjo).
Prošnje naj interesenti vlože na poverjeništvo UJU Ljubljana najkasneje do 1. ju« Iija 1931. V njih naj navedejo predvsem, če so že obiskovali kak podoben tečaj, ter kdaj in kje, kraj službovanja in eventueino delo« vanje na zadružno«gospodarskem polju.
V tečaj bo sprejetih največ 40 učiteljev. Ta tečaj je bil predviden za tri tedne^ po 4 ure predavanj na dan. Zaradi finančnih prilik in ekonomske izrabe delovnega časa pa smo skrčili tečaj na 14 dni po 6 ur predavanj na dan, kar bo vsestransko zadovoljilo ene-
ga kakor drugega. Podrobnejše informacije daje pov. UJU Ljubljana.
Poverjeništvo UJU — Ljubljana.
Učiteljski tečaj za deška ročna dela in radio-amaterstvo.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine. IV. No. 8761/31.
V Ljubljani, dne 16. junija 1931. Vsem sreskim načelstvom, mestnemu načel-stvu (prosvetni referat v Ljubljani).
Na osnovi odloka ministrstva prosvete O. N. br. 32.453, z dne 23. aprila 1931. ter na predlog banskega šolskega odbora z dne 9 maja 1931. razpisujem učiteljski počitniški tečaj za deška ročna dela in ža radio«amater-stvo, ki se bo vršil v Ljubljani in Mariboru v dneh od 13. julija do 9. avgusta 1931.
Podrobni učni načrt tečaja se objavi v »Učit. Tovarišu«.
Uciteljstvo, ki se želi tečaja udeležiti, naj vloži prošnje na kr. bansko upravo po
sreskih načelstvih- tako, da bodo prošnje dostavljene upravi do 1. julija 1931. Zakasnele prošnje se ne bodo upoštevale. Tečaj je brez« plačen ter dobe udeleženci tudi materijal brezplačno. Osebne izdatke (hrano, stanova« nje) pa mora kriti vsak udeleženec sam.
Izvolite o tem nemudoma obvestiti vse podrejeno uciteljstvo.
Pomočnik bana: dr Pirkmajer, 1. r.
Učiteljski tečaj za deška ročna dela in radio-amaterstvo.
V Ljubljani in Mariboru od dne 13. julija do 9. avgusta 1931. leta.
A. Vodstvo in uciteljstvo tečaja.
Tečaj v Ljubljani vodi ravnatelj Novak Alojzij, ki mu pomagata dva učitelja stro« kovnjaka Pouk o radiu oskrbuje tu profesor Andree.
Tečaj v Mariboru vodi ravnatelj Humek Drago, ki mu pomagata dva strokovna učite« lja. Pouk o radiu oskrbuje tu učitelj Kos.
B. Oddelki tečaja.
Tečaj obsega sledeče oddelke: 1. Splošni oddelek, ki se ga morajo udeleževati vsi po-setniki tečaja. 2. Oddelek za lepenkarstvo in krasilno tehniko. Udeležuje se ga del poset-nikov. 3. Oddelek za pletarstvo in uporabo protja. Udeležuje se ga del posetnikov. 4. Oddelek za obdelavo lesa in kovine. Ude« ležuje se ga del posetnikov. 5. Oddelek za radio-amaterstvo, ki ga poseča kdor želi.
C. Razdelitev dnevnega delovnega časa.
Udeleženci tečaja delajo razen ob nedeljah vsak dan od 7. do 11. in od 15. do 18. ure. V ponedeljek, sredo in petek neha obče
delo ob 17. uri. Po polurnem odmoru sledi ob teh dneh od 17 do 19. ure radio«ama-tersko delo. V soboto popoldne ni dela, lahko pa se posetniki tečaja po svoji volji udeleže primernih ekskurzij.
Č. Učni načrt.
I. Splošni tečaj, od vštetega 13. do všte« tega 18. julija. 36 delovnih ur. Ta tečaj ob« sega najlažje ročno delo in tvori uvod v ročno delo. Zato se ga morajo udeležiti vsi posetniki. Med delom so vpletena metodiška navodila in pojasnila o materijalu in orodju. Delo obsega:
1.	Gnetenje (s prosto roko) gline v razne življenske oblike, n. pr. sadeže, živali in njih značilne dele, človeške figure, zemeljske oblike itd. Gnetenje geometrijskih oblik (teles), orodja in drugih primernih predmetov.
2.	Oblikovanje (modeliranje) v glini s pomočjo priproste modelirke, ki jo izdela vsak sam. Sem spadajo reliefi listov, sadežev, cvetov, posamezno in v skupinah, lahkih živalskih oblik in drugih življenskih predme« tov. Ulivanja modelov v mavec in v papirno maso. Barvanje in bronsiranje glinastih in ulitih predmetov.
3.	Izrezovanje iz papirja. Izrezovanje življenskih oblik in pokrajin iz raznobarvne« ga papirja. Črke in napisi. Tloris sobe ali šolskega poslopja. Nalepljanja izreznin na primerno ozadje iz papirja. Sestavljanje pre* prostih vzorcev. Iztrgavanje življenskih oblik iz barvastega ovojnega papirja.
4.	Transparenti. Izrezovanje primernih motivov iz risarskega papirja in podlaganje z raznobarvnim svilenim papirjem. Uporaba transparentov za senčnike, svetlobne napise itd.

5. Izdelki iz papirja in lepenke. Šivanje zvezkov na 3 in 5 vbodov. Zvezki s poltrdi« mi platnicami. Nalepljenje podob. Urnik, koledar. Podkladek za risanje in pisanje. Pri-prosta mapa. Mapa za spise. Mapa s platnenim hrbtom in ogli. Zvezek v trdih platni« cah, sestavljen iz več pol. Priproste, odprte škatlice. Skrobni papir.
Materijal za splošni tečaj: lončarska glina, mavec. Papirna masa. Barvast in siv ovojni papir. Risalni papir. Svetlo barvast papir. Svilen papir. Siva in bela lepenka. Marmorirast papir. Knjigoveško platno. Mizarski klep. Skrobno lepilo.
Orodje. Škarje. Nož. Železno ravnilo. Deska iz bukovine za obrezovanje. Vložne deščice. Knjigoveška stiskalnica.
II. Lepenkarstvo.
Skupina a) od vštetega 20. do vštetega 29. julija. 55 delovnih ur.
Skupina b) od vštetega 30. julija do všte« tega 8. avgusta. 53 delovnih ur.
Tega tečaja se udeležuje prilično četrti« na posetnikov. Obe skupini menjata dne 30. julija delo s skupinama za pletarstvo tako, da absolvira vsak izmed teh posetnikov 9 dnevni lepenkarski in 9 dnevni pletarski te« čaj. Med urami za lepenkarstvo je obravnavati narodni ornament in se nekateri poset« niki po lastni želji vežbajo v krasilnih teh« nikah (slikanje na steklo, les in blago, sli« kanje pisanic), obravnava se pleskanje in lakiranje, pa naprava priprostih napisov na tablah. Po možnosti se pokaže drobno žaga« nje in nekaj modernih amaterskih umetnosti (intarzija, tarzo, kovinska plastika, reliefna likarija itd.). K delu v lepenkarstvu spadajo:
1.	Geometrijska telesa. IIz teh sestavlja« mo hišice, kapelice, cerkve itd. Telesa so sestavljena na podlagi geometrijskih telesnih mrež, iz belega in barvastega kartona
2.	Izdelki iz lepenke. Mape za zvezke z zaklopko ali s trakovi, mapa za risalno desko. Podkladki za pisanje s predalom za papir. Okvirji in paspartuji. Drugi ploskovni pred« meti s priliko za oblepljenje in obrobljale. Trirazsežni predmeti: škatle iz enega kosa (na mrežo), škatle s pokrovom in iz posamez« nih delov sestavljene škatle. Skrinjice za me« tulje s steklenim pokrovom. Okrogle škatle in toke.
3.	Pridvižni zemljevidi, le sestavljamo v tem slučaju na podlagi višinskih črt (iso« hips) iz primerno debele lepenke ali tankih deščic z uporabo žagice izrezovalke. Stopni« časti relief dovršimo z voskom ali drugo
modelirno maso.
4.	Nalepljanje. Ohranitev večjih slik in zemljevidov z nalepljanjem na trden papir ali na platno. Oprema slik in zemljevidov s palicami. Poprava stenskih tabel.
5.	Uvezavanje. Šivanje broširanih zvezkov in zvezkov s trdimi platnicami. Po mož« nosti preprosta vezava knjige s spoznava» njem najpotrebnejšega orodja (knjigoveško,
oblič) itd.	.
Materijal je v splošnem isti, kakor v splošnem tečaju, z dodatkom potrebnega no« vega. (Razni papirji za oblepljenje in obrob-ljanje, steklo, barve, raznobarvni karton, platno za nalepljenje itd).
Orodje k prej navedenemu dodenemo le najpotrebnejše orodje, ki ga zahtevajo posamezna posebna dela (čopiči za barvanje, žagica izrezovalka, knjigoveško, oblič itd.).
III. Pletarstvo.
Skupina b) od vštetega 20. do vštetega 29. julija. 55 delovnih ur.
Skupina a) od vštetega 30. julija do vštetega 8. avgusta. 53 delovnih ur.
Tudi tega tečaja se udeležuje isto število udeležencev kot prej navedenega. Obe skupini menjata kakor gori z lepenkarji tako, da absolvira vsak izmed teh posetnikov 9 dnevni lepenkarski tečaj Med delom je obravna« van materijal in najpotrebnejše orodje. Ple« tarstvo ima popolnoma praktičen značaj. Pri delu je treba gledati na prikupijivo obliko. K pletarstvu spadajo sledeča dela:
1.	Izdelki iz slame. Kite in njih uporaba za ovijanje. Slamnice in otirači. Pokrivala za gnojake. Grelci za čebelne panje itd. Peharji, krušnice in druge posode iz slame in viter.
2.	Izdelki iz viter. Lese za sušenje sadja. Koški za sadje Košare. Stojala za cvetice. Uporaba vrbovih šib in viter. Cepljenje vi« ter na roko, njih izdelovanje.
3.	Izdelki iz rafije. Male posodice iz le« penke in rafije. Posode z barvastimi pre-pletki. Tkanina iz rafije. Predposteljnik. Tka« nje brez menjala. Okvirji in podstavki iz pobarvane rafije.
4.	Izdelki iz protja. Uporaba leskovega protja. Rezanje palic za cvetice Brajdice. Okvirji. Stenske police. Stojala za cvetice. Vrtne košarice«obešenke. Stoli in mizice iz leskovine ali brezovine.
Materijal je razviden iz navedenih izdel« kov. Orodje: nož, šilo, mal sveder, kladivo, tkalni okvir, oblič za vitre.
IV. Obdelava lesa in kovine.
Od vštetega 20. julija do vštetega 8. avgusta. 108 delovnih ur Ta oddelek tečaja zaposluje prilično polovico posetnikov. Njega obseg je 18 delovnih dni. V tem slučaju bodi iz vsakega sreza vsaj po eden udeleženec tako, da se s svojim tovarišem iz istega sre« za, ki je posečal v tem tečaja za lepenkarstvo in pletarstvo, izpopolnujeta pri morebitnih predavanjih ali tečajih doma. Tudi v tem tečaju so vpletena med delo pojasnila o orodju in materijalu. Obseg dela je sledeč:
1. Kalanje (cepljenje) in rezanje lesa. Nabijači. Ročaji za srpe, dleta, kladiva, bradlje, sekire, motike, lopate itd. Ročica za voz in za plug. Količi za cvetlice in drevesca. Obrobne letvice za lepotične gredice. Količi in letvice z ornamentiranim oglavjem. Mo«
delirka Lopatice za žgance. Kuhalnica. Ve« jača za moko. Lopatica za snažen je korit. Veslo. Lesene vile. Lesen obroč za škaf.
2.	Žaganje in skobljanje. Letve za ogra« jo. Letve z ornamentiranim oglavjem. Kva« dratni, osmerostranični in valjasti koli za cvetlice in drevesca. Drogi za zastavice s sulico. Kuhinjske deske za rezanje in sekanje. Podložne deske za cvetlične lonce. Obešal« niki za ključe s kljukicami iz žice i dr.
3.	Zbijanje. Brajdice in špalirji za cve« tiče in paradižnike. Lese za sušenje sadja. Vrtna vrata. Zbita škatla za krtače. Škatla za namizni pribor. Korita za krmljenje pe« rutnine. Valilnice in krmilnice. Kurnik. Otirači za čevlje. Podstavki za cvetlične lonce, stenske police, sklednik, smetišnica, zaboj s pokrovom za perilo in drugo.
4.	Vrtanje. Stolci z zavrtanimi nogami. Lestvica za otroški voziček. Mreža za okno. Lesen bat. Toporišče za vbadalko s prečnim ročajem. Čeljusti za grablje s klini. Obešal« nik z uvrtanimi klini.
5.	Spajanje lesa. Sem prištevamo vzdolžno klejitev, začepljenje, naklad, zajero, rog-ljičenje, meženičenje, utor s peresom, pa greben z grebenico. Izdelki: plošča za mizico ali stol. Križi za božično drevesce. Klopice. Stolci za kuhinjo Sklopni stolci. Podnožniki (pručice). Zaboj za premog. Škatla s pokrovom. Stojala za cvetlice. Sestavljene police. Police s predali. Zličnik. Razni okviri. Na« pisna deska z obkončnimi letvami. Lina z vra« ticami. Deska za rezanje. Kosišče.
6 Površje. Luženje, barvanje, pleskanje, ličenje (lakiranje) in po možnosti osnovni pojmi politiranja. Slikanje napisov.
7.	Žica. Obročki (rinčice), verižice, kvač« ke in kljukice. Okenska mreža. Vezenje Ion« cev. Šiba za jajčji sneg. Svečnik s spiralnim steblom. Ogrodje za senčnik.
8.	Rezanje, piljenje in zgibanje ploče« vine. Tablice za cepljenke (etikete). Vrtne tablice z lesenim količem Tablice za hišne številke. Stanovanjske tablice. Tablice s pun« ciranim ali ujetkanim napisom. Napisne table za šolo ali urad. Podstavki. Skledice z zgubano privitim krajem.
9.	Sekanje, vrtanje in zakovanje. Veriži« ce za svetiljke s punciranimi člani. Napisna tablica z izžganimi črkami. Ščitki za ključav« niče. Obroč za škafec. Obroček za ročaj. Vratca za linico v vežnih vratih. Vratca za peč. Smetišnica. Lopatica za premog. Pepel« niki za mizo. Predpečnik. Pokrovka z roča« jem. Verižica z izžaganimi členi. Kako zamašimo preluknjan pločevinast predmet?
10.	Spajanje in kovanje. Modeli za kekse. Pepelniki. Decimeterska kocka. Valjasta li-terska posoda. Razkovana skledica iz bakra Zajemača iz medenine. Vejača za moko. Lijak. Ogrebalo. Klešče za oglje. Kovan že« belj. Zidne kljuke. Zapah za vrata. Zapah za omaro. Piljenje ključev in pripadajočih lukenj v ključavnici. Kako je sestavljena na« vadna in doziška ključavnica? Barvanje, la« kiranje, punciranje in jedkanje nekaterih iz« delkov. Pojem trdega spajanja in kalenja.
Materijal. Leskovi in kostanjevi koli Smrekove in jelove deske. Trdi les: javoro« vina, hrastovina, bukovina itd. Klej, žeblji, barve, lužine in laki. Železna, medeninasta in bakrena pločevina. Cinkasta in pocinjena pločevina. Spajalni cin. Razne zakovice.
Orodje. Mizarsko: Kosmač, ličnik, dvo-reznik, spehavnik, venčenjak, utornik, dleta, vrtalo s svedri, pile, klešče, črtalnik, pošev« nik, jeralo, kljuka, žage itd. — Škarje za plo« čevino, vrtalo, prebijač, pile, primež, nako« valo, kladiva i. dr. Priprava za spajanje.
V. Podrobni načrt oddelka za radioamaterstvo.
1.	Teoretični del: Sorodni pojavi. Elek« trični tok in njegove enote. (Toplotni učinki: električna žepna svetiljka. Kemični učinki: elektroliza razstopine modre galice, določitev polov v kozarcu vode. Magnetni učinki: odklon magnetnice, elektromagnet). (Za vir elektrike je pri teh poizkusih porabiti žepno baterijo). Mikrofon in slušalo. Valovanje. Oddajna postaja. Detektorski aparat o elektronkah. Nizko frekvenčno ojačevalo: splošno o ojačevalu, gramofonska doza. Avdion z reakcijo Opis napak in motenj. Bistvo tele« vizije in zvočnega filma. Opis domače od« dajne postaje. Ogled študija v Ljubljani. Ogled postaje v Domžalah.
2.	Praktični del: izdelava enostavnih de« tektorskih aparatov. Izdelava avdijona z re« akcijo sestavljenega na horizontalni deski.
3.	Propagandni del: Organizacija šolskega radia.
Tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno.
(Razpis.)
Oblastni odbor Podmladka Rdečega Križa priredi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od 6. julija do 31. julija 1931 tečaj za gospodinjstvo in za domačo in šolsko higijeno.
Namen tega tečaja je, da se učiteljice osnovnih, meščanskih in srednjih šol pripra« vijo in moralno obvežejo za delo pri Pod« mladku Rdečega Križa, zlasti pa za vodstvo šolskih kuhinj, ter si izpopolnijo svoje zna« nje iz domačega gospodinjstva in zlasti iz praktične higijene, na kateri naj sloni vse domače in šolsko življenje. Po dovršenem tečaju naj učiteljice na svojih organiziranih šolah snujejo tudi kuhinje Podmladka Rdečega Križa, kjer bi dobivale učenke najviš« jih razredov ter po možnosti tudi šoli od-rastle mladenke primeren gospodinjski pouk.
Poučevalo se bo: 1. gospodinjstvo; 2. otroška higijena, nega in prehrana; 3. splošna higijena; 4. higijena žene; 5. prva pomoč pri nezgodah; 6. nalezljive bolezni; 7. tuberkuloza; 8, alkoholizem itd.
Tečaj se bo vršil za gospodinjstvo na gospodinjski šoli »Mladika« v Ljubljani, a
za druge predmete na Zavodu za zdravstve« no zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipi« čeva ulica 2.
Za pouk bo plačati po 200 (dvesto) Din.
One udeleženke, ki ne bodo stanovale pri svojcih, lahko dobijo brezplačno stano« vanje v »Mladiki«. Prehrano pa si bodo ude« leženke preskrbovale same v gospodinjski šoli in plačevale zanjo po dnevnih cenah.
Učiteljice osnovnih, meščanskih in sred« njih šol, ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijavo na oblastni odbor Podmladka Rdečega Križa v Ljubljani do 30. junija 1931. Prednost imajo one učiteljice, ki že agilno sodelujejo pri Podmladku, ostale se morajo pa obvezati, da bodo delale pri PRK. Število udeleženk se določi naknadno. O sprejemu bodo do-tične posebej obveščene.
Vse sprejete učiteljice naj se zbero dne 6. julija t. 1. ob 8. uri dopoldne na gospo« dinjski šoli »Mladika« v Ljubljani.
Splošne vesti.
—	Sokolsko društvo v Šiški. Na pismeno povabilo Sokolskega društva Ljubljana-Šiška in društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški sta se udeležila slovesnosti polaganja temeljnega kamna Sokolskemu domu v Šiški dne 14. junija 1931. tov. poverjenik A. Skulj in tajnik Jos. Kobal kot zastopnika UJU — poverjeništvo Ljubljana. To članstvu in javnosti v vednost.
—	Cerkljanska šolska proslava se bo za
učiteljstvo kranjskega, kamniškega in radov« ljiškega sreza vršila v četrtek pred Vido« vim dnem s predavanjem o šolskem razvoju in ogledom razstave. Naravno, da udeležence vabimo tudi k nedeljski proslavi. Kdor reflektira na dovoz in obed, naj se takoj prijavi po svojem predsedniku. Na kmetih nimamo ničesar na momentano razpolago.
J. L.
—	Učiteljsko društvo za srez Laško ob«
vešča svoje članstvo dodatno še o tem, da bo na zborovanju dne 20. junija na dnevnem redu tudi točka: »Novostrujni hospitacijski razred v Laškem; debata o njem in sklepna ugotovitev pozitivnih in negativnih rezulta« tov. Prosi se torej čim popolnejše udeležbe.
—	Radovljiško učiteljsko društvo. Vsi
oni, ki so javili svojo udeležbo na zborovanju učiteljskih društev dne 25. t. m v Cerkljah, se prosijo, da se zborovanja sigurno udeleže. — Odbor.
—	60 letnica g. Antona Doklerja. Dne
11. junija t. 1. je praznoval ravnatelj moške« ga učiteljišča v Ljubljani g. Anton Dokler svojo 60 letnico. Koliko je jubilant naredil za učiteljski naraščaj in kako ta upošteva in spoštuje svojega ravnatelja nam najlepše priča pismo, ki so ga priobčili letošnji ma« turantje v »Slovencu« dne 13. junija in ga prinašamo tudi mi v celoti. »G. ravnatelju A. Doklerju ob njegovi 60 letnici. 60 let je zatonilo v večnost, 60 let, polnih težav in bridkosti. Potekla so tako hitro, da so po« zabila vtisniti svoj pečat in danes Vam gospod ravnatelj, ne bi nihče prisodil krizev, ki Vam niso odvzeli mladeniške čilosti in volje do dela. Vse Vaše življenje je bilo neprestano delo. Nikdar niste klonili pod bremenom, ki sta Vam ga nalagala stan in domovina. Vedno ste imeli pred očmi mla« dino, ki ste jo ljubili iz dna srca, jo prav po očetovsko vzgajali in jo navajali na pravo i^ot življenja. Vse svoje sile ste posvetili mladini. Zato ni mogoče, da bi šla preko Vašega jubileja ona mladina, ki stoji danes tik pred vstopom v življenje in ki se ji poznajo sledovi Vaše očetovske vzgoje. Kakor kipar, ki hoče iz surovega kamna izklesati kip in položiti vanj vso svojo globoko notranjost, tako ste Vi dolgih pet let klesali naše duše. Z vnemo in ljubeznijo ste se lotili dela, katerega sadove bo žel naš narod, z vnemo in ljubeznijo ste vztrajali do konca. Težko je bilo to delo, kajti trde so bile naše duše. Vendar pa ste premagali vse težkoče, a ne s silo, temveč s pravo očetovsko ljubeznijo. Niste nam bili profesor in ravnatelj, bili ste nam prijatelj, vodnik in svetovalec, ki ste nas pripravljali na težko delo v našem bodočem življenju. S svojimi bogatimi izkuš« njami ste nas naučili več, nego bi mogle storiti knjige Res je, gospod ravnatelj, ni bilo vedno tako, kot bi moralo biti. Vendar pa nam to oprostite, saj sami veste, kakšna je mladina, saj jo poznate bolj, ko marsikdo drugi. Zato blagovolite spoštovani gospod ravnatelj, sprejeti v zahvalo za ves Vaš trud, ki ste ga imeli z nami, te skromne vrstice, ki prihajajo iz srca vsem, ki ste nam bili dober oče. Ostali nam boste vzor pra« vega vzgojitelja, spomin na Vas pa nas bo vzpodbujal k pravemu in resnemu delu za narod, v čigar blagor ste delali in še delate tudi Vi. S hvaležnostjo v srcu se bomo spo« minjali časov, ki smo jih preživeli pod Va« šim skrbnim vodstvom na učiteljišču in z ljubeznijo bomo vzgajali one, ki nam bodo zaupani, da se s tem oddolžimo Vam, ki ste vzgajali nas. Dobri Bog Vam daj dočakati še mnogo let srečnega življenja, da boste lahko v miru in tihoti uživali sadove svojega plodonosnega dela. To Vam žele hva« ležni letošnji maturantje.«
—	Teden češkoslovaške šole. V marcu vsakega leta se vrše proslave J A. Komen« skega. Namen proslav je propaganda vzgojnih misli velikega učitelja, priznanega od vsega kulturnega sveta. Letos je dala Zveza češkoslovaškega učiteljstva proslavam drug značaj. Namesto zgodovinskega spomina
CIKORI7A
naj bi se javnost bolj posvetila sodobnim šolskim vprašanjem. Teden češkoslovaške šole od 22. do 29. marca naj vzbudi zanimanje za otroka, učenca češkoslovaške šole in to ne le med vzgojitelji, temveč tudi med starši in vsemi, ki imajo zanimanje za razvoj češkoslovaške šole. Šolska vprašanja stopajo dandanes pred gospodarskimi vpra« šanji v ozadje. Šolska reforma je šele v raz« voju in treba bi ji bilo posvetiti več nege. Dana naj bo pobuda za sodelovanje šole z rodbino. Da bi bila propaganda učinkovi« tejša, bo porabljala tudi razglase. V dnevih 23., 25 in 28. marca popoldne se bodo odda« jala predavanja o šolskih vprašanjih potom radia.
—	»Radiosaparat, njega sestava, napake in motnje« je naslov poučni knjigi, ki jo mora predelati vsak inteligent, da spozna bistvo tega novega izobraževalnega sredstva. Ker bo s prihodnjim šolskim letom pričel poslovati v Dravski banovini tudi šolski ra« dio, je potrebno, da si to knjigo nabavi vsaka šola. Opozarjamo na današnji oglas.
—	Cerkljanska šola proslavi svoj 140« letni razvoj na Vidov dan 28. junija 1931. po sledečem vzporedu: 1. Ob 9. uri slovesna služba božja, ki jo izvrše absolventi naše šole, in sicer šentpeterski župnik g. Petrič in kanonik g. dr. Kimovec. Otroci pojo pes« mi domačih skladateljev — Vavkna, dr. Ki-movca, Doktorica. 2. Po obedu kratka spo« menica na pokopališču. 3. Pred šolskim po« slopjem razvije kumica, gospa soproga šolskega upravitelja novi prapor, ki so ga po načrtih bivšega učenca prof. Mežana izdelale domače učiteljice. 4. Istočasno se otvori šolska narodopisna razstava.. 5. Ob 14. popoldne cerkveni obred. Ob 14"30 odkritje spo» minske plošče Davorinu Jenku po Glasbeni Matici, nato pa Borštniku Ignacu po Udru« ženju gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana. 6. Šolska proslava se nadaljuje po teh prire« ditvah v Društvenem domu Na vzporedu so 1. deklamacije domačih pesnikov Poženča« na Mateja Ravnikarja (Triglav, Naše barve, Dobrovoljec, Poziv k petju) in Antona Kodra (Zlati vek); 2. petje domačih skladateljev: Davorina Jenka (Na tujih tleh), Andreja Vavkna (Bistrica, Vigred, Hvalo pojte) in dr. Kimovca (Vrnitev). Zgodovino cerkljanske prosvete podajo otroci v medsebojnem pogovoru. H koncu se uprizori posnetek in zadnji prizor iz J. L. »Posavja«. Šola izda obširno spomenico: »Od Ilirije do Jugosla« vije« z 22 životopisi cerkljanskih veljakov (važnih za občo in jugoslovensko kulturo), poleg izčrpnega poročila izza 140 1. šolskega razvoja (ki je v najtesnejši zvezi z občim narodnim preporodom). Ker se je šola lotila obširnega dela brez kakega fonda ali prispevka, upamo, da nas razbremenijo šolske knjižnice in tovariši vsaj z malenkostno nabavo spomenice. — šolsko upraviteljstvo v Cerkljah pri Kranju.
—	Izvršnost upravnih odločb. Kakor že večkrat je nedavno spet v nekem konkret« nem slučaju razsodil državni svet pod štev. 8860/29 od 26. novembra 1930., da ima držav« m uslužbenec, ne glede na to, da je neka od« ločba upravnega oblastva postala formalno izvršna, še vedno pravico, da vnovič zahteva, naj se mu po zakonu pripadajoča pravica prizna. Državni svet utemeljuje to svoje sta« lišče tako«le: »Načelno stališče ministrovo v izpodbijanem rešenju, da se tožilčeva prošnja za naknadno razvrstitev zato ne more v materijalnem oziru obravnavati, češ, da je rešenje o razvrstitvi tožilca že postalo iz« vršno, ker se on proti istemu v zakonskem roku ni poslužil pravnega leka, je neumest« no Ta okolnost, na katero se minister v izpodbijanem rešenju sklicuje, ne more biti pravnega pomena, oziroma zapreka upravnemu oblastvu, da bi vnovič razmotrilo vprašanje o materijalni pravici poedinca, če bi le-ta izpolnil vse zakonske pogoje, ki so predpisani za pridobitev določenih pravic. K-er je upravno oblastvo po načelu javnega prava dolžno, da popravi pogreške, katere je
j V sv°iih Prejšnjih rešenjih, izdanih v škodo poedincev.« — To načelno stališče državnega sveta je velikega pomena za vse tiste državne uslužbence, katerim državna oblastva svoj čas eventualno niso priznala nekaterih pravic, katere danes splošno pri« znavajo državnim nameščencem. Vsi taki uslužbenci imajo možnost, da ponovno vlože prošnje za priznanje teh pravic (kakor n. pr. glede razvrstitve prevedbe, vračunavanja raznih službenih let itd ) z upanjem na uspeh, kolikor seveda ne nasprotujejo predpisi no« vega uradniškega zakona in drugih novejših zakonov. — »Naš Glas«.
Slike
z Jadrana in Primoria
12 slik Dalmacije in Primorja v barvotisku po originalih prof. Crnčiča, Kovačeviča in Krušlina.
(Z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36 637/25 in O. N. br.24.398/30 odobrena kot pomožna učila pri zemljepisnem pouku.)
Znižana cena za vso zbirko 296'— Din.
•Okrasite s temi slikami šolske prostore! Zbujajte z njimi zanimanje in navdušenje do našega morja! — Velikost vsake sli-45 X 50 cm. Oprema odgovarja potrebi.
Naročila sprejema in izvršuje takoj
Kniigarna
Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
—	»Odmevi«, literarno-kulturna revija. Je to II., štev. 1—3. Ljubljana 1931. — Že drugo leto izdaja naš znani pesnik, avtor .zbirk: »Po cesti in stepi« in »Znamenje« g. Radivoj Peterlin«Petruška prav uspelo lite« rarno-kulturno revijo »Odmevi«. V »Odtne« vih« se uveljavljajo že priznani literarni de» lavci in, kar je izdajatelju šteti v posebno zaslugo, v njih najdejo prostora tudi talen tirani začetniki. Tudi učitelji se v tej reviji prav pridno udejstvujejo, in najdemo med sotrudniki več imen učiteljev znanih lite-Tarnih delavcev. — Prva številka M. letnika je posvečena Josipu Murnu«Aleksandrovu Kot uvodni članek je priobčil Janko Polak, šolski upravitelj v Ljubljani »Spomine« na Murna. Priobčena je tudi korespondenca med Murnom in Polakom ter med Murnom in A.Novakom. — Ker je revija vsestransko interesantna z obsežno vsebino, jo najtop» leje priporočamo vsemu učiteljstvu in šolam v nakup. — Pri današnji težki gospodarski krizi ni lahko izdajati literarno revijo, in "ker občuti to krizo gotovo tudi izdajatelj »Odmevov«, ki ni bogataš, marveč reven »bohem«, mu priskočimo na pomoč, da po« agitiramo med znanci za naročitev »Odme= vov«, ki stanejo 30 Din če se jih naroča di« Tektno pri upravi, Ljubljana, poštni predal 263.
—	Blago za obleke, perilo itd. nabavite po najugodnejših cenah (tudi na obroke) pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15.
Šolski radio.
—r. Uvedba posebnih šolskih ur pri RadiosLjubljana. S prihodnjim šolskim le« tom namerava uvesti Radio«Ljubljana posebne tedenske ure za šole. Da pa bodo mo« gle posamezne šole izkoristiti to novost pri Radio-Ljubljana, naj se že sedaj zanimajo za nabavo radio-aparatov. Ponovno opozarjamo učiteljstvo na brezplačne radio-detek-torje, ki jih lahko dobi pri Radio«Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Šole dobijo te aparate za polovično ceno.
—r. Nasveti glede radio«aparatov. One šole, ki nameravajo kupiti radio-aparate, naj se obrnejo za nasvet glede nakupa na po« verjeništvo UJU, odsek za šolski radio. Po mnenju strokovnjakov, ni vsak aparat do« ber za vsak kraj, in ker so v odseku tudi strokovnjaki, bo nasvet gotovo pravilen in umesten. Ne kupujte radio-aparatov, ne da bi se prej obrnili za nasvet na odsek za šolski radio.
UfltellskK pravnik.
—§ Ali je upravičena zahteva s strani učitelja, da mu občina izplačuje stanarino mesečno, kateremu je upravitelj šole oddal do preklica šolsko pisarno kot stanovanjsko sobo brezplačno. — Odgovor: Pisarne ni nihče upravičen izpreminjati sam za stanovanjske namene (glej § 39. zakona o narodnih šolah) in se ne sme uporabljati za druge namene. Pisarna ni za nikogar naturalno stanovanje, temveč šolski službeni prostor. Ker imenovani nima od občine naturalnega stanovanja, mu pripada po zakonu določena stanarina.
—§ Periodski poviški in napredovanje.
V smislu §§ 52 in 253. U. Z. z dne 31. marca 1931. se računa za napredovanje v periodskih poviških in v skupinah za rok, ki ga zahteva § 49., samo čas, ki ga je uslužbenec efektiv« no prebil v skupini, v kateri se je nahajal na dan, ko je stopil ta zakon v veljavo. — Ostala službena doba se bo računala le pri odmeri pokojnine na osnovi podatkov v »Uslužb. listu« podprtih z dokumenti.
Učiteljski pevski zbor UJU.
—pev. Pevski zbor učiteljstva UJU ,v Ljubljani opozarja člane, ki reflektirajo na hrano za časa pevskega tečaja od 2. do 10. julija, da to javijo odboru, da jim preskrbi izkaznice za znižano hrano v menzi. — Od« bor.
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= KRANJSKO IN KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bosta zborovali v četrtek 25. t. m. ob 9. uri v Cerkljah pri Kranju s sledečim dnevnim redom: Od 9. do 10. ure bo zborovalo vsako društvo posebej raz» pravljajoč tekoče društvene zadeve Od 10. ure dalje bo skupno zborovanje obeh dru« štev. Dnevni red: 1. Predavanje: Razvoj na* rodnega šolstva. 2. Ogled zgodovinsko«pro-svetne razstave cerkljanske šole izza 140» letne dobe. — Zaradi prevoza in prehrane naj se vsak član prijavi svojemu društvene« mu predsedniku.
Poročila:
+ SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 9. maja v Laporju.
Od 62 članov je bilo navzočih 45, t. j. 72%.
I.	Tovariš predsednik Miloš Tajnik je otvoril zborovanje s pozdravom novodošlega tovariša Blaža Laha in glavnega tajnika organizacije v Ljubljani g. Josipa Kobala, ki je na prošnjo društva rade volje prišel, da nam pojasni nekatere točke in nejasne za« deve novega uradniškega zakona.
Prečitajo se došli dopisi.
Nato je tovariš predsednik izčrpno po« ročal o delovanju poverjeništva UjU, nakar se je izrekla posebna zaupnica poverjeni-štvu, ki je storilo vse, da se nam izboljša položaj v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru. Naproša se odposlanec poverjeništva UJU g. Kobal, da izroči to zaupnico v našem imenu ljubljanskemu poverjeništvu.
Nadalje poroča o izpremembah v organizaciji sami. Dosedaj niso bili vsi glavni voditelji organizacije aktivni člani Mnogo« krat se je o tem razpravljalo na zborovanjih in tudi zahtevalo, naj se izvolijo v glavni odbor sami aktivni člani, ker taki se bolj zavzemajo za pravice učiteljstva nego upoko« jenci. Kar pa učiteljstvo ni doseglo, je novi zakon uredil s par vrsticami. Voditelji so se« daj sami aktivni člani.
Zatem je predsednik opisal izvenšolsko delo učiteljstva, ki ga nekateri vrše zelo plo-donosno in nesebično. Razdelile so se med navzoče upravitelje statistične pole, po ka« terih naj bi vse šole sestavile statistiko o delovanju učiteljstva izven šole, da se tako dobi celoten pregled o tem delu.
Toplo je predsednik tudi priporočal bolniško zavarovanje državnih uradnikov, ki daje obolelim članom mnogo olajšav. Po« sebno pa je še priporočal pristop k socialno gospodarski ustanovi »Samopomoč za otro« ke učiteljev in učiteljic«, katere ustanovni občni zbor se bo vršil 17. t. m.
II.	Zatem je povzel besedo tajnik poverjeništva UJU tov. Josip Kobal. Razložil je novi uradniški zakon točko za točko ter dajal na razna vprašanja potrebna pojasnila. Govoril je dalje o gospodarskih ustanovah učiteljstva, katera naj bi po možnosti podpi* raji, ker je moč le v skupnem delu in v slogi. Nikakor pa ni odobraval osebnih intervencij posameznikov pri oblastih, ker to škoduje ugledu ne le posameznikov, ampak tudi cele organizacije.
Poroča tudi, da se bo izvršila reorgani« zacija UJU v tem smislu, da ne bodo več sekcije po pokrajinah, temveč po banovinah.
Za svoja izvajanja je žel tov. Kobal buren aplavz in zahvalo celokupnega učiteljstva.
Zaradi obširnih debat in poročil se je zborovanje tako zavleklo, da se je moralo predavanje tov. Šavpahove o pedagoškem te« čaju v Ljubljani preložiti na prihodnji se« stanek, ki se bo vršil v Tinju na Pohorju.
M. Tajnik, t č. preds. N. Logar, t. č. tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE-ZA MARIBOR LEVI IN DESNI BREG je
imelo svoje zborovanje dne 25. aprila t. 1. v Mariboru. Od 136 vpisanih je bilo 108 navzočih, t j. 79%.
Tov. predsednik Mirko Vauda je po« zdravil lepo število zborujočih članov, še posebej tov. poverjenika g. Andreja Skulja, ki nam je izkazal posebno pozornost in že vdrugič prišel na naša zborovanja, istotako navzočega sreskega šolskega nadzornika g. Tomažiča. Spomnil se je umrle tov. Osane. tov. Ravniharjevi pa izrazil sožalje na izgubi matere. Novo vstopivšim tovarišem R. Džordževiču, A. Leskovarjevi, R. Kodriču in Z. Romoldovi izrazi iskreno dobrodošlico.
Zadnji zapisnik je bil sprejet. Pri dopi« sih se je sklenilo, da se odobrava izdajanje »Prosvete« vsak 4. teden mesto »Učit. Tovariša«. Za Dački dom v Beogradu plačamo po 5 Din od člana. Poverjeništvo zahteva izravnavo dolga. Sklene se, vse one, ki do določenega termina ne poravnajo članarine, *rt<.+5 .,ci-avjtj ijstCi zaostanke pa izterjati.
i iJGP kaže za naš okoliš premalo članstva! Zavedajmo se svoje dolžnosti na« pram lastnim gospodarskim organizacijam!
Izvenšolsko delo: Narodno-izobraževal-ni odsek je bil tako-le izvoljen: Referent: Čiček Franjo; člani pa: Šeško Anton za So« kola, Sardoč za kmetijstvo, Borštnerjeva in Jurinčeva za gospodinjstvo, Berce za petje, Petrovič za splošno kulturno delo. Poroče« valci na posameznih šolah se izberejo na domačih konferencah.
Tov. poverjenik g. A. Skulj je v lepo zasnovanem, strokovno temeljitem in v po« ljuctno podanem, v njemu lastnem prijetnem tonu podal precizen referat o potrebi, usta« navijanju, vodstvu in delu v kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šolah. Za svoj go« vor je žel zasluženo priznanje.
Situacijsko poročilo je istotako podal tov. poverjenik. Razjasnjeval je važnejše člene uradniškega zakona, govoril o novem položaju našega udruženja z ozirom na ta zakon, o sistemiziranju službenih mest in o prosvetnem delu učiteljstva, poudarjal vele-važen pomen lastnih gospodarskih institucij in o splošni stanovski morali, ki se sicer boljša, a še ni povoljna.
O poročilu je nastal razgovor in debata v katero so posegli tov.: Vauda, Petrovič, Sardoč, razen tega so še mnogi člani stavili razna vprašanja stanovskega značaja.
• Končno je bil sprejet sklep, da se vrši peto zborovanje — skupno z lenarškim učiteljskim društvom — dne 6. junija t. 1. pri Šmarjeti ob Pesnici.
Mirko Vauda, preds. Ivan šeško, tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ORMOŠKI OKRAJ je imelo svoje peto zboro« vanje dne 3. junija 1931. pri Veliki Nedelji.
Statistika: Od 63 članov je bilo navzo» čih 37, t. j. 59%.
Situacijsko poročilo: Po prisrčnem po« zdravu in situacijskem poročilu tov. pred« sednika je tov. Klemenčič podal zgodovino Velike Nedelje.
Tov. Žerjav je povabil učiteljstvo k proslavi 150 letnice obstoja šole pri Sv. Bol-fenku.
Dopisi: UJU poroča o razdelitvi sreskih društev po banovinskih sekcijah, o vo'itv: delegatov, sistemizaciji službenih mest, raz» vrstitvi učiteljstva.
Po živahni debati je bil sprejet sledeči predlog tov. Najžarja: Ormoško učiteljsko društvo želi ostati samostojno, ker je eno izmed najstarejših učiteljskih društev (5£ let) in je s tem neizpodbitno dokazalo svojo življensko moč. Ako bi se moralo združiti — glasom pravil — s še drugim sreskim uči« teljskim društvom, bi bilo njegovo doseda« nje uspešno delovanje ovirano, kar ne bi bilo v prid ne učiteljstvu, ne šoli in tudi ne prebivalstvu.
Poverjeništvo naj stori korake, da osta« neta v ptujskem srezu i v bodoče obe dosedaj obstoječi učiteljski društvi, vsako zase s svojim lastnim delokrogom.
Soglasno je bil sprejet tudi predlog tov. Rajšpa:
»Odbor ormoškega učiteljskega drušcva naj stopi v stik z vsemi merodajnimi činite-lji v Ormožu in ormoškem okraju, da se akcija za ustanovitev posebnega sreza v Ormožu pospeši in se podvzamejo vsi potreb» ni in umestni koraki za čim prejšnjo ugod« no rešitev tega vprašanja, ki ni samo v do; brobit našega učiteljskega društva, ampak tudi v interesu učiteljskega stanu, narodnega šolstva, ostalega uradništva in vsega prebi« valstva«.
Za zaupnika, ki bo vodil evidenco naročnikov in bo v stalnem stiku z UGP, je bil izvoljen tov. Vennigerholz iz Središča.
V zadevi »Samopomoči za otroke« j° to« variš Rajšp sestavil statistiko učiteljskih otrok in vpisal prijavljence.
Predavanja: Tovariš predsednik Rosin.i je predaval: O življenskih žarkih. Tov. Žer« jav se mu zahvali za lepo, izredno zanimiv^ iz najnovejših znanstvenih raziskovanj vzeto predavanje in ga prosi, da nas še v bodoče seznanja s sličnim.
Tovariš Kotnik je podal zelo zanimivo poročilo o izvenšolskem delovanju učitelj« stva našega okraja.
Sledilo je poročilo tov. predsednika o seji širjega sosveta.
Volitev delegatov. Za pokrajinsko skupščino so izvoljeni sledeči delegati: A. Rosi« na, A. Žerjav in D. Pinterič; namestniki so: M. Megla, O. Šijanec in M. Vennigerholz. Za državno skupščino so izvoljeni: A. Rosina, oziroma M. Megla; namestnik A. Žerjav, oziroma D. Pinterič.
Za našega zastopnika pri občnem zboru Pedagoške centrale je izvoljen tov. Žerjav.
Predlogi. 1. Poverjeništvo se naproša, da poizve na merodajnem mestu, kam naj se obrnejo učitelji-pripravniki s pritožbo, ker se jim odteguje stanarina v znesku 150 Din mesečno, ker nimajo osebne draginj-ske doklade, od katere predvideva zakon o uradnikih odtegljaje za stanarino. Rezultat naj objavi v »Učit. Tovarišu«.
2.	Učitelji, ki delujejo na nadaljevalnih šolah naj pošljejo eventuelne predloge svo« jemu sreskemu referentu za razpravo na odborovi seji nadaljevalnih šol.
3.	V banovinskih sekcijah za nadaije« valno šolstvo naj bo % takih učiteljev, ki delujejo na nadaljevalnih šolah, Y* pa naj sporazumno s tem odborom imenuje bano« vinska skupščina.
Prihodnje zborovanje bo 12. septembra 1931. pri Sv. Bolfenku.
Ad. Rosina, preds. Olga Šijanec, tajnica.
Gi< ioitki upravitelji i
Vaša narodna dolžnost Vam nalaga, da zagotovite svoji šoli nabavo, z rešenjem ministrstva prosvete O. N. br. 36637/25. in O. M br. 24398/30 odobrenih pomožnih učil v zemljepisnem DOuku
Po naredbi prosvetnega oddelka Drav» ske banovine obvezana je vsaka Sola Imeti vsaj 1 izvod tega utila
Slike z Jadrana in Primorja
12 različnih umetniških barvastih slik Dalmacije in Primorja, izdelanih po naših najslavnejših mojstrih prof. Crnčiču, Kovačevifa in Krušlinu.
Znižana cena Din 296"—
razume se, da skupno z učno knjigo, zavijanjem in poštnino. Slike so velike 45X50 e» in *o pripravljene tako, da se jih lahko obeai na zid. — Poleg tega, da so te lepe slike v okras šolskih prostorov, so po razpisu mint strstva za vojno in mornarico D. br. 44012/2f in ministrstva notranjih del J. B. br. 20495/2tf najprimernejše sredstvo za uspešno propagando za naš Jadran. Nudite otrokom pri nazornem ponkn užitek spe-xnavan|a prirodnih lepot našega morja in Primorja; Budite ? otrocih nacionalno zavest z dosege 'job«zni do jagoslovenskega Jadrana.
Oskrbo Sol v Dravski banovini vrSI samoi
Banovinska zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani
Uredba o dokladah uradnikom civilnega reda
{z dne 27. maja 1931.)
Na podlagi čl. 28. zakona o uradništvu z dne 31. marca 1931. je na predlog finančnega ministra predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič predpisal uredbo o dokladah urad« nikom civilnega reda.
I. Osebne draginjske doklade.
§ 1. Draginjski razred (§ 26. uradniškega zakona) obseza področje politične občine tistega kraja, v katerem je sedež pristojne oblasti, kjer nameščenec službuje.
§ 2. Nameščencu, ki se začasno iz službenih razlogov mudi izven kraja, v katerem je nastavljen (§ 80. uradniškega zakona), pri« pada v vsakem primeru osehna draginjska doklada tistega draginjskega razreda, v kate* rega spada kraj, kjer je nastavljen.
§ 3. Mož in žena ne moreta vsak posebej dobivati popolne osebne draginjske doklade, če stanujeta v istem kraju, nego se ena, in sicer manjša, če nista enaki, zmanjša na polovico. Izjemoma pa se jima osebne draginjske doklade ne zmanjšajo, čeprav stanujeta v istem kraju, če ne stanujeta skupaj zaradi ločitve zakona, ne glede na to, ali je ločitev zakona izvedena ali ne.
II. Rodbinske draginjske doklade za ženo.
§ 4 Rodbinske doklade pripadajo name« ščencu za zakonito ženo. Nameščencu musli« manske veroizpovedi, ki' ima več žen, pripa« dajo rodbinske draginjske doklade samo za eno ženo.
§ 5. Rodbinske draginjske doklade za ženo ne pripadajo:
a)	če je žena aktivna ali upokojena dr« žavna nameščenka;
b)	kadar je žena v državni službi kot kontraktualna uradnica, dnevničarka ali honorarna uradnica;	\
c)	če ima žena več ko 200 Din čistih me« sečnih dohodkov;
č) če živi žena ločeno od moža v svrho ločitve zakonske zveze, ne glede na to, ali je ločitev zakona izvedena ali ne.
§ 6. Izjemoma pripadajo možu rodbinske draginjske doklade za ženo, kadar nastopi odst. 1 § 3., ne glede na to, ali se možu ali ženi znižajo osebne doklade.
III. Rodbinske draginjske doklade za otroke.
§ 7. Rodbinske draginjske doklade pri« padajo nameščencu za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu, ali pa pozakonje« nega. Rodbinske draginjske doklade za po« zakonjenega otroka pripadajo od prvega dne po tistem meseceu, v katerem je bil otrok pozakonjen.
§ 8. Rodbinske doklade za otroka ne pripadajo:
a)	ko otrok izpolni 16. leto življenja;
b)	ko dobi javno ali zasebno službo z več ko 250 Din čistega dohodka v denarju ali pa isto vrednost v na turi;
c)	ko dobi nameščenje v javnem, civilnem, vojaškem, dobrodelnem ali odgajalnem zavodu doma ali v tujini in dobi vzdrževal« nino, ki preseza 200 Din na mesec;
č) če otrok dobiva od domačih ali pa tu« jih ustanov podporo za šolanje ali kakšne druge štipendije ali miloščino, ki znaša več ko 200 Din mesečno;
e)	kadar stopi otrok v trgovino, obrt ali kako drugo podjetje kot učenec in mu delo« dajalec da potrebno vzdrževalnino;
f)	kadar ima otrok več ko 200 Din či« stih mesečnih dohodkov iz lastne imovine, premične ali nepremične.
§ 9. Izjemoma bo dobival nameščenec rodbinske draginjske doklade za otroke tudi po izpolnjenem 16. letu, čeprav nastopijo pogoji, navedeni v prejšnjem členu:
a)	za hčer, ki vodi očetu«vdovcu gospodinjstvo, do polnoletnosti ali pa do njene prejšnje poroke;
b)	za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben, da bi se sam vzdrževal;
Najboljše in najcenejše Olje zoper prah kakor tudi Šolske gobe, umetniSke barve in topite nudi
ORIENT, D.Z.O.Z
LJUBLJANA, Dunajska cesta 14
Posojila daje,
petletna, državnim in samoupravnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače ali pokojnine in zavarovalne življenske police, BEOGRADSKA ZADRUGA, banka in zavarovalnica — zastopstvo „TEHNA", družba z o. z.— Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
c) za otroka, ki se šola doma ali na tu= jem v javni ali priznani zasebni šoli v splošnem ali strokovnem pouku, to pa le za dobo, v kateri ga pristojna šolska uprava vodi kot rednega učenca, najdelj pa do izpolnjenega 23. leta življenja, izvzemši, če se prej poroči ali pa nastopi redni rok pri vojakih. Poseča-nje večernih ali posebnih tečajev se glede na pravice do rodbinskih draginjskih doklad za otroke ne smatra za šolanje.
§ 10. Če sta oče in mati državna name« ščenca, pripadajo rodbinske draginjske do-klade za otroke očetu. Če živita ločeno v svrho ločitve zakonske zveze, se draginjske doklade izplačajo materi, če je otrok pri njej in ga vzdržuje. Če je samo mati otrokova državna nameščenka, nima pravice do rodbinskih draginjskih doklad za otroka, razen če je oče siromašen in nesposoben za služenje. Če je žena državnega nameščenca drugič poročena, ima pravico do rodbinskih draginjskih doklad za otroke iz prvega za= kona. .Če žena, ki ni državna nameščenka, živi ločeno od moža, državnega nameščenca, v svrho ločitve zakonske zveze, se nakažejo rodbinske draginjske doklade za otroka ženi, če je otrok pri njej in ga vzdržuje.
IV. Splošne odredbe.
§ 11 Nameščencu, postavljenemu iz služ« benih razlogov v tujini pri državni ustanovi stalnega ali začasnega značaja, pripadajo iste draginjske doklade, in sicer:
a)	v državah z manj vrednimi valutami v dinarjih;
b)	v državah z zdravimi valutami, v valuti aotične države, in sicer: ako je vrednost denarne enote dotične države enaka ali manjša od švicarskega franka, se računa di* nar al pari, če je vrednost denarne enote večja od švicarskega franka, pa se računa za enoto toliko, kolikor . ustreza švicarskemu franku. Rodbinske draginjske doklade po tej odredbi se bodo plačevale samo za tiste rodbinske člane, ki žive z nameščencem v tujini.
§ 12. Izjemno nasproti prejšnjemu členu pripadajo osebne in rodbinske doklade v dinarjih nameščencu;
a)	kateri se v svrho zdravljenja ali pa rekonvalescence § 84., odst. 6. uradniškega zakona mudi v tujini;
b)	kateri je poslan v tujino v svrho izpopolnitve v neposrednem interesu službe (§ 87. uradniškega zakona).
§ 13 Brezplačno zdravljenje v javni bol= niči (§ 88. uradniškega zakona) ne vpliva na pravico do prejemanja osebnih in rodbinskih draginjskih doklad.
§ 14. Pod čistimi dohodki po tej uredbi se razumejo dohodki, ki ostanejo, če se od brutto^dohodkov odštejejo odtegljaji javnih dajatev.
§ 15. Nesposobnost lastnega vzdrževanja po tej uredbi potrdi izpričevalo dveh zdrav* nikov, ki sta v javni službi.
§ 16. Za prejemanje rodbinskih draginj» skih doklad mora predložiti uslužbenec pri» stojni blagajni (fin. odd. VII.) prijavo, ki jo predpiše finančni minister. Ako ne predloži prijave v teku 3 mesecev od dneva pridob» ljene pravice, mu pripada ta doklada od prvega dne prihodnjega meseca, ko je pred» ložil prijavo. Obenem s prijavo je namešče» nec dolžan predložiti vsa potrebna dokazila, s katerimi utemeljuje svoje pravice do rod» binskih doklad. Za vsako izpremembo, ki povzroči izgubo rodbinske draginjske dokla» de, mora nameščenec najkasneje 30 dni po nastali izpremembi predložiti novo prijavo o izpremembi. Drugače nameščenec odgovarja po čl. 17. te uredbe
§ 17. Nameščenec, ki se o njem dožene, da je predložil neresnično prijavo in po njej prejema rodbinske doklade, izgubi pravico do vseh rodbinskih draginjskih doklad za leto dni, nezakonito prejeti denar pa mora vrniti po predpisih čl. 90 uradniškega za» kona po sklepu, ki ga je izdal finančni mi» nister. Vrhu tega pride nameščenec v disciplinarno preiskavo in se obtoži po kazenskem zakonu zaradi prevare. Za uvedbo di» sciplinarnega postopka in predajo sodišču je pristojen resorni minister.
§ 18. Vsa potrebna pojasnila glede izva» janja te uredbe izda finančni minister. Pri» tožbe v sporih, nastalih pri izvajanju te uredbe, se predajo preko pristojne oblasti ministrstvu.
§ 19. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah« Takrat iz» gube veljavo odredbe ministrskega sveta o draginjskih dokladah državnih uradnikov civilnega reda D. R. 42.300-1924. z vsemi iz»
premembami in dopolnitvami, kolikor se na* našajo na državne nameščence, ki dobivajo osebne in rodbinske draginjske doklade po odredbah uradniškega zakona z dne 31. marca 1931.
MAII OGIAII
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjS!
znesek Din 5-—
FOTO-ŠPORT
Vam dela veselje le z dobro kamero, katero kupite» najcenejše pri Pr. P. Zajec, optik — Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno!
Kateri tovariš bi sprejel zdravega sre» dnješolca na počitnice. Ponudbe s točnimi pogoji in zahtevki naj se pošljejo na naslov: D. Sterk, učitelj v Ptuju.
, x Mahirantmje goriškega učiteljišča iz leta 1906. Dvajsetpet let je minulo odkar smo zapustile šolske klopi. Ker se vrši letos skup-scina UJU v Ljubljani 3. in 4. julija, pred» lagam, da se sestanemo 4. julija ob 4 uri popoldne na vrtu restavracije »Zvezda« v Ljubljani. Oglasite se vse, ki se mislite udeležiti sestanka. — Mervič Dora, Ptuj Volk-merjeva 5.
P. n. šolska upraviteljstva opozarjamo na brošuro prof. Leop. Andree-ja:
RADIO APARAT, NJEGA SESTAVA, NAPAKE IN MOTNJE
Brošura na poljuden način obravnava bistvo radia in vse, kar je z njim v zvezi. Predavanja šolskega radia se bodo v kratkem pričela, zato je vsebina brošure sedaj aktualna.
Brošura se dobi v vseh knjigarnah ali pa pri njenem založniku.
RADIO V AL - u,
specialni trgovini z radijskimi potrebščinami
LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13.
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
Po znižani ceni!
Posebni oddelek za
_____ _ popolno popravo,
Dvokolesa, motorji, ¿^DK^jgP^ emajliranje, poni-vsakovrstni otroški	kljanje dvokoles,
vozički, nadomestni	otroških vozičkov,
deli in pneumatika.	šivalnih strojev itd.
Prodaja tudi na obroke! - Ceniki franko. „TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, KarlovSka cesta £t. 4.
Ugodnost!
Damske galoše . . Moške gaioše . . . Damski snežni Čevlji Moški snežni čevlji .
70 Din 75 Din 100 Din 110 Din
ftHTDH KRIM. Uobliasa
leitBl tn 2S ^ Stritarif f s oQa 3
Vedno prihajajoče novosti i
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
TittIBftfl1
ifijte in le lilo Matico!
i Proti Odplačilu
na obroke
nudimo prvovrstno angleško in češko manufakturno blago za moška in damska oblačila v najnovejši izbiri.
ZNANO SOLIDNE CENE. PRIPOROČAMO OGLED
Tvrdka NOVAK, Ljubljana
KONGRESNI TRG 15 (nasproti NUNSKE CERKVE)
Lovske puške
floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. KAISER — puškar — LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠT. 9
Specialno
olje zoper prah
za higienično čiščenje učilnic,
laneno olje, firnež, emajlne lake, vse vrste prozornih lakov, oljnate in suhe barve, steklarski kit in vse v barvarsko stroko spadajoče blago. Tudi študijske in umetniške barve dobite pri domačem podjetju
HEDEČ-Z^NKL JJ STS&tff;
LASTNIK FRANJO MEDIČ. - CENTRALA V LJUBLJANI Tovarne: Ljubljana-Medvode-Domžale. Podružnice in skladišča v Mariboru in Novem Sadu.

Bliža $e glavna sezona
Ne pozabite pri naročilih upoštevati v prvi vrsti
Ucafeiiska tiskarne
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^^
in knjigarne v Ljubljani
S tem pomagate posredno graditi Učiteljski dom v Ljubljani in Mariboru.
Svoji k
svojim!
0201010101010600010202020202020101010001010101010001
0100020000100502020100000100010101010202020201000000