DOSLEJ MALO ZNANI RELIEF SV. HIERONIMA ANDRIJA ALEŠIJA V FIRENCAH Sam o Štefanac, Ljubljana Sv. Hieronim , po rim skem izročilu Dalm atinec iz Stridona, cerkveni učitelj, pisatelj in prevajalec biblije, je ves srednji vek sodil m ed po­ m em bnejše like svetniške hierarhije, vendar se je šele v drugi polo­ vici 14. stoletja, vzporedno z vzponom hum anizm a, začela oblikovati zanj značilna ikonografija, ki je združevala prvine učenosti, pobožno­ sti in spokorniške m editacije. Pomem bne spodbude za njegov kult v Italiji, zlasti v Toskani, so prihajale iz v rst novega puščavniškega reda sv. Hieronim a, ki je im el osrednjo postojanko v Fiesolah p ri Firencah. V erjetno se je prav v tem krogu porodila podoba v puščavi ali v skal­ ni votlini klečečega ali stoječega spokornika, ki se s kam nom tolče po razgaljenih prsih. Njegovi atrib u ti so lev, ki ga je bil Hieronim po legendi ozdravil in ga je odtlej vselej sprem ljal, zgodovinsko sicer ne­ utem eljen, a že lep čas neizogiben kardinalski klobuk te r o ltar s K ri­ žanim, ob katerem leži lobanja.1 Drugi način kaže sv. H ieronim a v »študijski« celici, v podobi hum anističnega učenjaka s knjigo. Razvil se je iz starejše ikonografije cerkvenih očetov, je značilnejši za sever­ no Italijo in sploh za severno um etnost in je sprožil vrsto im enitnih upodobitev renesančno-hum anistične narave (mdr. Antonello da Messi­ na, D ürer itd.). V severnoitalijanski, posebno beneški um etnosti pa se od sredine 15. stoletja naprej pojavljajo tudi upodobitve sv. Hieronim a, ki sedi v skalni votlini in bere knjigo ali razm išlja, s pogledom uperjenim pred­ se. Od glavnih atributov pogosto m anjka oltar, je pa ikonografski pro­ gram v skladu z literarnim i viri velikokrat razširjen s kačam i, zm aji in škorpijonom te r s suhim drevesom ali z zelenim drevesom, ki im a suho vejo. Te upodobitve im ajo v sebi prvine obeh navedenih načinov in predstavljajo nem ara njuno združitev, čeprav se zdi, da je njegovo puščavništvo tu bolj poudarjeno kot študij. Za nas je pom em bno, da se je prav ta ikonografski tip udom ačil v Dalmaciji, k jer je v drugi polovici 15. sto letja nastalo večje število reliefov sv. Hieronim a. 2e dalj časa je znana v rsta sorazm erno m ajhnih m arm ornih relie­ fov kvadratnega ali rahlo pravokotnega form ata, na katerih je upo­ 1 Millard Meiss, Scholarship and Penitence in the Early Renaissance: The Image of St. Jerome, Pantheon, XXXII, 1974, pp. 134—140; ponatisnjeno v: Millard Meiss: The Painter’ s Choice, New York 1976, p. 194 ss. dobljen sv. H ieronim v skalni votlini. Vsi ti reliefi so si m ed seboj zelo podobni in so nastali v krogu kiparja in arh itek ta A ndrija Alešija, um etnika albanskega rodu, ki je prispeval pom em ben delež k razvoju zgodnjerenesančne um etnosti v Dalmaciji (ok. 1425— 1504?). Največ teh reliefov je v Dalmaciji, nekaj pa jih je danes v um etnostnih zbirkah po svetu; m ed njim i je našim poznavalcem vse do danes ostal neznan relief v zbirki um etnostnega zgodovinarja R oberta Longhiija v Firen­ cah. Relief, kupljen v šestdesetih letih na trgu s starinam i, je kvadrat­ ne oblike (35,5 X 35,5 cm) in precej poškodovan (sl. 1). Podobi svet­ nika m anjkajo glava, roke, palica in večji del nog, ki so bile prekriža­ ne. V spodnji tretjin i je bil relief vodoravno prelom ljen, k ar je tudi vzrok za večino poškodb. Okvir reliefa je renesančno profiliran in de- koriran z nizom ovalov, v spodnjem delu pa je prazna kartuša. H iero­ nim sedi n a nekakšni polici v skalni votlini, natančno v sredini reliefa, in je postavljen povsem frontalno, desno od njega se plazi kača, nad n jo je ikrilat zm aj, levo od njega gleda iz luknje lev, nad njim leži odp rta knjiga, še više sta na skalni polici dve zaprti knjigi in v levem zgornjem k o tu dve drevesi. Ob svetnikovih nogah leži kardinalski klo­ buk z značilnim trakom . Prvič je bil relief objavljen v katalogu zbirke iz leta 1971 in pripisan lom bardskem u kiparju iz kroga Antonia Ama­ dea,2 v novem katalogu, ki je izšel leta 1980, pa je praivilno pripisan krogu A ndrija Alešija.3 Da bi H ieronim a iz Longhijeve zbirke laže ocenili, se m oram o ozre­ ti po drugih podobnih reliefih. Dva sta v Dubrovniku: eden v Knežjem dvorcu, drugi, ki je bil nekoč v zasebni zbirki družine Haller-Pugliesi, pa je danes v dubrovniški um etnostni galeriji.4 Prav tako sta dva v Splitu — eden v cerkvici sv. Jere na M arjanu, drugi pa v galeriji.5 K ljub večjim dim enzijam lahko sem prištejem o tudi relief sv. Hiero­ nim a v trogirski krstilnici.6 Dva reliefa sta še na zadarskem področju, in sicer eden v cerkvi sv. Ivana v predm estju Zadra (sl. 2), drugi, ne­ dokončan, pa nad portalom frančiškanske cerkve v K raju na otoku Pašm anu.7 V B enetkah je tak relief vzidan v n o tran jo st cerkve S ta 1 Antonio Boschetto: La Collezione »Roberto Longhi«, Firenze 1971, repr. 170. ’ Fondazione »Roberto Longhi« a Firenze, Firenze 1980, p. 328 (ekspertizo napisala Ester Moench). * Kruno Prijatelj, Novi prilog o Andriji Alešiju, Priloži povijesti umjetno- sti u Dubrovniku, Split 1950, p. 23 ss (od tod cit. K. Prijatelj, 1950); Ivo Petricioli, Prilog Alešijevoj i Firentinčevoj radionici, Priloži povijesti umjetnosti u Dalmaciji, 15, Split 1963, pp. 67—74 (od tod cit. I. Petri­ cioli, 1963). 5 K. Prijatelj, 1950, p. 23; I. Petricioli, 1963, pp. 67—68; Miro Montani: Juraj Dalmatinac i njegov krug, Zagreb 1967, p. 76; Anne Markham Schulz: Niccolö di Giovanni Fiorentino and Venetian Sculpture of the Early Renaissance, New York 1978, pp. 54—56 (od tod cit. A. Markham Schulz, 1978). 6 Pred vojno je bil od vseh reliefov, ki se nahajajo v Dalmaciji, objavljen samo trogirski: Ciril Ivekovič: Dalmatiens Bau- und Kunst denkmaller: Trau, Wien 1910, repr. 30; Alessandro Dudan: La Dalmazia nell'arte Ita- liana, II, Milano 1922, pp. 251—252. 7 Ivo Petricioli, Alešijev reljef Sv. Jeronima u Zadru, Vjesnik za arheolo- giju i historiju dalmatinsku, LVI—LIX, 1 (Abramičev zbornik), Split 1957, pp. 270—273 (od tod cit. I. Petricioli, 1957); id., Alešijev reljef Sv. M aria del Giglio (Zobenigo, sl. 3),8 drug pa na zunanjščino ene od hiš Fondam enta San Giuseppe.9 Tovrstna reliefa sta še v pariškem Musee Jacquem art-A ndre1 0 in v liverpoolski W alker Art Gallery,1 1 tretji, ki je bil pred vojno v zbirki Lodovica Pollaka v Rimu, pa je danes v neki zasebni zbirki v Torinu.1 2 Ivo Petricioli1 3 je tedaj znane reliefe razvrstil po slogovnih značil­ nostih v tri skupine, ki so uporabne tudi pri nas.1 4 V prvo skupino je uvrstil H ieronim a v trogirski krstilnici, splitske­ ga in tistega na M arjanu te r zadarslcega in pašm anskega. Vsem tem reliefom je skupno oblikovanje votline, postavitev in oblikovanje svet­ niškega lika te r razm estitev njegovih atributov. D atirana sta reliefa v trogirski krstilnici (1467) te r na M arjanu (1480), celotno skupino pa Petricioli pripisuje A ndriju Alešiju, ki se je na m arjanskem reliefu tudi podpisal, ali ožjem u krogu njegovih sodelavcev. Zelo verjetno je, da so ti reliefi nastali v odvisnosti od trogirskega, ki je najstarejši datiran in je bil lahko prototip za druge. Prvenstvo glede časa nastan­ ka in kvalitetne razlike m ed reliefom a v splitski galeriji in tistim na M arjanu je bila tem a polem ike m ed Prijateljem in Petriciolijem , o kateri je težko izreči dokončno sodbo, čeprav se zdijo Petriciolijevi argum enti bolj prepričljivi.1 5 V drugo skupino sodita relief iz dubrovniškega Knežjega dvorca in beneški iz cerkve Sta M aria del Giglio. Od reliefov prve skupine se razlikujeta po oblikovanju votline, ki je tu upodobljena bolj tridim en­ zionalno, drevo v levem zgornjem kotu pa prav skrom no nakazuje pogled v širšo krajino. Petricioli je om enjena reliefa na podlagi pri­ m erjave zm aja s tistim na predeli o ltarja v Straževniku na otoku Jeronima u Zadru, Tragom srednjovjekovnih umjetnika, Zagreb 1983, pp. 139—151 (od tod cit. I. Petricioli, 1983). Gre za združitev obeh citira­ nih člankov, dopolnjeno s pozneje odkritimi reliefi ter novejšo literatu­ ro, posebej pomemben pa je članek zato, ker so v njem objavljene foto­ grafije vseh doslej znanih reliefov, razen Longhijevega. 8 Leo Planiscig, Deux bas-reliefs en marbre de Pietro Lombardi, Gazette des Beaux-Arts, 1930, p. 1 ss (od tod cit. L. Planiscig, 1930); id., Pietro Tullio und Antonio Lombardo, Jahrbuch der Kunsthistorischen Sam­ mlungen in Wien, N. F., XI, 1937, pp. 87—115 (od tod cit. L. Planiscig, 1937). 9 Anne Markham Schulz, Nepoznati reljef Sv. Jerolima iz kruga Andrije Alešija, Priloži povijesti umjetnosti u Dalmaciji, 20, Split 1975, pp. 113— 118 (od tod cit. A. Markham Schulz, 1975). 1 0 Francoise de la Moureyre-Gavoty: Paris, Musee Jacquemart-Andre: Sculpture italienne (Inventaire des collections publiques franchises, 19), Paris 1975, kat. 126. 1 1 Cvito Fiskovic, Alešijev reljef u Londonu, Peristil, 10, Zagreb 1967—1968, p. 47 ss (od tod cit. C. Fiskovic, 1967—1968); Walker Art Gallery, Liver­ pool: Foreign Catalogue, I, Liverpool 1977, p. 285. a L. Planiscig, 1930, in 1937. Informacijo o sedanjem nahajališču mi je ustno posredovala Anne Markham Schulz, ki pa se ji doslej še ni posre­ čilo izvedeti imena novega lastnika. 1 3 I. Petricioli, 1963. M Pri opisu posameznih reliefov in njihovi medsebojni primerjavi ne bomo posebej upoštevali dejstva, da sedi svetnik na nekaterih reliefih na desni strani in gleda proti levi, na drugih pa je celotna kompozicija obrnjena zrcalno. 1 S K. Prijatelj, 1950; I. Petricioli, 1957. 3 Zbornik za um et. zgodovino 33 B raču postavil v bližino m o jstra tega o ltarja,1 6 m edtem iko je Anne M arkham Schulz oba reliefa pripisala N ikolaju Florentincu, in to v največji m eri na podlagi prim erjave z drugim i Nikolajevim i deli.1 7 V tretjo skupino je Petricioli postavil reliefe v dubrovniški um et­ nostni galeriji, pariškem Musee Jacquem art-A ndre in v rim ski zbirki Lodovica Pollaka, pridružim o pa jim lahko tudi relief v Liverpoolu.1 8 Tem reliefom je skupen način oblikovanja votline, ki je dobesedno »sezidana« iz navadno oglatih blokov in deluje povsem nenaravno, h k rati pa se pri tej skupini srečam o tudi z ikonografskim i različicam i osnovne teme. Na liverpoolskem reliefu je v zgornjem delu upodob­ ljen boj o rla s kačo, ki naj bi sim boliziral K ristusa v boju s pogan­ stvom ,1 9 na dubrovniškem in pariškem je upodobljen m ed drugim tudi križ (brez Križanega), najbolj pa odstopa rim ski relief: tu je Hieronim zazrt v K ristusa n a križu in ne v knjigo, ves ikonografski program pa je obogaten še z lobanjo ob vznožju križa. Po Petrioiolijevem m nenju je najkvalitetnejši iz te skupine pariški relief, za celotno skupino pa je menil, da bi n a njen nastanek utegnil vplivati Nikolaj Florentinec, k čem ur ga je navedlo spretno oblikovanje puttov na pariškem re­ liefu.2 0 Zanimiv je tu d i lev na reliefu v dubrovniški galeriji. Je skoraj enak levoma na reliefih, ki jih je Schulzova pripisala N ikolaju Floren­ tincu, le d a je zrcalno obrnjen. Tudi draperija je na tem reliefu bliže N ikolaju k ot Alešiju, čeprav je figura svetnika m očno poškodovana. Beneški relief, ki ga je odkrila Anne M arkham Schulz, je po kvali­ teti toliko slabši od vseh preostalih, da ga ni mogoče u vrstiti v nobeno od navedenih skupin, čeprav je po razm estitvi posam eznih elementov razm erom a blizu prvi skupini. N espretno oblikovanje figure svetnika, frontalna postavitev in disproporc v sam i figuri izključujejo vsakršno možnost, da bi bil relief Alešijevo lastnoročno delo. Mogoče ga je izde­ lal kakšen m anj vešč pom očnik, ne kaže pa zavreči m isli, da gre za posnem anje kakšnega Alešijevega dela in je nastal zunaj njegove de­ lavnice, kot m eni Schulzova.2 1 Laže je z reliefom v Longhijevi zbirki; tako po oblikovanju votline kot po razm estitvi živali in knjig ga lahko postavim o ob bok reliefom iz prve skupine. Lev in knjige so postavljeni praktično identično kot na splitskem , m arjanskem in zadarskem reliefu, kar velja tudi za kačo v spodnjem desnem kotu, ki leze skozi špranjo m ed skalnim i bloki 1 6 I. Petricioli, 1963, p. 70. Oltar v Straževniku je blizu tistemu v Praži- nicah, ki je datiran z letnico 1467 in je delo umetnika, na katerega je že vplivala umetnost Nikolaja Florentinca, čeprav je, po kvaliteti sodeč, nemogoče, da bi bil njegovo lastnoročno delo. To je toliko bolj prese­ netljivo, ker se Nikolaj prvič pojavi v dalmatinskih dokumentih šele ob koncu leta 1467. Oltar je objavljen v: Kruno Prijatelj, Spomenici otoka Brača: Novi vijek, Brački zbornik, 4, Supetar 1960, p. 165 ss. 1 7 A. Markham Schulz, 1978, pp. 54—56. I. Petricioli je za liverpoolski relief sicer vedel, zaradi pomanjkanja podatkov pa ga ni mogel obravnavati skupaj z drugimi in ga je v to skupino uvrstil šele v novi izdaji članka; I. Petricioli, 1963, in 1983, pp. 149—150. ” Obširno o tem ikonografskem motivu glej: Rudolf Wittkower, Eagle and Serpent, Journal of Warburg Institute, II, 4, 1938—1939, pp. 293—325. ! 0 I. Petricioli, 1983, p. 150. !l A. Markham Schulz, 1975, p. 116. (najdem o jo tudi na reliefu v trogirskem baptisteriju, le da je tam zaradi zrcalnega obrata podobe n a levi strani). Nekoliko drugačno pozo zavzema krilata in rogata pošast, ki im a dvignjeno glavo in širo­ ko o d p rt gobec in je po načinu upodobitve blizu zadarskem u reliefu, k jer p a im a glavo obrnjeno v drugo sm er. Dreves, ki sta tu skrajno shem atizirani, na drugih reliefih te skupine ni, izjem a je le trogirski relief, k je r stojita na desni strani. Žal je najbolj poškodovan prav lik sv. Hieronim a, od katerega je ostal samo torzo. Postavljen je povsem frontalno in po ohranjenem lahko sklepam o, da je imel nogi prekriža­ ni, palico pa je držal z obem a rokam a. Glava, od katere se je ohranila sam o brada, je bila po vsej verjetnosti značilno »alešijevsko« poteg­ njena v dolžino te r je zrla v gledalca in ne v knjigo. Frontalna posta­ vitev svetnika in prekrižani nogi približujeta firenški relief zadarske­ mu, vendar je na slednjem Hieronim ova glava zasukana proti knjigi, k ar lahko označimo kot spretnejšo rešitev, m edtem ko druge sestavine na firenškem reliefu niso oblikovane slabše. Lev, ki je tu nekoliko večji in upodobljen bolj v profilu, je nem ara celo nekoliko kvalitet­ nejši kot na zadarskem in še nekaterih drugih reliefih. Petricioli je zadarsiki relief pripisal sam em u A ndriju Alešiju in ga označil kot enega najkvalitetnejših.2 2 Longhijev relief je brez dvoma zadarskem u najbližji, kar pa zadeva atribucijo, se bomo m orali tudi v prihodnje zadovoljiti s »krogom A ndrija Alešija«, saj je svetniška figura za na­ tančnejšo analizo preveč poškodovana, hkrati pa so atribucije m ojstru ali delavnici lahko nevarne, saj ne m orem o povsem natančno vedeti, v kolikšni m eri lahko niha kvaliteta del enega in istega um etnika. Za datacijo nim am o ne za firenški ne za zadarski relief nobene opore, je pa verjetno, da sta ta dva reliefa, kot tudi drugi iz te sku­ pine, nastala v odvisnosti od trogirskega, ki je datiran z letnico 1467. Od drugih reliefov je poleg m arjanskega mogoče natančneje datirati sam o liverpoolskega, na katerem je grb Alvisa Landa, beneškega gu­ vernerja v Trogiru v letih 1470—72, ki je relief najbrž tudi naročil.2 3 Z reliefom sv. H ieronim a v zbinki R oberta Longhija v Firencah se je skupno število znanih reliefov te vrste povzpelo na trinajst (sem smo navzlic večjim dim enzijam prišteli tudi relief v trogirskem bapti­ steriju). Ob tem se nam zastavljajo številna vprašanja, odgovori nanja pa bi nam pom agali bolje spoznati krog A ndrija Alešija in Nikolaja Florentinca ter nam povedali kaj več o vlogi dalm atinske um etnosti v širšem evropskem prostoru. Malo je bilo doslej napisanega o m ožnih pravzorih za takšno upo­ dobitev sv. Hieronim a. Neposredne predloge za zdaj ni moč najti, im am o pa nekaj opornih točk v severnoitalijanskem slikarstvu Quat- trocenta. Tu je treba v prvi vrsti om eniti risbe Jacopa Bellinija, na katere je opozorila že Schulzova.2 4 Sveti H ieronim sicer na teh risbah ni nikoli upodobljen sedeč v votlini, vendar mu pravilom a delajo druž­ bo krilate in rogate pošasti, podobne tistim na dalm atinskih reliefih. “ I. Petricioli, 1957, p. 272. 2 3 C. Fiskovič, 1967—1968, p. 49. A. Markham Schulz, 1975, p. 115. 3* 35 N ajdem o jih tudi na sliki sv. Hieronim a, pripisani Jacopu Belliniju v veronskem Museo Civico.2 5 Druga oporna točka je Andrea M antegna. Njegove skalnate pokra­ jine so pogosto zelo blizu oblikovanju jam e oz. votline na naših relie­ fih, k ar velja še toliko bolj za njegovo sliko Sv. H ieronim a v M useu de Arte v Sao Paulu, ki je datirana v petdeseta ali šestdeseta leta 15. sto­ letja (sl. 4).2 6 Ne sam o d a je presenetljivo podobne oblike votlina, v ka­ teri sedi sv. Hieronim , podobna je tudi njegova drža in delno celo ob­ razni tip (držo njegovih nog bi lahko prim erjali s tisto na pariškem re­ liefu). Ne smemo seveda prezreti dejstva, da se pri M antegni skozi jam o ter na desni strani slike odpira pogled v krajino, ki ga n a dalm atinskih reliefih v taki obliki pogrešamo, vendar ga skrajno okrnjenega in po­ enostavljenega najdem o na beneškem reliefu v Sta M aria del Giglio in na njegovem dubrovniškem pendantu v upodobitvi posušenega dre­ vesa v levem zgornjem kotu, ki je na teh dveh reliefih v razliko od dreves n a firenškem z ostrim poševnim robom ločeno od votline ter tako postavljeno v zunanji prostor. To nedvomno kaže na roko kipar­ ja, ki je bil bolje seznanjen s težnjam i zgodnje renesanse, in je nem a­ ra tudi eden od vzrokov, ki so Schulzovo navedli k tem u, da je reliefa pripisala N ikolaju Florentincu. Tudi Schulzova je opazila podobnosti m ed tem a reliefom a in M antegnovimi deli, vendar om enja v tej zvezi predvsem V rt v Getsemani v londonski National Gallery in V stajenje iz Toursa,2 7 čeprav nudi nem ara več opore podoba iz Sao Paula. Niko­ lajevo poznavanje M antegnovih del bi bilo združljivo tak o z njegovo dom nevno »učno dobo« v Padovi kot s hipotezo Anne M arkham Schulz o njegovem bivanju in delu v B enetkah v šestdesetih letih 15. stoletja, vendar njenim atribucijam zaenkrat ni moč brez nadaljnjih raziskav pritrditi, čeprav jih nikakor ne gre vnaprej zavreči. Sicer v beneškem kiparstvu druge polovice 15. stoletja najdem o vrsto reliefnih upodobitev sv. H ieronim a, ki so verjetno tudi Planisci- ga navedle k temu, da je ob nepoznavanju dalm atinskih reliefov pripi­ sal sv. H ieronim a v Sta M aria del Giglio, pariškega in rim skega Pietru Lom bardu,2 8 čeprav se ti reliefi tako po ikonografski kot po m orfološ­ ki plati precej razlikujejo od dalm atinskih. Razen tega so tudi po nastanku približno sočasni in ni verjeti, da bi lahko vplivali na naše reliefe. V toskanski um etnosti, h kateri se oziram o vedno znova, kadar je beseda o N ikolaju Florentincu, ne najdem o trdnejših opornih točk, čeprav Donatellov relief B oja sv. Ju rija z zm ajem, vsaj k ar zadeva oblikovanje zm aja in votline, iz katere je prilezel, kaže delom a podob­ no razpoloženje kot naši reliefi. 2 5 Bellinijeve risbe so reproducirane v: V. Golubew: Les dessins de Jacopo Bellini an Louvre et au British Museum, Bruxelles 1908 (II) in 1912 (I). O sliki v veronskem Museo Civico: Giusto Matzeu: Jacopo Bellini, Milano 1957, p. 39. 2 6 Bernard Berenson: The Italian Painters of the Renaissance, London 1952, p. 335; E. Tietze-Conrat: Mantegna: Paintings, Drawings, Engra­ vings, London 1955, p. 195 (dvomi v avtortstvo Mantegne); Ettore Came- sasca: Mantegna, s. 1. 1964, p. 106 (sliko datira v leti 1449—1450). 2 7 A . Markham Schulz, 1978, p. 35. 2 1 L. Planiscig, 1930 in 1937. Treba je dodati, da je bil tedaj objavljen samo relief v trogirski krstilnici. V prašanje neposrednih vzorov za nastanek reliefov sv. Hieronim a iz kroga A ndrija Alešija in N ikolaja Florentinca ostaja torej odprto in bi m u v prihodnje veljalo posvetiti več pozornosti, saj nem ara prav v teh reliefih tiči del skrivnosti o Nikolajevi dejavnosti pred prihodom v Dalmacijo. Prav tako bi bilo m orda m oč pojasniti kaj v zvezi z Andrijem Alešijem, ki je 1. novem bra leta 1461 oddal v najem svojo hišo v Splitu in se tam ponovno pojavil šele 20. m aja 1466.2 9 Precej verjetno je, da se je prav v -tem obdobju seznanil z Nikolajem Floren­ tincem , ki je pom em bno vplival na njegovo nadaljnje um etnostno ustvarjanje. Veliko število reliefov in njihova razsejanost po svetu zastavljata vprašanje, v kakšnih okoliščinah so nastajali in kakšna je bila njihova nam em bnost. Že tako popularni lik sv. H ieronim a so v 15. stoletju v Dalm aciji še posebej častili zaradi njegovega porekla, vendar nam to še ne pove veliko o prvotni nam em bnosti reliefov. Trogirski relief, ki je ohranjen »in situ« in je del dekoracije krstilnice, ne pom eni proble­ ma. Relief na M arjanu je del oltarja s podobam a Janeza K rstnika in Antona Puščavnika ob straneh ter Pieta na atiki. Tudi la relief je ohranjen »in situ«, o čem er priča tudi patronat cerkvioe (sv. Jera — sv. Hieronim). Vsi drugi reliefi so danes v m uzejskih zbirkah ali vzidani v zidove stavb na način, ki dopušča malo verjetnosti, da bi bilo to lahko njiho­ vo prvotno mesto. Liverpoolski relief je edini, ki pove kaj več o na­ ročniku, saj Fiskovičevi identifikaciji Landonovega grba in inicial ne m orem o oporekati. Zanimivo je, da se na spodnjem delu večine relie­ fov srečam o s prazno kartušo, praznim napisnim trakom , ki ga držita dva putta, ali drugačno dekoracijo, ki pa vselej pušča prostor za napis ali grb.3 0 To nas navaja k misli, da je bila večina reliefov narejena za prodajo, čem ur v prid govorijo tudi njihove m ajhne dim enzije, p ri­ kladne za transport. Obenem nas dejstvo, da so ti reliefi zlahka poto­ vali, ovira p ri določitvi k raja njihovega nastanka. To je zlasti po­ m em bno za relief v cerkvi Sta M aria del Giglio v Benetkah, ki je, kot pravi Schulzova, lahko nastal v B enetkah ali v Dalm aciji3 1 in nam tako sam po sebi še ne dokazuje Nikolajevega bivanja v Benetkah. V prid domnevi, da so bili nekateri reliefi narejeni za prodajo, go­ vorijo tudi nenehni zastoji pri gradnji in oprem ljanju Ursimjeve ka­ pele v Trogiru, kar je bil m orda tudi vzrok, d a sta naša um etnika leta 1472 restavrirala zvonik splitske stolnice, leto pozneje pa gradila por­ tal in fasado opatije Sta M aria al Mare na otoku S. Nicola v Tremitih. Prihajalo je tudi do zamud pri plačilu za opravljena dela, saj sta si m orala m ojstra izboriti dogovorjeno plačilo za delo na Trem itih celo prek sodišča. Tako je m oč sklepati, da je izdelava in prodaja reliefov 2 9 Giuseppe Praga, Documenti intorno ad Andrea Alessi, Rassegna Marchi- giana, VIII, 1929, pp. 1 —26 (od tod cit. G. Praga, 1929). 3 0 Medaljon na spodnjem delu reliefa v dubrovniškem Knežjem dvorcu je bil lahko predviden za grb lastnika ali za dedikativni napis; na pari­ škem reliefu sta poleg napisanega traku dva grba v obliki konjske lobanje, ki ju ni moč identificirati. Lahko bi sklepali, da sta bila na­ menjena temu, da bodoči lastnik vkleše vanje svoje atribute, saj je njuna površina le rahlo izbočena. 3 1 A. Markham Schulz, 1978, p. 71. sv. Hieronim a pom enila Alešijevi delavnici dodaten zaslužek ali celo sredstvo za preživljanje v »sušnih letih«.3 2 Sklepam o lahko tudi, da so nekateri od reliefov, ki so danes v tujini, zapustili Dalm acijo že ob svojem nastanku. Še eno vprašanje se nam zastavlja: pariški in liverpoolski relief so kupili v Firencah, prvega ob koncu prejšnjega stoletja, drugega pa v šestdesetih letih, in po vsej verjetnosti je bil v Firencah kupljen tudi Longhijev sv. Hieronim . N em ara je to zgolj naključje, ki se da pojas­ niti z vedno pom em bno vlogo Firenc v trgovini z um etninam i, kljub tem u pa nam Nikolajevo poreklo vsiljuje vprašanje, ali ni m orda tu del skrivnosti o zvezah obeh m ojstrov s Toskano? Firenški relief sv. H ieronim a je torej pom em ben prispevek k po­ znavanju um etnosti A ndrija Alešija in Nikolaja Florentinca, hkrati pa nam dejstvo, da je našim poznavalcem ostal neznan vse do danes, vliva upanje, da spisek del teh dveh um etnikov še ni popoln in se bo v prihodnje pojavil še kakšen relief te vrste. Žal je danes tako, da um etnine pogosto m enjajo lastnike povsem neopazno, kar včasih bistveno otežuje njihov študij. IL POCO CONOSCIUTO RILIEVO RAPPRESENTANTE SAN GEROLAMO DELLA CERCHIA DI ANDREA ALESSI A FIRENZE Da tempo e conosciuta una serie dei piccoli bassorilievi di marmo rappre- sentanti San Gerolamo nel deserto provenienti dalla bottega di Andrea Alessi (Andrija Aleši) e Niccolö di Giovanni Fiorentino (Nikola Firentinac), scultori attivi in Dalmazia nella seconda meta del Quattrocento. Ai nostri studiosi e, pero, finora rimasto sconosciuto il rilievo ehe fa parte della collezione »Roberto Longhi« a Firenze. II rilievo e di forma quadrata (35,5 x 35,5 cm) ed e assai danneggiato: sopratutto la figura del Santo, della quale e rimasto solo il torso. Nel catalogo della collezione del 1971 e stato attribuito alia cerchia di Antonio Amadeo mentre nel nuovo catalogo del 1980 1 ’ attribuzione e passata alia bottega di Andrea Alessi. Ivo Petricioli ha diviso tutti i rilievi a lui conosciuti secondo le caratteri- stiche dello stile in tre gruppi. Al primo gruppo appartengono i rilievi della Galleria dArte di Split (Spalato), della chiesa di San Gerolamo in Monte Marjan (vicino a Spalato), del battistero di Trogir (Trau), quello a Zadar (Zara) ed il non finito rilievo nell’isola di Pašman. Nonostante la scarsa qualitä si potrebbe aggiungere a questo gruppo pure il rilievo delle Fondamenta San Giuseppe a Venezia, scoperto e pubblicato da Anne Mark­ ham Schulz. Due rilievi di questo gruppo sono datati: quello del battistero di Trogir (1467) e quello di Monte Marjan (1480) che porta anche la firma di Andrea Alessi. II rilievo della chiesa di Santa Maria del Giglio (Zobenigo) a Venezia ed il rilievo nel lapidario a Dubrovnik (Ragusa) formano il secondo gruppo. La recente proposta della Schulz che ha attribuito questi due rilievi a Niccolö di Giovanni Fiorentino e abbastanza convincente e si pu6 accettare. Quattro sono i rilievi del terzo gruppo: quello del Musee Jacquemart-An- dre di Parigi, il rilievo nella Walker Art Gallery a Liverpool, quello della 3 2 Več o poteku gradnje Ursinijeve kapele in portala na Tremitih glej I: Petar Kolendič, Dokumenti o Andriji Alešiju u Trogiru, Arhiv za arba- ttašku starina, jezik i etnologija, II, Beograd 1924, pp. 70—78; G. Praga, 1929, p. 9 ss; Cvito Fiskovič: Opis trogirske katedrale iz X V III stolječa, Split 1940; id., Aleši, Firentinac i Duknovič u Trogiru, Bulletin JAZU, 7, 1959, p. 20 ss; Miro Montani: Jurij Dalmatinac i njegov krug, Zagreb 1967, p. 70 ss. Galleria d’ Arte a Dubrovnik e quello giä nella collezione di Lodovico Poliak di Roma (ora in collezione privata a Torino). II modellato della grotta ehe sembra costruita con grandi blocchi di marmo e la caratteristica principale ehe distingue questi rilievi dagli altri. Di tal gruppo si puö con certa sicu- rezza datare il rilievo a Liverpool ehe porta lo stemma di Alvise Lando, govematore veneziano a Trogir negli anni 1470—72. II rilievo della collezione Longhi e scolpito in una maniera molto vicina al primo gruppo. In piü, la posizione del Santo con le gambe incrociate si puö paragonare a quella del rilievo di Zadar. Purtroppo la parte piü dan- neggiata e proprio la figura di San Gerolamo ehe non ci permette un’ attri- buzione piü precisa della »cerchia di Andrea Alessi«. II grande numero dei relievi di San Gerolamo usciti dalla bottega di An­ drea Alessi e Niccolo di Giovanni Fiorentino ci fa riflettere sulle loro origi- ni e finalitä. Un punto di riferimento molto importante, per cercare le ori- gini, e la pittura dell’ Italia settentrionale. I draghi alati ehe fanno parte del programma iconografico su questi rilievi si trovano spesso in disegni raffiguranti San Gerolamo di Jacopo Bellini nei suoi libri conservati al Louvre e al British Museum. Ci sono anche le somiglianze con alcuni di- pinti di Andrea Mantegna, sopratutto con quello di San Gerolamo nel Museu de Arte a Sao Paulo datato verso la metä del Quattrocento ehe di- mostra uno stile molto vicino ai due rilievi attribuiti a Niccolo di Giovanni Fiorentino. La conoscenza delle opere di Mantegna e collegabile con l’ atti- vitä di Niccolo di Giovanni a Venezia negli anni '60 del Quattrocento, pro- posta da Anne Markham Schulz; ipotesi, questa, che perö deve essere ancora verificata. La maggior parte di questi rilievi e conclusa, in basso, da una tabella ret- tangolare, da una coppia di putti reggistemma, oppure da un medaglione liscio inserito fra due festoni. II fatto ehe lo spazio destinato ad accogliere eventuali iscrizioni dedicatorie o esplicative sia quasi sempre lasciato bianco ci fa supporre ehe essi fossero eseguiti non dietro specifica com- missione bensi per essere semplicemente venduti. Si deve notare, infine, ehe i rilievi di Liverpool e di Parigi sono stati acquistati in Firenze come forse anche quello della collezione Longhi: potrebbe essere un semplice caso oppure constituire un indizio circa i rap- porti di Andrea Alessi e Niccolo di Giovanni Fiorentino con la Toscana? WtXaahMMatA Andrija Aleši ali delavnica: Sv. Hieronim v skalni votlini, druga polovi­ ca 15. stoletja, Firenze, Collezione Roberto Longhi 2 Andrija Aleši(?): Sv. Hieronim v skalni votlini, druga polovica 15. stolet­ ja, Zadar, Sv. Ivan 3 Nikolaj Florentinec(?): Sv. Hieronim v skalni votlini, druga polovica 15. stoletja, Benetke, Santa Maria del Giglio (Zobenigo) 4 Andrea Mantegna: Sv. Hieronim v skalnati pokrajini, okoli 1450—1470, Sao Paulo, Museu de Arte