Ra/pmvfi in arodivo. Liubljnnn, 2000, si 36/37 Mitja 2agar ALI JE MOŽNO RAZKLENITI ZAČARAN KROG? STKATKGIJF IN KONCliPTI ZA UPRAVLJANJE IN KAZRKŠHVANJK KTNIČNIH KONFLIKTOV1 i. UVOD Proučevanje (pravnega in političnega) urejanja in upravljanja medetničnih odnosov v sodobnih pluralnih družbah tako znotraj posameznih (nacionalnih) držav kot v mednarodni skupnosti je ključna vsebina temeljnega raziskovalnega projekta »Etnična dimenzija integracijskih procesov v pluralnih družbah ter upravljanje in razreševanje konfliktov.« V okviru tega projekta je ena pomembnih tem proučevanje strategij, konceptov, modelov, mehanizmov in tehnik za preprečevanje (etničnih in drugih družbenih) konfliktov oziroma njihovega zaostrovanja ter različnih modelov, mehanizmov in tehnik za upravljanje in razreševanje tistih konfliktov, katerih zaostrovanja ni bilo mogoče preprečiti in so se more biti celo prelevili v nasilne konflikte in izbruhe. Kot sem že večkrat poudaril v svojih prispevkih, je v današnjih državah zaradi zasidranosti tradicionalnega koncepta (eno)nacionalne države in iz njega izhajajočih prevladujočih »nacionalnih ideologije« še vedno zasidrana in prevladujoča predstava, da etnična, kulturna in verska pluralnost in različnost v sodobnih družbah predstavlja problem in odklon od »idealnega stanja« etnične pluralnosti prebivalstva določene države. Takšna predstava prav gotovo ne ustreza dejstvu, cla so danes vse nacionalne države (v večji ali manjši meri) pluralne družbe. Zaradi omenjene napačne predstave se tudi nista razvila spoznanje in zavest, da so v pluralnih družbah različnost(i) in tudi potencialni konflikti, ki iz te(h) različnosti iz- * * * 1 IVi izvirni znanstveni članek je Krulim proučevanja v okviru temeljnega raziskovalnega projekta »litnična dimenzija integracijskih procesov v pluralnih družbah ter upravljanje tri razreševanje konfliktov,- ki ga na Inštitutu za narodnosma vprašanja od leta 1993 financira Ministrstvo V:a znanost in tehnologijo. Del ugolovirev in raziskovalnih rezultatov sem predstavil v svojem referatu »The Managemeni of lirhnic Rcbttions and ihe Management and Resolution of lahnic Conflict in South Kastem liurope« na tretji mednarodni znanstveni konferenci o ustavnem, pravnem in političnem urejanju in Upravljanju etničnih odnosov in konfliktov (TheTliirt! International Conference on Constitmional, Legal and Political Kegulaiion and Management of[\thnic Relations and Conflicis), ki jo je v okviru omenjenega temeljnega raziskovalnega projekta in mednarodnega kolokvija (Inier-nalional Collo<]uium on Iithnicity: Conflict and Cooperation) kot eno od prireditev ol"> proslavljanju svoje pe-linsedemdesetleinice organiziral Institut za narodnostna vprašanja v Ljubljani (v prostorih Motela Turist in ZRC SAZIJ) od H. do 10. decembra ¿1)00. 12 Milja Žaaar: Ali ¡e možno razkleniti zočoroni krog? hajajo ali pa jo (jih) vsaj odražajo, običajni in normalni pojavi. Prav zato nas ne sme presenetiti ugotovitev, da v posameznih državah in v mednarodni skupnosti (ki jo še vedno razumemo kot skupnost nacionalnih držav) večinoma niso zasnovali, razvili in usposobili ustreznih in učinkovitih strategij, konceptov, modelov, mehanizmov, postopkov, aktivnosti in tehnik za preprečevanje konfliktov oziroma za njihovo uspešno upravljanje in (raz)reševanjc.2 V tem prispevku predstavljam svoje predloge za teoretični model za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov v pluralnih družbah (v nadaljevanju: »teoretični model«), ki vključuje celovito globalno strategijo na ravni mednarodne skupnosti in v posameznih državah ter integriran teoretični koncept, okvir in model pristopov, mehanizmov (institucij), postopkov, dejavnosti in tehnik za preprečevanje, upravljanje in (razreševanje etničnih konfliktov. Ta teoretični model sem razvil v okviru temeljnega raziskovalnega projekta na podlagi proučevanju aktualnega dogajanja in zgodovinskega razvoja v jugovzhodni Evropi (na Balkanu) ob koncu dvajsetega stoletja.3 Pri proučevanju regije in posameznih držav v njej smo v okviru temeljnega raziskovalnega projekta posebno pozornost namenili študiju medetničnih odnosov, nacionalizma (oz. nacionalizmov), položaja in zaščite manjšin ter etničnih konfliktov. Ob tem sem pogosto - tudi na svoje presenečenje - ugotovil, da so medetnični odnosi in položaj tradicionalnih narodnih manjšin v posameznih okoljih pogosto boljši, kot bi to lahko pričakovali glede na zgodovinsko dogajanje v zadnjem desetletju. Hkrati je proučevanje pokazalo tudi vrsto velikih problemov/' V tem kontekstu je potrebno predstavljeni »teoretični * * * 2 O konceptu sodobnih nacionalnih držav ter o njihovi sposobnosti urejanja in upravljanja različnosti in v tem okviru [udi medetničnih odnosov podrobneje razpravljam v npr.: Žagar, !993/ ¡99), 1995 in 1997. 3 Pri tem moram poteg rednega proučevanja v okviru svojega temeljnega raziskovalnega projekia v lelilí 1999 in 2000 omenili tudi svoje sodelovanje v okvni različnih dejavnosti Pakta stabilnosti za jugovzhodno I-v rt? po (Stability Pact fbr South liastem liurope) in v tem okviru redne siike s predstavniki držav iz regije, s predstavniki in aktivisti nevladnih organizacij iz regije in tistih, ki v regiji izvajajo različne dejavnosti, ler s števil nüni strokovnjaki na različnih področjih, ki iz regije prihajajo ah pa regijo proučujejo. Pri tem je potrebno posebej omeniti Studijske obiske Specialne delegacije strokovnjakov Sveta I-v; op. za manjšine (SDCoK -Special Delegation ofCouncil oí [iUrope Advisors on Minorities) v večini držav regije (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Makedonija). v katerih sem kot član te delegacije sodeloval pri proučevanju medetničnih odnosov in položaja narodnih manjšin v posameznih državah in v celotni regiji. Poleg tega sem v letih 1999 in ¿000 km član raziskovalne skupine sodeloval tudi v posebni študiji l;vropske komisije o oblikovanju mednarodnega centra za sodelovanje na področju izobraževanja v regiji (1-U l'casibíliiy Siudy on i lic Creation <3]' a South-Pastern I ai Hipean P.ducaiional Co-operalion Centre'), v okviru katere smo prav tako opravili več študijskih obiskov v regiji. Na vseh omenjenih študijskih obiskih smo se srečali s predstavniki oblasii, s predstavniki političnih strank (tako listih na oblasti, kot ludi opozicijskih), s predstavniki manjšinskih organizacij, s predstavniki mednarodnih organizacij in oblasti v posameznih državah regije, s predstavniki in akrivisii nevladnih organizacij ter s številnimi strokovnjaki in raziskovalci. Poleg lega sem imel v lern času tudi siike s predstavniki lakratne opozicije v Srbiji, s predstavniki Albancev s Kosova, s predstavniki črnogorske vlade, s posameznimi znanstveniki in fzla-sii pravnimi) strokovnjaki v Srbiji in v Črni gori, s predstavniki mednarodnih organizacij in oblasti na Kosovu, pa uidi s predstavnik) nevladnih organizacij in manjšin oz. manjšinskih organizacij (npr. Mndžari iz Vojvodina, Romi s Kosova). Vse navedene vire sem uporabil Ludi pri pisanju lega članka. gnypffwe in gradivo. Ljubljano. 2000. Si 36/37 11 model« razumeti ne le kot poskus prispevati k razvoju teorije, ampak tudi kot zamisel in predlog, ki naj (vsaj dolgoročno) prispevata k razreševanju ceh problemov ter k miru, demokratičnemu razvoju in stabilnosti v regiji in v posameznih državah. Pri oblikovanju in razvijanju »teoretičnega modela« sem uporabil različne obstoječe teoretične koncepte, okvire in modele za preprečevanje, upravljanje in (razreševanje konfliktov; zlasti pa sem izhajal iz modela in okvira (ARL Framework), ki ju je razvil Jay Roth man (1992: 64-65). Pri tem sem preverjal temeljno delovno hipotezo, da odsotnost ustrezne globalne strategije (na različnih ravneh) za ohranjanje in krepitev miru in stabilnosti ter neobstoj učinkovitih modelov preprečevanja, upravljanja in razreševanja konfliktov bistveno otežujeta razreševanje konfliktov, ki se v nekem pluralnem okolju zaostrijo ali celo prelevijo v nasilne konflikte. Seveda ni mogoče pričakovati, da bi obstoj takšne strategije ter učinkovitih modelov, ki bi omogočali demokratično razreševanje konfliktov znotraj institucij političnega sistemu posamezne države ali v institucijah mednarodne skupnosti, lahko popolnoma preprečil pojavljanje konfliktov in/ali njihovo občasno. Realno pa se zdi pričakovanje, da bi se zaradi njihovega obstoja v pluralnih družbah lahko zmanjšalo število zaostrenih in nasilnih konfliktov ter da bi se povečale možnosti za njihovo mirno in demokratično razreševanje. Prve reakcije na predstavljeni »teoretični model« so bile pozitivne in bi jih lahko strnili v oceno, da gre za zanimiv prispevek k razvoju teorije, ki bi lahko imel tudi praktično uporabnost v različnih pluralnih okoljih, kjer obstaja verjetnost pojavljanja in zaostrovanja konfliktov. Bo pa potrebno ta »teoretični model« stalno razvijati in dograjevati.'5 Le upamo lahko, da se bo uresničil tudi cilj temeljnega raziskovalnega projekta, da bo mogoče raziskovalne rezultate neposredno uporabiti za izboljšanje medetničnih odnosov v etnično pluralnih družbah. To bi pomenilo, da bi bilo mogoče tudi predstavljeni »teoretični model« razviti in dograditi do te mere, da bi ga lahko ob izdelani metodologiji njegovega prilagajanja specifičnim okoliščinam in potrebam v etnično in sicer pluralnih družbah po svetu neposredno uporabili za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov v teh okoljih. ■k -k -k '' O medetničnih odnosih in položaju narodnih manjšin v posameznih državah in v jugovzhodni Kvropi podrobneje govori poročilo Specialne delcgncije strokovnjakov Sveta Evrope za manjšine, ki je bilo pripravljeni> za mednarodno konferenco o i love ko vi h pravicah, medetničnih odnosih in narodnih manismah, ki je liila marca 2000 v Portorožu in je predlagano poročilo sprejela. Glej: SDCoE, 2000, 5 To so v svojih reakcijah, ko sem jim predstavil predlagani koncepi globalne strategije icr Teoretični koncept in model preprečevanja, upravljanja in razreševanja etničnih konfliktov, poudarili tudi npr. prof. dr Mu hael Keatinp, prof. dr. I .ero Loone, prof. dr. Joseph Marko in prof. dr. Roben Schaeffer. 14 Milja Žaaar: Ali ¡e možno razkleniti zočoroni krog? II. ZGODOVINSKI TRENUTEK, OKOLIŠČINE IN TEORETIČNI OKVIR Površni (zlasti tuji) opazovalci balkanske države pogosto označujejo kot 'po-konfliktne družbe'. Vendar že bežna analiza trenutne situacije in aktualnega razvoja v Bosni in Hercegovini, na Kosovu in nasploh v Zvezni republiki Jugoslaviji, katere nadaljnji obstoj je (odvisno od zornega kota sogovornika - še vedno ali pa spet) ogrožen kljub volilni zmagi demokratične opozicije v Srbiji, pa tudi v drugih balkanskih državah pokaže, da takšno označevanje pomeni 'neinformiranr optimizem, ki - na žalost - ni upravičen. V vseh državah v regiji so različni konflikti še kako prisotni, v večini držav pa obstaja rudi znaten potencial za eskalacijo etničnih konfliktov. Ob tem lahko ugotovimo, da je mednarodna skupnost ključen dejavnik miru in stabilnosti v regiji, ki mora posameznim državam pomagati pri njihovem bodočem demokratičnem razvoju. Ocena, da so intervenciji mednarodnih (vojaških) sil in vzpostavitev 'mednarodne uprave' (oblasti) v Bosni in Hercegovini in na Kosovu le končali vojno oziroma prekinili vojne spopade, verjetno drži. (npr. Holbrooke, 1998) Proces razreševanja konfliktov se v teh okoljih šele poča.si začenja - oziroma ga bo sploh šele potrebno začeti. Zato menim, da je povsem točna ocena šefa misije Združenih narodov v Bosni in Hercegovini generala Kleina, ki je v pogovoru ugotovil, da bi se vsaj v Bosni in Hercegovini vojna takoj jutri spet začela, če bi se danes mednarodna uprava in mednarodne sile iz te države umaknile. Kljub sicer različnim in pogosto precej bolj optimističnim pogledom so se večinoma s to generalovo ugotovitvijo strinjali tudi predstavniki drugih mednarodnih organizacij, .s katerimi sem se pogovarjal ob svojih obiskih v regiji v letih 1999 in 2000. S to ugotovitvijo pa se strinjajo tudi predstavniki Sveta Evrope in mednarodne uprave na Kosovu. Zato je verjetno bolj pravilna trditev, da je mednarodno posredovanje - s tem, ko je končalo vojno - samo zamrznilo etnične in druge konflikte v Bosni in Hercegovini in na Kosovu. Na žalost v mednarodni skupnosti še vedno ne obstaja celovita in izdelana dolgoročna globalna strategija, iz katere bi izhajal koherenten in notranje koordiniran program ukrepov in aktivnosti, ki bodo lahko dolgoročno zagotovili mir in stabilnost. Tako kor v bližnji preteklosti, mednarodna skupnost Še vedno - pogosto prepozno, nezadostno in ne clovolj koordinirano - predvsem reagira na posamezne dogodke in razvoj v regiji in posameznih državah.6 ■k -k k 'lb.se je - med drugim - pokazalo rudi pri obc!> ključnih poskusih mednarodne skupnosit (Davron, Kambo-uillei), da konča oborožene .spopade, pomiri zaostrena notranja nasprolja ter probleme bosne in Hercegovine in Kosova razreši po mirni poti Z diplomatskimi sredstvi. Če odmislimo komajda verjetno dejstvo, da ključni akterji teh prizadevanj niso (dobro) poznali in razumeli zgodovine in speni icnosii regije in posameznih okolij, poiem l-aliko ugotovi mo: da mednarodni akterji niso uresničevali kakšne izdelane dolgoročne strategije, ki bi zagotovila dolgoročne in v mir in demokratično prihodnost usmerjene rcSiivc. apmak je v obeh primerih šlo le /.A vsiljeno' reakcijo, ki naj prepreči najhujše poslediiv' fC.lej npr.: ]3Ucldey, 2000. 1-13: Daakle; 2000; itd.) Priprave in gradivo. Ljubljana. 2000, št. 36/37 15 Po večinskih ocenah predstavnikov vlade in javnih institucij, nevladnih organizacij, nekaterih manjšinskih organizacij in društev ter kolegov z zagrebške in reške univerze in Inštituta za migracije in narodnosti v Zagrebu, s katerimi sem se srečal v letu 2000, se situacija in medetnični odnosi na Hrvaškem po zamenjavi (Tudmanovega) režima izboljšujejo, vendar pa Številni problemi (npr. vračanje srbskih beguncev na njihove domove, odnos do 'domovinske vojne' in nepravilnosti', ki so se dogajale med njo, itd.), ki bi medetnjčne odnose v tej državi lahko zaostrili, še vedno obstajajo. Lahko se strinjamo z oceno predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij na Hrvaškem, da bosta »celjenje in dokončna ozdravitev ran, ki jih je povzročila vojna, dolgotrajna in težka procesa.« Makedonijo včasih označujejo kot 'nekakšen balkanski čudež', saj se je vsem težavam navkljub edina na ozemlju nekdanje Jugoslavije do zdaj uspela izogniti oboroženim spopadom in vojni.7 Se več! Ob minimalnem angažiranju in pomoči mednarodne skupnosti, se je Makedonija posebej izkazala v časti kosovske krize, ko je zagotovila zatočišče beguncem s Kosova.K Po nekaterih ocenah predstavnikov UNHCR, Sveta Evrope in O VSE v Makedoniji je 'begunska kriza1 (vsaj kratkoročno) celo pozitivno vplivala na medemične odnose v Makedoniji, saj je dejstvo, da je ta država ponudila zatočišče albanskim beguncem s Kosova, pozitivno vplivalo na identifikacijo makedonskih Albancev z makedonsko državo. Kot problem pa lahko označimo dejsLvo, da so se etnični' Makedonci (pripadniki makedonskega naroda) zbali, da bo vsaj del albanskih beguncev ostal v tej državi, kar bi se seveda še povečalo delež Albancev v skupnem prebivalstvu. To bi namreč še pospešilo demografske trende, po katerih naj bi 'etnični1 Makedonci v lastni državi v nekaj desetletjih postali manjšina. Makedonci se zlasti bojijo, da se Albanci ne bodo zadovoljili le z zahtevami po večji manjšinski avtonomiji in sodelovanju v oblasti (poioer-siiaring), ampak bodo zahtevali federalizacijo države in celo more- * * k ^ Pri tem kaže omenili. da jc imela Makedonija rudi velike težave s svojimi sosedami. Tako v bolgariji. Id je si-ccr takoj priznala neodvisnost nove makedonske državo, pogosto še vedno zanikajo obstoj posebnega makedonskega naroda, jezika in kulture (in s tem tudi makedonske narodne manjšine v Bolgariji). Grčija pc je. na drugi strani. nasprotovala imenu nove države in irclila, da pomenijo ime in simboli te nove države ekspanzij-sko politiko jn njene ozemeljske zahteve do Grčije. Zalo Kopu hI ¡ko Makedonijo v mnogih mednarodnih orga nizacijali (npr Združeni narodi, Pvropska unija, Pakr stabilnosti za jugovzhodno Hvropp) še vedno uradno siikt.ujejo 'nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. 1-1 Po mednarodni intervenciji na Kosovu se je večina albanskih beguncev s Kosova vrnila na svoje domove, v Makedoniji pa jc ostalo prccej Romov, ki so morali /bežali iz pokrajine, saj njihova vrnitev domov ni bila in še vedno ni varna Pričakujemo lahko, da bodo mnogi kosovski Komi želeli ostati v Makedoniji. Kot so potulih predstavniki različnih mednarodnih (IJNI-ICR, OVSIO in nekaterih nevladnih organizacij ter kot kažejo njihova gradiva in poročila, je bila mednarodna humanitarna pomoč Makedoniji minimalna in jc zato 'begunska kriza' za to državo, ki je bila že v nedanji jugoslovanski federaciji manj razvita republika in jo je razpad federacij gospodarsko še posebej prizadet, predstavljala še toliko večji problem. Po koncu te krize pase je mednarodna pomoč skorajda ustavila, tako da je bila ključna pomoč makedonskih Albancev in Romov, ki so svojim rojakom ponudili zatočišče in pomoč 16 Milja Žaaar: Ali ¡e možno razkleniti zočoroni krog? bitno priključitev k Albaniji, kar bi po njihovem mnenju seveda ogrozilo obstoj makedonske države in tudi makedonskega naroda. Vse to pa vpliva na odnose med Makedonci in Albanci v Makedoniji, v katerih ljudje in raziskave, ki mi jih je ob mojih obiskih v Skopju spomladi 2000 predstavila dr. Nataša Gaber, zaznavajo vse večjo etnično distanco in tudi vse večji konfliktni potencial. K temu prispevajo tudi precej zaprt sistem oblasti in državne institucije, v katerih je delež Albancev in drugih manjšin praviloma manjši od njihovega deleža v prebivalstvu - še zlasti, ko gre za višje in odgovornejše funkcije in položaje. Pri tem kot izgovor navajajo izobrazbeno strukturo, Albanci pa zlasti opozarjajo na dejstvo, da v Makedoniji ni možnosti za univerzitetno izobraževanje v albanskem jeziku. Navedeni problemi in izjemno težka ekonomska situacija v mnogočem pokvarijo optimistično predstavo o Makedoniji, ki smo jo omenili. Nevarnost intenziviranja etničnih konfliktov pa obstaja tudi v vseh ostalih državah v regiji, katere prebivalstvo je tradicionalno etnično, kulturno in versko pluralno.'^ Pri tem kaže v vseh državah v regiji opozoriti tudi na obstoj destruktivnega potenciala nacionalizma oziroma večih tekmujočih nacionalizmov (vključno z manjšinskimi nacionalizmi), ki z ekspanzivno in izključujočo politiko lahko povzročijo zaostritev etničnih konfliktov v posameznih okoljih in njihovo (nekontrolirano) transformacijo v nasilne konflikte.10 Zato bi pričakovali, da se bodo celotna mednarodna skupnost in njene članice, mednarodne vladne in nevladne organizacije, ki delujejo v regiji, ter države in nevladne organizacije v posameznih državah v regiji resno lotile razvijanja globalne strategije za izboljšanje medetničnih odnosov, za odpravo tragičnih posledic vojn in za zmanjševanje destruktivnega potenciala nacionalizma. Ključni elementi za uspeh take strategije so učinkoviti mehanizmi in modeli za preprečevanje, upravljanje in razreševanje etničnih in drugih konfliktov v etnično pluralnih okoljih. Zato lahko le želimo, da bi vsi navedeni dejavniki storili, kar je v njihovi moči, da bi tako globalno strategijo oblikovali in začeli uresničevati. To pa vključuje tudi njihova prizadevanja, da bi zagoto- * * k 9 lil nična pluialnnsi ni značilna le za celotno regijo, ampak obsoja ¡udi v sleherni državi v njej. Zato so vpiM-šanja medetničnih odnosov, zaščite narodnih manjšin in problematika migracij v posameznih državah pomembna notranjepolitična vprašanja in tudi potencialni generatorji einičniilt konfliktov. Več o tem glej npr.: M KG, ur., 19<;7: 155-158 (Grčija), 196-201 in 256-258 (splošno o srednji in vzhodni Evropi), 201-205 (Albanija), 205-208 (Bosna in Hercegovina), 20^-213 (Bolgarija), 213-216 (Hrvaška), 233-236 (Makedonija), 240-244 (Romunija), 250-258 (Zvezna republika Jugoslavija - Srbija s Kosov i m in Vojvodino ter Črna gora), 378-384 (Tur- Nacionalizma in njegovih potencialnih nevarnosti v ernično pluralnih družbah v icm prispevku ne obravnavam podrobneje, saj sem o nacionalizmu in manjšinskem nacionalizmu ter (potencialnih) nevarnostih nacionalizma v etnično pluralnih družbah v jugovzhodni Evropi podrobneje pisal v svojem prispevku »Ivthnic Ke-latjons, Nationalism And Minority Nationalism In South-Eastern Europe,» ki bo objavljen kot poglavje v knjigi o medetničnih odnosih in nacionalizmu v evropskih integracijah, ki josoureja profesor Michael Keating in bo izšla predvidoma v letu 2001 pri Oxford University Press. jj?nzprove in gradivo. Ljubljana. 2000, Si 36/37 17 vili pogoje za oblikovanje in uspešno delovanje konceptov, modelov in mehanizmov za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov.11 Vendar pa se to (.še) ni zgodilo, Čeprav vsi navedeni akterji razglašajo, da so njihovi poglavitni cilji mir, stabilnost, zaščita človekovih pravic in demokratični razvoj v regiji.12 Raziskovanje zgodovinskega razvoja na ozemlju nekdanje Jugoslavije v dvajsetem stoletju v okviru temeljnega raziskovalnega projekta je pokazalo, da so k zaostrovanju (ekonomske in družbene) krize v nekdanji Jugoslaviji v osemdesetih in v začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja pomembno prispevati rudi: odsotnost koherentne globalne (mednarodne) strategije za razreševanje krize in nezadostna koordinacija akterjev na ravni mednarodne skupnosti, neobstoj splošno sprejete privlačne vizije in strategije skupnega razvoja v jugoslovanski federaciji rer dejstvo, da v takratnem jugoslovanskem političnem sistemu in v mednarodni skupnosti ni bilo ustreznih in učinkovitih mehanizmov za preprečevanje, upravljanje in razreševanje zaostrenih konfliktov. Še več! Trdimo lahko, da sta pomanjkanje globalne strategije v mednarodni skupnosti ter odsotnost učinkovitih konceptov, modelov, institucij, mehanizmov in postopkov za upravljanje in razreševanje (etničnih) konfliktov v nekdanji jugoslovanski federaciji in tudi v mednarodni skupnosti predstavljala pomembna generatorja zaostrovanja (etničnih in drugih) konfliktov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, (npr. Žagar, 2000) Zato je po mojem mnenju posebej zaskrbljujoče dejstvo, da mednarodna skupnost še vedno ni oblikovala celovite globalne strategije za preprečevanje m razreševanje konfliktov na Balkanu ter da na različnih ravneh (v posameznih državah in na ravni mednarodne skupnosti) še vedno niso bili vzpostavljeni učinkoviti mehanizmi za upravljanje in razreševanje konfliktov. Prav to dejstvo utegne ogroziti uspešnost tako notranjih kot mednarodnih prizadevanj za zagotavljanje miru in stabilnosti v regiji ter aktivnosti, ki naj bi omogočile stabilen demokratični razvoj v regiji in v posameznih državah. Menim, da je takšno ravnanje neodgovorno in celo nedopustno z gledišča ključnih interesov mednarodne skupnosti in posameznih držav - ne le držav v regiji in držav, ki na regijo mejijo (torej tudi Slovenije), ampak tudi drugih in še zlasti evropskih držav. Nestabilnost in nevarnost zaostrovanja konfliktov v jugovzhodni Evropi ali tudi samo v posamezni državi v A -J.' k '' '¿x- omenjeno poročilo Specialno delegacijo strokovnjakov Sveta l-vrope /a manjšine navaja kot predloge za konkretne aktivnosti uidi nekatere primere pozitivne prakse /a izboljšanje medemičnih odnosov, uveljavljanje multikulturalizma in varstva manjšin v posameznih državah ter možne ukrepe, ki bi lahko prispevali, k boljšemu stanju na teh področjih. (SDCoK, 2000) Da so ključni interesi mednarodne skupnosti, članic ter vseh sodelujočih držav in mednarodnih organizacij zagotavljanje in ohranjanje mirti, .stabilnosti in demokratičnega razvoja v jugovzhodni 1-vropi zagotavlja tudi Pakt stabilnosii za jugovzhodno bvropo. ki poudarja, da je ta cilj mogoče doseči le če bodo zagotovljeni mir in srahilnosr v regiji, človekove pravice (vključno z zaščito narodnih manjšin) in drugi pogoji za obstoj in delovanje demokracije ler obnova in gospodarski razvoj regije in posameznih držav v njej. (Glej npr.: "Siabi-liiv 1'act for South Hastern burope' (1'inaU Cologne, K)_June 1999.) il Miljo Žagar. Ai je možno razklenili začarani ktog? tej regiji namreč lnhko negativno vplivata tudi na stabilnost in mir v svetu nasploh. Dosedanje tragične izkušnje bi nas namreč lahko naučile, da se splača za mir in stabilnost ter uspešen demokratični razvoj vložiti precejšnja sredstva in napore, saj so stroški posredovanja, obnove in razvoja ter posledice vojne tudi v primeru še tako 'omejene' vojne za vse prizadete akterje nedvomno veliko višji. Vzpostavljanje 'normalnega življenja' po vsaki vojni poleg tega terja veliko časa, v vojni izgubljenih življenj pa sploh ni mogoče nadomestiti. Nedvomno je zato življenjski interes Slovenije, ki na regijo neposredno meji, da se čimprej oblikuje in začne uresničevati globalna mednarodna strategija za mir, stabilnost in demokratični razvoj v jugovzhodni Evropi ter da se razvijejo in usposobijo koncept(i), model(j) in mehanizmi za preprečevanje, upravljanje in razreševanje etničnih in drugih konfliktov, katerih zaostrovanje bi lahko ogrozilo demokratični razvoj v posamezni državi ter mir in stabilnost v regiji. V nadaljevanju predstavljeni »teoretični model« kaže zato preverjati in ocenjevati tudi s tega gledišča. Predstavljeni »teoretični model« je rezultat večletnega sistematičnega raziskovanja v okviru temeljnega raziskovalnega projekta in upošteva tudi novejši razvoj teorije in stroke v svetu.15 Čeprav ni mogoče zagotoviti, da obstoječi in tudi v praksi delujoči modeli za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov lahko dejansko preprečijo zaostrovanje konfliktov in njihovo morebitno preobrazbo v nasilne konflikte v posameznih okoljih, pa iz dosedanjih izkušenj lahko sklepamo, da taksni modeli in mehanizmi lahko pomembno pomagajo pri reševanju tovrstnih problemov. Zagotavljajo namreč formalni okvir za delovanje, omogočajo pretok informacij in ohranjajo vsaj minimalne (kanale) komunikacije med spni mi stranmi, ponujajo okvir, mehanizme in postopke za dogovarjanje in oblikovanje kompromisnih (nenasilnih in - po možnosti - demokratičnih, za vse sprejemljivih) rešitev, itd. Kot sem že omenil, predlagani »teoretični model« temelji na Roth ma novem (1992: 64-65) konceptu in modelu (ARI Framework : Poleg že omenjene literature sem pri dograjevanju tega »teoretičnega modela ;n zlasti pri oblikovanju globalne mednarodne strategije za zagotavljanje stabilnosti in miru ter za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov uporabljal predvsem nekaj aktualnih del o mednarodnih ukrepih in aktivnostih za zagotavljanje in ohranjanje miru (peacemaking, peacekeeping) ter o metodah in tehnikah za p i e-prečevanje, upravljanje in razreševanje oboroženih konfliktov v mednarodni skupnosti, (Mial, Ramsbotham in Woodh ouse, 1999; Zartman in Rasmussen, ur. Jt -k k 15 Od avtorjev, ki se s to problematiko ukvarjajo, in njihovih pomembnejših del sem se odločil, da jih boni na rem mestu navedel le neloi ri.srih. Id smo jih pri svojem raziskovalnem delu (nappogosKjc uporabljali: Axar in Bunon, ur. ( 1986): Ikmon (I9K4. 1987, 1990. 19% in '1997); I Ht non in Du kes (1990): C.uibemaii in K ex. ur. (.1997): Gurr 0Wi in 2000); Gujt in Harff ( 1994); Kruz (1995); l.ewieki. s .nders in Minton (1999); Masten-broek ( 1995); Koss in Kolhman, ur. (1999); Rothman (1997); Kyan. ( 1990); itd. jčrrgpravR in gradivo. Ljubljano. 2000, šl 36/37 1997) Drugače kot v tradicionalnih pristopih, ki koncepta upravljanja in razreševanja konfliktov .štejejo za nezdružljiva (glej. npr. Ryan, 1990: 51-118), predlagani »teoretični model« oba pristopa kombinira, kar po mojem mnenju izboljšuje možnosti za njegov uspeh, HI. KONCEPT STRATEGIJE IN MODEL - BISTVENE ZNAČILNOSTI14 Prva specifična značilnost predstavljenega »teoretičnega modela« je, da vključuje globalno mednarodno strategijo za ohranjanje in krepitev stabilnosti, miru in varnosti, za (ekonomski in družbeni) razvoj, demokracijo in za dobre meclet-nične odnose v etnično pluralnih družbah. Druga značilnost tega »teoretičnega modela« pa je, da v integriran pristop poleg mehanizmov zgodnjega odkrivanja potencialnega zaostrovanja konfliktov ter konceptov in tehnik preprečevanja (zaostrovanja) konfliktov vključuje tudi koncepta upravljanja in razreševanja konfliktov, ki ju praviloma ne kombinirajo. Po mojem mnenju je kombinacija vseh treh konceptov in specifičnih tehnik razvitih v njihovih okvirih še posebej koristna takrat, ko je po koncu vojne v (etnično) pluralnih okoljih potrebno sanirati posledice vojne in nasilja ter ponovno vzpostaviti strpnost, minimalno zaupanje, sožitje in sodelovanje med prej sovražnimi skupnostmi. Predlagani »teoretični model« je bil sicer res razvit kot možni odgovor na probleme in dogajanja na Balkanu ob koncu dvajsetega stoletja, vendar upam, da lahko ponuja posamezna izhodišča za oblikovanje globalne mednarodne strategije za ohranjanje in krepitev stabilnosti in miru, za preprečevanje zaostrovanja me-detničnih konfliktov ter za njihovo upravljanje in razreševanje tudi v drugih delih sveta. Izhodišče pri oblikovanju »teoretičnega modela« je bilo, da je lahko globalna mednarodna strategija uspešna le, če jasno postavi izhodišča in cilje in se reševanja problemov loti celovito. S tega gledišča je temeljni cilj take globalne mednarodne strategije preprečevanje zaostrovanja (eskalacij) družbenih kriz in konfliktov, ki bi lahko ogrozili mir in stabilnost. Čeprav vključuje preventivne ukrepe, pa mora taka strategija predvideti tudi koncepte, mehanizme, ukrepe in dejavnosti za upravljanje in razreševanje zaostrenih in nasilnih konfliktov, do katerih pride, * * t ^ Ta 1'icoiciični model* v ;im.>!e.ikcm jeziku poimenujemo: »Snatchy liconomy & Liducation' + Prevention, Peacemaking, Peacekeeping, I'oli. m« t 'Adversial, Reflexive, Integrative, Monitoring & ¡{v,1 [nation Model'" oziroma na kratko .Strategy lili ■ 'iPs > 'AR1.MK Model «. V slovenščini pa la "teoretični model lahko označimo kol: »Strategija Kkonomija in Izobraževanje7 - -1 l aze: Ptcvcncija (preprečevalne dejavnosti). Vzpostavljanje miru (vključno z mednarodno imervendjo). Mirovne sile in ohranjanje miru, Policijske dejavnosti Model upravljanja in razreševanja konfliktov: Konflikmi pristop, Keflektivni pristop, Integraiivni pristop, Monitoring in Kval-vacija«. 20 Mitja 7-;gQF: Ali |g možno razklenili zača;an! kropS če prevenrivni ukrepi niso uspešni. V okviru upravljanja in razreševanja konfliktov mora strategija zagotoviti okvir za uspešno - po možnosti mirno in demokratično - upravljanje in razreševanje konfliktov in kriz. Kot konkretne cilje take globalne strategije pa lahko opredelimo prizadevanja za vzpostavitev, ohranitev in krepitev miru in stabilnosti, za zagotavljanje uspešnega (družbenega in ekonomskega) razvoja ter razvoj in uspešno delovanje učinkovitih konceptov, modelov; mehanizmov, ukrepov in tehnik za preprečevanje, upravljanje in razreševanje etničnih in drugih konfliktov vsodobnih pluralnih družbah. V okviru »teoretičnega modela« mora globalna strategija integrirati, usmerjati in koordinirati vse ukrepe in dejavnosti za doseganje teh ciljev. To očitno spoznava tudi mednarodna skupnost, ki je ob opredeljevanju namena in ciljev Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo ugotovila, da bo za dosego dolgoročne stabilnosti in miru v regiji potrebno uporabiti takšno globalno strategijo. Čeprav poudarja pomen obnove in sanacije neposrednih posledic vojne, pa ta strategija poudarja, da je dolgoročno za mir in stabilnost v regiji potrebno zagotoviti poleg varnosti tudi uspešen ekonomski razvoj, demokracijo in človekove pravice. Zato je tudi Pakt stabilnosti zasnovan v treh delovnih omizjih, ki se ukvarjajo prav z naštetimi področji - demokracijo in človekovimi pravicami, ekonomskim razvojem ter mirom in varnostjo. V okviru prvega delovnega omizja za demokratizacijo in človekove pravice Pakt stabilnosti poudarja tudi pomen dobrih medetničnih odnosov in ustrezne manjšinske zaščite. Uspešno uresničevanje takšne globalne mednarodne strategije za ohranjanje miru in stabilnosti terja različne ukrepe in dejavnosti, ki jih je potrebno učinkovito koordinirati. Vse to seveda nujno zahteva ustrezno mednarodno infrastrukturo, pa tudi ustrezno strukturo v posameznih (nacionalnih) državah. To potrjuje tudi že omenjeno raziskovanje zgodovinskega razvoja in tragičnih dogodkov na ozemlju nekdanje Jugoslavije v dvajsetem stoletju. Zato je seveda zelo aktualno vprašanje, kakšna naj ta mednarodna infrastruktura bo? Ob upoštevanju narave mednarodne skupnosti, statusa, položaja in vloge držav in mednarodnih organizacij v njej ter ob upoštevanju običajnega načina delovanja raznih mednarodnih organizacij in struktur pa menim, da pomemben segment te mednarodne infrastrukture poleg opredelitve organizacijskih struktur predstavljajo tudi natančno določena proceduralna pravila. * * -Jk ^ Besedilo l»;ikm smbilnosri ("Srabiliry Puci foiSoiiih raslem Junope" (Nmi!), Cologne, 10June 1999),se v leni segmeimi glfl.si; " Working 'I'able / cm democratisation ttud luimuu rights... /<;/// address: i. democratization and Itn man riniti s, including the rights of/jo sons belonging to nalivna! minorities; free and independent media: civil society building: rule of law and lam enforcement: institution building: efficient administration and good governance: development oj common rules of conduct on border related questions, other related questions of interest to the /utriicifMiils; ii. refugee issues, including protection and return of refugees and displaced persons...' Razprave in gradivo. Liubnono. ?Q00, j 36/37 21 Menim, da bi najbolj ustrezno mednarodno organizacijsko infrastrukturo predstavljale že obstoječe mednarodne organizacije in institucije. Tako bi bili Združeni narodi najbolj primerna mednarodna infrastruktura za oblikovanje, določanje, sprejemanje in uresničevanje globalne mednarodne strategije, saj so ohranjanje miru, stabilnosti in varnosti kot njihove ključne naloge opredeljeni že v ustanovni listini. Glede globalne mednarodne strategije bi ključne odločitve bi lahko sprejemal Varnostni svet; v nekaterih primerih pa bi lahko odločala tudi Generalna skupščina - še zlasti takrat, ko bi bila delo in odločanje v Varnostnem svetu paralizirana, okoliščine pa bi nujno terjale sprejem določene odločitve za preprečevanje, upravljanje in razreševanje etničnih konfliktov v posameznih pluralnih okoljih.1^ Te ključne odločitve se bodo nanašale predvsem ukrepe in dejavnosti, ki bi jih lahko opredelili kot: (1) preventivne dejavnosti za preprečevanje (zaostrovanja) konfliktov in njihove preobrazbe v nasilne konflikte, (2) dejavnosti za vzpostavljanje in ohranjanje miru ter (3) kurativne dejavnosti v času po eskalaciji konfliktov. Poleg proceduralnih pravil, ki bodo natančno določale pristojnosti in odgovornost posameznih institucij in postopke odločanja, bo v potrebno v okviru globalne strategije določiti tudi jasne vsebinske kriterije (standarde) za sprejem ključnih odločitev, To bo še zlasti pomembno pri preventivnih ukrepih in dejavnostih, pa tudi pri drugih ukrepih, ki naj bi se v okviru globalne strategije izvedli, čeprav se prizadeta država z njimi morebiti ne strinja. To zlasti v primerih hujših, trajnih in masovnih kršitev človekovih pravic v posamezni državi vključuje tudi odločitve o morebitni mednarodni (humanitarni) intervenciji Takšne zavezujoče sklepe bi po mojem mnenju mora! sprejemati Varnostni svet Združenih narodov.17 Menim, da Združeni narodi lahko predstavljajo trajno organizacijsko strukturo, ki bi v mednarodni skupnosti skrbela za uresničevanje globalne strategije za ohranjanje in krepitev miru in stabilnosti ter za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov. Verjetno pa bodo bistveno povečana nevarnost za zaostritev konfliktov v posamezni državi in/ali regiji, množične hujše kršitve človekovih pravic in svoboščin v posameznih okoljih ter zlasti še morebitni izbruhi nasilnih, oboroženih konfliktov, ki jih demokratične institucije posamezne države ne bodo uspele razrešiti po mirni poti, terjali dodatne mehanizme in zlasti koordinirano in učinkovito sodelovanje različnih dejavnikov. Pričakujemo lahko, da bo za učinko- -k * * V tem primeru bi bilo mogoče uporabili načela in rešitve, ki jih je uveljavila resolucija Generalne skupščine »Združeni za mir* (thmedjor lJeiu e) 17 Če bi takšen mehanizem obstajal v času jugoslovanske krize, vojne v bosni in Hercegovini ter kosovske krize, ne hi bilo prav nobenega dvoma, tla bi odločitve o oboroženi mednarodni iniervenciji na podlagi opredeljenih standardov in kriterijev moral sprejeli Varnosmi svel. s čimei bi se izognili dvomom o leg al nosi i in legi-timnosii lakih odločitev. (Glej npr. Hucklev. ur,. 200(1') _?2 Miljo Žaaat:.Ali je možno razkleniti zočaroni krog? vito izvajanje odločitev v okviru globalne .strategije oblikovane v okviru Združenih narodov potrebno sodelovanje specializiranih agencij Združenih narodov in drugih specializiranih organizacij, pa tudi regionalnih mednarodnih organizacij, mednarodnih obrambnih organizacij in zvez, držav ter mednarodnih, nacionalnih in lokalnih nevladnih organizacij in društev. Specializirana mednarodna infrastruktura za uresničevanje globalne mednarodne strategije se bo v posameznih primerih verjetno oblikovala v okviru strukture Združenih narodov, v drugih primerih pa bodo to funkcijo lahko prevzele že obstoječe ali na novo oblikovane regionalne mednarodne organizacije in strukture. Če si ogledamo primer krize in konfliktov na ozemlju nekdanje Jugoslavije in širše na Balkanu, potem menim, da bi takšna specializirana mednarodna infrastruktura morala poleg Združenih narodov, vključevati še Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Svet Evr ope (SE), Evropsko unijo (EU) in Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo (Pakt stabilnosti) kot ključne regionalne mednarodne vladne organizacije ter seveda Severnoailantsko obrambno zvezo (NATO). Poleg tega je v takšno regionalno mednarodno infrastrukturo potrebno vključiti posamezne države v regiji in njihove institucije ter nevladne organizacije. Glede na naravo in način delovanja Pakta stabilnosti ter zlasti ob upoštevanju dejstva, da v njegovem delu uspešno sodelujejo tudi nevladne organizacije, bi bilo mogoče smotrno, da bi vsaj del koordinacijskih dejavnosti prevzela ta organizacija, ki je rudi že definirala nekatere strateške cilje in usmeritve za ohranjanje in krepitev miru in varnosti v regiji. Vrhunska zasedanja te mednarodne organizacije pa so lahko tudi primeren forum za sprejemanje in dograjevanje globalne mednarodne strategije. Kot sem že poudaril, pa bo to strategijo seveda mogoče uspešno uresničevati le ob koordiniranem sodelovanju in celovitem angažiranju vseh prej navedenih akterjev. Posebej zanimivo je tudi vprašanje vsebine takšne globalne mednarodne strategije za ohranitev in krepitev miru in stabilnosti ter z:\ uspešno preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov. Da bi bila takšna strategija lahko uspešna, mora biti notranje koherentna in dolgoročna, pri tem pa mora ponuditi tudi konkretne odgovore na posamezna vprašanja in probleme. Ocenimo lahko, da so tr i področja dejavnosti opredeljena v Paktu stabilnosti kar primerna osnova za oblikovanje takšne strategije v jugovzhodni Evropi. Upoštevaje situacijo v regiji in v posameznih državah, pa bi lahko poudar ili tri bistvene elemente in vsebine rak-šne strategije: izobraževanje, ekonomski in družbeni razvoj, ver gradirev in razvoj (demokratičnih) institucij, ki vključuje tudi krepitev Razprave in gradivo, ljub I ana, 2000, si. 36/3 / 23 zaupanja v re institucije, pa tudi ustvarjanje pogojev za (ponovno) sožitje, medsebojno zaupanje, spoštovanje in sodelovanje v okoljih, ki jih je prizadel izbruh konfliktov. Ocenjujem namreč, da je za območje nekdanje Jugoslavije in jugovzhodno Evropo nasploh izobraževanje eno ključnih področij. 2 ustreznimi pristopi in vsebinami namreč prav (multikultumo) izobraževanje v etnično pluralnih družbah lahko bistveno prispeva k (etnični, verski, kulturni) toleranci in razumevanju telle ponovnem vzpostavljanju (etničnega) sožitja in zaupanja v tistih okoljih, ki jih je prizadela vojna. Izobraževanje bo izjemno pomembno tudi pri preseganju nacionalističnih interpretacij in politizacij zgodovine na teh ozemljih, ki so jih v preteklem desetletju uporabljali lokalni politiki za etnično mobilizacijo ljudi. Pri tem bo ena ključnih nalog demokratičnih institucij in izobraževalnih sistemov, da se bodo soočili z napakami politike in takratnih sistemov v posameznih zgodovinskih obdobjih. Pozitivne tranzicijske izkušnje v družbah, ki so doživele travma lično preteklost in zgodovinske prelome, kot je npr. Južna Afrika, bodo pri tem uporabne verjetno le v manjši meri. (npr. Kritz, ur., 1995) V okoljih, ki so doživela zunanjo agresijo, »etnično čiščenje« in razne druge gcnocidne prakse, zaradi katerih ljudje nedavno zgodovino doživljajo kot najhujšo »nočno moro«, ki je uničila mnoga življenja in trajno prizadela vsa druga (Weine, 1999): lahko pričakujemo, da bodo soočanje s preteklostjo celjenje ran, vzpostavljanje zaupanja in .sprava (;rekonciliacija.) težke in dolgotrajne naloge, ki se jim bo moral izobraževalni sistem še posebej posvetiti. Pomen ekonomske obnove in razvoja za mir in stabilnost v jugovzhodni Evropi je poudaril že Pakt stabilnosti. To potrjujejo tudi zgodovinske izkušnje v svetu in v nekdanji Jugoslaviji, ki kažejo, daje zaostrovanje družbenih kriz in konfliktov veliko manj pogosto v obdobju in pogojih blaginje in ekonomske stabilnosti. Krize in pomanjkanje pa so nasprotno stimulirale in zaostrovale konflikte, ki so v reh etnično pluralnih okoljih pogosto dobili tudi svojo etnično dimenzijo. Uspešen ekonomski razvoj v jugovzhodni Evropi je pomemben za celotni evropski kontinent, še posebej če upoštevamo dolgoročni interes razvitih držav, da se izognejo potencialnim množičnim ekonomskim migracijam iz jugovzhodne Evrope v razvite evropske države. Izobraževanje, ekonomski razvoj in graditev demokratičnih institucij so v okviru globalne strategije pomembni ne le v kontekstu upravljanja in razreševanja konfliktov in odpravljanja posledic njihovega zaostrovanja, ampak tudi kot ključne preventivne dejavnosti, ki bi lahko preprečile konflikte in njihovo zaostrovanje v teh etnično pluralnih družbah v prihodnje. Ključen element za uspešnost globalne strategije za ohranjanje in krepitev miru in stabilnosti ter za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov je 24 _Mitja Žagat'. Ali je možno razkleniti začarani krogS ustrezen model za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov. To je lepo razvidno tudi iz tabele 1. ki grafično predstavlja bistvene značilnosti »teoretičnega modela«. (Glej tudi: Rothman, 1992: 65) Teoretični model predvideva štiri tipe mehanizmov in dejavnosti, ki bi jih shematično lahko opredelili kot faze. V praksi so te faze medsebojno povezane in se prepletajo ter lahko potekajo celo vse hkrati. Sploh so nekatere dejavnosti taksne, da so nujne v vseh štirih fazah in jih nikakor ne moremo omejiti le na eno od faz. Predvsem pa je pomembno, da vse dejavnosti potekajo koordinirano tako na ravni mednarodne skupnosti kot tudi v posameznih državah, na katere se globalna strategija in posamezni ukrepi za ohranitev in krepitev miru in stabilnosti ter preprečevanje, upravljanja in razreševanja konfliktov nanašajo. Te štiri faze bi lahko opredelili kot: (J) pievencijo (2) vzpostavljanje miru (Peacemaking) (3) ohranjanje miru in mirovne sile (Peacckeeping), (4) policijske dejavnosti (Policing). V idealnih pogojih že preventivni ukrepi zadoščajo za to, da preprečimo nastanek in/ali morebitno zaostrovanje konfliktov, še zlasti pa njihovo preobrazbo v nasilne (oborožene) konflikte. Preventivne dejavnosti obsegajo dejavnosti in ukrepe, kot so npr. namestitev mednarodnih opazovalcev, oblikovanje opazoval-skih mehanizmov, svetovanje, posredovanje in arbitraže, ukrepi za zagotavljanje miru in preventivne mednarodne mirovne sile, itd. Pomembna sestavina preventivnih aktivnosti sta tudi graditev in krepitev demokratičnih institucij in demokratične (politične) kulture. V konkretnih primerih so tudi za izvajanje nekaterih preventivnih ukrepov potrebni mednarodni opazovalci in svetovalci, mednarodne vojaške sile in morebiti tudi mednarodne policijske sile, ki pomagajo institucijam v državi, kjer gostujejo, kar je še zlasti pomembno iakn.it, ko posamezne specifične skupnosti in skupine ne zaupajo več »svoji« državi in njenim institucijam. Če preventivni ukrepi niso zadostni ali pa so neuspešni, potem je potrebno uporabiti ukrepe, ki jih predvidevata druga in tretja faza. Druga faza pride v po-Štev takrat, ko pride do množičnih hudih kršitev človekovih pravic in se eskalira-ni konflikti zaostrijo do te mere, da se preobrazijo v oborožene konflikte. Takrat je potrebno vzpostavljanje miru, ki vključuje zlasti dejavnosti, ukrepe in mehanizme, kot so mednarodna (vojaška, humanitarna) intervencija za ustavitev nasilja in prekinitev vojaških spopadov, premirje, ločevanje sovražnih strani, namestitev mednarodnih mirovnih sil, razoroževanje sprtih strani, itd. Pi j tem so posebej pomembne tudi različni koncepti, konkretni ukrepi in tehnike za upravljanje in razreševanje konfliktov in za saniranje njihovih posledic. Graditev, obnavljanje in o INTEGRALNA GLOBALNA MEDNARODNA STRATEGIJA .■■■■.. :i.. j in-n . .iu :i--.;:■■ ■■en. I ,is.: jk i. LiKONOMIJA (Ekonomski in družbeni usvoj) 2. izobraževanji: i ijsm/Sabljanje ,3.' muK konlliki.i ukrepi /.a'¿aii/'t:Lvlja~:e nurM :n irevneiivi v l i1 xc virov n ■-: ! t - -: i \ /a upravljanje in ru/.rcsševaii e konfliktov, jjudiicv insiituuj 7. FAZA: VZPOSTAVLJANJE MIRU ! ■-javni nertn.i ■ >diia (vojaka) i "i; ivenci:;i za piekinilev ■■ ::j;Kkili spi.ip,[di>v. preMI -|l', loitvjnje sovrainrh šaram, ra/.oro/evaiije (, : VCLMAMNi'), n cdnarndne mirovne sile dq,i\rio.sii . ikrer: /.a upravljanje in razreševanji ko:v'haov: ■>:.. i:ev insi.iiucij 3. FAZA: MIROVNE SILE D-nosii mednarodne mirovne .sile, loeevaiije «>vr;ižnili -aian E'b...':ei /one i nadzor* n ,in e premirja, i :izoioževanje t,rEAG .KEEPIV >;. ¡j- iliujske dt.:avno.sU, upravljanje in razreševanje konfliktov: prjri 'ev m.-utudj 4- FAZA: POLICIJSKE DEJAVNOSTI [^■iaviHMj- imeijnafodtia policija. injfleijHk!.-Ut ¡.'nosi: (Polu in/ up; ,ivj]ai)|e razreševanje koniliky.iV: graditev inMi:;Tei[ ___ MODEL IN OKVIR ZA UPRAVLJANJE [N RAZREŠEVANJE KONFLIKTOV ("ARIMP' CONFLICT MANAGEMENT AND RESOLUTION FRAML-^ORK) Določanje «kvir.i" Analiza konfliktov - 1'HI"?:» >1*1: Oi. : vi; pa vzroki Konllik :ii D I: Krivt-i ON II Dejanski C I: Interesi Tek:: <.■'■ .ni t-fia/.p. I.[i• Kelkktu n .'ntrospekdja I Ml i Kon:ek-.n ulni C .i: Vreii aoie Ne:;, i ■■ i i/ki i^nje ¡n enrau\: D OlJiios] z »ljimi :v. PA: i Interaktivni L j- i-i utehe Si: moihto lllg D 4: l'3l lTlLT.\Iii (kln PARIfilvfiJI Interaktivni :wiL"'eiov:;nie C i: Plavila, Kriteriji Monitoring in Evnie:ici|i km fll 'Ct ■ Upravljame in ,: re"evjn|e: ALTERNATIV')-: CHstribil^nd ¡■"'OgOVIII ¿JTIjf _ m. ; • a.-- i i A I: .Ničel 11J v><"i::i (Zt: o Silili) 1: kl:ne i >t ir (I rski naivno) i l : s: : livl ■ 'r:.si'.Ti. .;■.! Sir ..tem -1 ipravljunja konfliktov A 2: i1; i/.adevai |e (A^piradjc i Inn-rivi _D ivjr|jrin MovilOi l-A ah ac:|a A 4: pnr.irivna vmj(j (Po.siti^č Suni) I i. Ink ruti (l)uy-Iil) A 3: n/: 1 v j i n v.v. i-,:l (I'i imuve Suni) ! :l[L'.'i ic , ^ i -j MeJseLMjjn-j piiiiifrf m I Vidjufeviinji*. .sodelovanje , sodelovanje Snd j.i-. .i.l I vkljui . vanje ■■■i Ul 26 Miljo Zage; Ali je možno rozkieniii začarani bog2 razvoj demokratičnih institucij so pomembne dejavnosti tudi v tej fazi - še zlasti z gledišča dolgoročne uspešnosti preprečevanja, upravljanja in razreševanja konfliktov ter saniranja njihovih dotedanjih posledic. Ko druga faza uspe zaustaviti (vsaj s premirjem), nevtralizirati ali delno razrešiti zaostreni konflikt, oziroma če v nekem okolju ne pride do preraščanja zaostrenih konfliktov v oborožene nasilne konflikte, je potrebno izvajati dejavnosti za ohranjanje miru in funkcije, ki jih tradicionalno opravljajo mednarodne mirovne sile (zlasti še »modre čelade« Združenih narodov). Ti ukrepi, mehanizmi in dejavnosti obsegajo namestitev oziroma nadaljnjo prisotnost mednarodnih mirovnih sil, katerih naloga je tudi ločevanje sovražnih strani in vzpostavitev nevtralnih območij med njimi ÇbuJJ'er zone'), nadzorovanje prekinitve spopadov in premirja, razoroževanje vojaških enot in drugih oboroženih formacij sprtih strani, pa rudi različne policijske dejavnosti, ki jih lahko opravljajo poleg lokalne in državne policije tudi pripadniki mednarodnih policijskih enot ali pa kar pripadnika mednarodnih mirovnih sil. Pri tem so pomembne sestavine te faze tudi ukrepi in tehnike za upravljanje in razreševanje konfliktov, preprečevanje njihovega ponovnega zaostrovanja in za saniranje njihovih posledic. Ti ukrepi vključujejo tudi dejavnosti za gradicev, obnavljanje in razvoj demokratičnih institucij in mehanizmov. Pri tem izhajajo iz postavke, da so prav demokratične institucije lahko pomemben dejavnik dolgoročne stabilnosti in sanacije travmatičnih posledic preteklih konfliktov, saj njihovo uspešno delovanje spodbuja ponovno krepitev zaupanja in sožitja v pluralnih družbah ter preprečuje ali vsaj zmanjšuje možnosti za ponovno zaostrovanje konfliktov v prihodnosti. Četrta faza, ki lahko poteka samostojno ali pa sočasno s katerokoli predhodno fazo oziroma tudi sočasno z vsemi ostalimi fazami, pa vključuje zlasti različne policijske in druge dejavnosti in ukrepe, ki so namenjeni vzdrževanju in izboljšanju javnega miru in varnosti, preprečevanju in odkrivanju kriminala, preganjanju in aretacijam vojnih zločincev, itd. Te ukrepe lahko izvajajo poleg lokalne in državne policije tudi mednarodne policijske enote (mednarodna policija) ali pa kar pripadniki mednarodnih mirovnih sil, če so ti nameščeni na ozemlju določene države. Seveda pa v to fazo sodijo tudi drugi, ukrepi in dejavnosti za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov ter za graditev, obnavljanje in razvoj demokratičnih institucij. Ko opisuje svoj teoretični okvir za upravljanje in razreševanje konfliktov ("ARIME" Conflict Management and Resolution Framework), Rothman ( 1992: 6465) poudarja, da gre hkrati za instrument, ki omogoča analizo konkretnega konflikta ter politike in ukrepov za njegovo upravljanje in razreševanje, pa tudi za orodje, ki omogoča planiranje (pred)pogajalskega procesa in same izvedbe pogajanj. Poleg strategij, ki jih Rothman opredeljuje kot konfliktni, reflekrivni in in-tegrativni pristop k analiziranju in razreševanju konfliktov, vključuje predlagani Rn^prave in gradivo, Ljubljana, 2000, št. 36/37 27 »teoretični model« še monitoring in evalvacijo, ki sta ključna zlasti v procesu upravljanja in razreševanja posameznih konfliktov. Kontinuirana monitoring in evalvacija namreč omogočata v konflikt vpletenim stranem in vsem drugim dejavnikom (sprotni) vpogled v uspešnost ukrepov in dejavnosti za preprečevanje., upravljanje in razreševanje konfliktov. Monitoring in evalvacija, ki ju poleg v konflikt vpletenih strani praviloma izvajajo še zunanji opazovalci, sta dobra osnova tudi za morebitno posredovanje tretje (nevtralne) stranke ali za zunanjo arbitražo. V primeru, ko v evalvaciji in monitoringu ter v mediaciji in/ali arbitraži sodeluje Še »tretja stranka«, ki jo morajo sprejemati vse v konflikt vpletene strani, je potrebno natančno opredeliti pristojnosti in pa proceduralni okvir delovanja te »tretje stranke.« Za uspešno delovanje tega »teoretičnega modela« je izjemno pomembno, da opredelimo, s kakšnimi konflikti imamo opraviti. Sam model je bi) oblikovan posebej za preprečevanje, upravljanje in razreševanje etničnih konfliktov. Ob množici raznih bolj ali manj operacionalizirani!! definicij etničnih konfliktov (npr. Horowitz, 1985; Kellas, J998; Rothman, 1992 in 1997; itd,), sem se odločil za zelo splošno in enostavno definicijo teh konfliktov. Kot etnične konflikte označujem vse tiste družbene konflikte, ki imajo svojo (izrazito) etnično dimenzijo ali se generi-rajo ob etnični meji, in vse tiste konflikte, ki jih strani, vpletene v konflikt, označujejo kot etnične konflikte, Pri tem sam pojem »etnični konflikt« razumem kot najsplošnejši zbirni pojem, ki vključuje vse tiste konflikte, ki jih sicer opredeljujejo kot nacionalne, nacionalistične, manjšinske, itd. konflikte. Pri pojasnjevanju predstavljenega »teoretičnega modela« je potrebno poudariti, da so vsi njegovi elementi medsebojno povezani in prepleteni, tej" da pogosto morajo potekati istočasno. Zato je seveda potrebno zagotoviti njihovo ustrezno koordinacijo. Globalna strategija pri tem predstavlja nekakšen najširši okvir in hkrati določa tudi temeljne cilje in usmeritve vseh sprejetih in koordiniranih ukrepov in dejavnosti, v oblikovanje in uresničevanje katerih so vključeni vsi navedeni akteiji. IV. SKLEPNE UGOTOVITVE Zgodovinske izkušnje nam kažejo, da so dolgoročno uspešne in stabilne le tiste družbe, ki uspejo vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov. Pri tem so najbolj uspešni tisti mehanizmi in modeli, ki preprečujejo neproduktivno zaostrovanje konfliktov in njihovo potencialno preobrazbo v nasilne oborožene konflikte, hkrati pa uspejo morebitno potencialno in kreativno energijo konfliktov uporabiti za uspešen razvoj pluralne clruž- 28 Milja Žogor Al,- |e možno razklenili začaran i krog? be. Ugotovimo lahko, da sta odsotnost takšnih mehanizmov in/a)i njihova neučinkovitost v konkretnem pluralnem okolju lahko celo generatorja različnih konfliktov, ki lahko ogrozijo stabilnost ali celo sam obstoj (etnično) pluralne družbe, kar se je pokazalo tudi v nekdanji Jugoslaviji. Rezultati raziskovanja v okviru temeljnega raziskovalnega projekta "Etnična dimenzija integracijskih procesov v pluralnih družbah ter upravljanje in razreševanje konfliktov" omogočajo, da potrdimo temeljno delovno hipotezo, da odsotnost ustrezne globalne strategije (na različnih ravneh) ter učinkovitih modelov preprečevanja, upravljanja in razreševanja konfliktov bistveno otežuje razreševanje konfliktov, ki se zaostrijo ali celo prelevijo v nasilne konflikte. Čeprav ne moremo trditi, da bi obstoj učinkovite globalne strategije in modelov za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov lahko preprečil zaostrovanje konfliktov v nekdanji Jugoslaviji ali vsaj bistveno olajšal njihovo razreševanje in saniranje, pa lahko na podlagi izkušenj iz drugih okolij domnevamo, da bi takšna strategija in modeli lahko pomagali pri razreševanju teh konfliktov in zlasti pri sanaciji njihovih posledic. Zato nas še toliko bolj skrbi dejstvo, da mednarodna skupnost Še vedno ni izdelala celovite in koherentne globalne mednarodne strategije za upravljanje in razreševanje konfliktov na ozemlju nekdanje Jugoslavije in za celovito saniranje njihovih posledic. Vsekakor upam, da je ta prispevek pokazal, da obstaja nujna potreba, da se proučevanje, ki poteka v okviru omenjenega temeljnega raziskovalnega projekta, nadaljuje tudi v prihodnje. Ne nazadnje je strateški interes mednarodne skupnosti in vseh držav v njej (vključno s Slovenijo), pa tudi interes celotnega človeštva, da bi uspeli razviti učinkovito globalno mednarodno strategijo za ohranjanje in krepitev miru in stabilnosti ter uspešne in učinkovite koncepte in modele za preprečevanje, upravljanje in razreševanje konfliktov, ki jih bo zaradi razvoja in spreminjajočih se okoliščin nujno potrebno stalno prilagajati, dograjevati in razvijati. Prav v tem kontekstu kaže razumeti tudi predstavljeni »teoretični model« Rnzprove in grodivo. Ljubljono. 2000. si. 36/37 22. Litkkatura Azar, Fdward E. in Burton, John W., nr. (1986) International Conflict Resolution: Theory and Practice. Sussex: Wheatsheaf Books; Boulder: L. Rienner Publishers. Buckley, William J. (2000) »Introduction« - v Buckley, William J., ur. Kosovo: Contending Voices on Balkan Interventions. Grand Rapids, MI, Cambridge: Win. B. firdmans Publishing Co., Mi- Buckley, William J. , ur. (2000) Kosovo: Contending Voices on Balkan Interventions. Grand Rapids, MI, Cambridge: Win, B. Frdmans Publishing Co. Burton, John W. (1984) Global Conflict. The Domestic Sources of International Crisis. Brighton, Sussex: Wheatsheaf Books; College Park: Center for International Development, University of Maryland. Burton, John W. (1987) Resolving Deep-Rooted Conflict: A Handbook. Lanham, MD: University Press of America. Burton, John W. (1990) Conflict : Resolution and Prevention. New York: St. Martin's Press. Burton, John W. (1996) Conflict Resolution: Its language and Processes. Lanham, MD: Scarecrow Press. Burton, John W. (1997) Violence Explained. The Sources of Conflict, Violence and. Crime and Their Prevention. Foreword by Viviennc Jabri. Manchester, New York: Manchester University Press. Burton, John W. in Dukes, Frank (1990) Conflict: Practices in Management, Settlement, and Resolution. New York : St. Martin's Press. Daalder. Ivo FI. (2000) Gelling to Dayton: The Making of Americas Bosnia Policy. Washington, D.C.: Brookings Institution Press. Guibemau, Momserrat in Rex, John, ur. (1997) The P.thnicity Reader: Nationalism, Multiculturalism and Migration. Cambridge, Oxford, Maiden: Polity Press. Gun-, Ted Robert (1993) Minorities at Risk: A Global View of Elhnopolitical Conflicts. Washington, D.C.: United States Institute of Peace Press. Glu t, Ted Robert (2000) Peoples Versus States: Minorities at Risk in the Netv Century. Washington, D.C.: United States Institute of Peace Press. Gurr, Ted Robert in Harff, Barbara (1994) Ethnic Conflict in World Politics. Boulder, San Francisco, Oxford. Holbrooke, Richard. (1998) To end a. war. New York: Random House. 30 Milja Zogor" Ali ¡c; možno razklenili zoeorani krog? Horowitz, Donald L. (1985) Ethnic Groups in Conflict. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press. Kellas, James. G. (1998) Vie Politics of Nationalism and Ethnicity. 2nd Revised and Updated Edition. Basingstoke, London: Macmillan / New York: St. Martin's Press. Kritz, Neil J., nr. (1997) Transitional Justice: How emerging democracies reckon ;with former regimes. Vol time L General Considerations. Foreword by Nelson Mandela. Washington, D.C.: United States Institute of Peace Press. Lewicki, Roy J. in Saunders, David M. in Minton, John W., ur. (1999) Negotiation: Readings, Exercises, and Cases. Third edition. Boston, Burr Ridge. IL, Dubuque, IA, Madison, WI, New York, San Francisco, St. Louis, Bangkok, Bogotá, Caracas, Lisbon, London, Madrid, Mexico City, Milan, New Delhi, Seoul, Singapore, Sydney, Taipei, Toronto: Irwin / McGraw-Hill. Mastenbroek, Willem F.G. (1995) Conflict Management and Organization Development. An Expanded Edition. Chichester, New York, Brisbane, Toronto, Singapore: John Wiley & Sons. Mayhew, Alan (1998) Recreating Europe: The European Union's Policy towards Central and Eastern Europe. Cambridge: Cambridge University Press. Mial, Hugh in Ransbitganm Oliver in Woodhou.se, Tom (1999) Contemporary Conflict, Resolution: The Prevention, management and transformation of deadly conflicts. Cambridge, Oxford: Polity Press; Maiden, MA: Black well Publishers Inc. MRG - Minority Rights Group, ur. (1997) World Directory of Minorities. Edited by Minority Rights Group. London: MRG - Minority Rights Group International. Ross, Marc Howard in Rothmanjay , ur. (1999) Theory and practice in ethnic conflict management: Theorizing success and failure. Uoundmills, Basingstoke, Hampshire: Macmillan Press / New York: St. Martin's Press. ftothman, Jay (1992) From Confrontation to Cooperation: Resolving Ethnic and Regional Conflict. Violence, Cooperation, Peace - An International Series. Newbury Park, CA, London, New Delhi: SAGE Publications. Rothman, Jay (1997) Resolving Identity-Based Conflict in Nations, Organizations, and Communities. First Edition. San Francisco, Calif.: Jossey-Bass. Ryan, Stephen (1990) Ethnic Conflict and International Relations. Aldershot: Darmouth Publishing Company. SDCoE - Specinl Delegation of Council of Europe Advisors on Minorities, 2000. "Promotion of Multi-Ethnic Society and Democratic Citizenship: Report of the Special Delegation of Council of Europe Advisers." Stability Pact for South Fa- Rozpfove in gradivo. L|ubl|nna. 2000 si. 36/37 stern Europe, Working Table I on: Democratisation and Human Rights. (Strasbourg, ó March 2000). Zartman, L. William in Rasmussen, J. Lewis, ur. (1997) Peacemaking in International Conflict: Methods and Techniques. Washington: United States institute of Peace Press Žagar, Mitja (1993/1994) »National-States, their Constitutions and Multi-Ethnic Reality: Do constitutions of nation-states correspond to ethnic reality?« The Journal ofEthno-Development. let. Ill, Št. 3, 1-19. Žagar, Mitja (1995) »Constitutions in Multi-Ethnic Reality.« Razprave in gradivo / Treatises and Documents, št. 29-30, 143-164. Žagar, Mitja (1997) »Rešitev, ki je postala problem.« Razprave in gradivo / Tira Uses and Documents, št. 32, 7-13- Žagar. Mitja (2000) »Yugoslavia: What Went Wrong? Constitutional aspects of the Yugoslav crisis from the perspective of ethnic conflict« - v Spencer, Metta, ur. The Lessons of Yugoslavia. Research on Russia and Eastern Europe - Volume 3. Amsterdam, London, New York, Oxford, Paris, Shannon, Tokyo: JAI (Elsevier Science), 65-95 Weine, Stevan M. (1999) When History is a Nightmare: Lives and Memories of Ethnic Cleansing in Bosnia-Herzegovina. New Brunswick, New Jersey, London: Rutgers University Press. Wohifeld, Monika (1998) "Sicherheit" - v Bartelsmann Stiftung Forschungsgruppe Europa, ed., Kosten, Nutzen und Chancen der Oster Weiterung für die flu ropäische Union. Gütersloh: Verlag Bertelsmann Stiftung, ¡41-5.3. 32 Millo Zogor: Aíi je mozno rozklenili zocoroni krog5 Summary IS IT POSSIBLE TO BREAK A VICIOUS CIRCL1:.'? Stra'/iKtIIlS and conciifv /-or tiii; manacu-mhnt and rilsouhion of ¡ni in ir: conii.ici The article explores the need for a comprehensive international strategy and adequate national strategies and concepts for the management of ethnic, (and possibly other social) conflicts. Recognizing that conflicts are normal phenomena, in modern democratic plural societies these societies and the international community would be expected to develop adequate strategies, concepts and, methods for the early detection (of the possible escalation), prevention, management and resolution of conflict. These strategies, concepts and methods meant to ensure long-term peace and (social) stability in plural societies include the adequate regulation and. management of ethnic relations and the protection of ethnic minorities. They are especially important for a stable democratic development of these societies. The article presents a specific theoretical model for a. global strategy for the management of ethnic re kit ions and methods and techniques for the prevention, management and resolution of ethnic conflicts. Although this mode! ivas designed taking into account a specific situation and developments in South Eastern Europe, author hopes that it might be useful also for the regulation and management of ethnic relations and for the potential management and resolution of (ethnic) conflicts in multiethnic societies in other parts of the world. This model basal on Roth-man s ARI framework includes an elaborate international strategy for the management avid resolution of the conflict that clearly defines the mandate and responsibilities of actors. It would require an. adequate international mechanism (body) that would coordinate the response of the international community and all necessary activities. The global international strategy includes Prevention, Peace-Making, Peace-Keep ing and Policing activities by the international community. Additionally, the forth component in the model for the prevention, management and resolution of conflicts is added to the Rothmans ARI framework. namely>. the strategy and mechanisms for permanent monitoring and evaluation of conflict management and resolution processes.