Starši Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 35 Čas, ki ga družinski člani preživijo na internetu, skrajšuje ali popolnoma izničuje čas, ki bi ga sicer preživeli drug z drugim. izobraženost pripeljala do slabšega social- no-ekonomskega statusa bodoče družbe. Dr. Christakis pravi, da tudi če se otrok igra ob prižgani televiziji, to skrajša čas njegove igre in čas koncentracije med igro. Televizi- ja v ozadju moti igro malih otrok, tudi če niso pozorni nanjo; to pa posledično vpliva na njihov kognitivni razvoj. Razvoj govora in bogatitev jezika Otroci, ki preživijo več časa pred zaslonom, so bolj izpostavljeni tveganju, da se pri njih pojavi zamujanje v govornem razvoju. Ni problematično samo to, da majhni otroci gledajo zaslon, temveč da se starši z otroki manj pogovarjajo. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da starši sami v prostem času nezavedno prekomerno uporabljajo digitalne naprave. Skrb zbuja pogled na mlado mamico, ki se sprehaja po parku z malčkom v vozičku, ki neprestano čeblja. On poskuša navezati ko- munikacijo z mamo, a mama brska po tele- fonu ali pa je preveč zatopljena v telefonski pogovor s prijateljico, namesto da bi se pogovarjala z otrokom in ga učila govora, sodelovanja, mu pokazala, da je upoštevan in ljubljen. Pojav psiholoških motenj Neprestani rabi digitalnih naprav lahko pri- pišemo tudi mnoge psihološke motnje, ki se kažejo kot depresija, težave z navezanostjo, vedenjske težave, agresija, bipolarna mo- tnja, digitalna zasvojenost in tudi avtizem. Družinski prosti čas Zaslonski mediji posredno, a uspešno uni- čujejo tudi navezanost, pripadnost in em- patičnost med družinskimi člani. Prosti čas, ki je bil včasih rezerviran za druženje, je za- menjalo ukvarjanje z zasloni. Starši nimajo časa ali pa sami niso dovolj osveščeni glede rabe zaslonske tehnologije. Drugi starši mogoče nimajo dovolj starševskega občut- ka za vzgajanje svojih potomcev. Tretji mor- da nimajo možnosti ali volje zaradi težkih življenjskih izkušenj. Otroci niso navajeni na preživljanje prostega časa skupaj s starši in sorojenci, zato ne čutijo potrebe po nave- zanosti, zaupnosti, toplini in niso sposobni empatije. Čas, ki ga družinski člani preživi- jo na internetu, skrajšuje ali popolnoma iz- ničuje čas, ki bi ga sicer preživeli drug z drugim. V sodobni družbi manjka politične volje, da bi se uprli industriji medijske tehnolo- gije. Politiki se pehajo za še večjim mate- rialnim bogastvom, pri tem pa so že zdav- naj pozabili, da so naše največje bogastvo prav otroci. Zato pozivam starše in učite- lje, naj poskrbijo za svoje telesno in du- ševno dobro počutje in p očutje svojih otrok; naj se seznanijo s slabimi vplivi za- slonske tehnologije, poskrbijo za ustre- zno rabo le- te in otrokom omogočijo za- nimivo in igrivo otroštvo, mladostnikom pa zdravo, varno in samozavestno pot v odraslost. Najprej se poglobimo v pojem storilcev zlorab otrok, povzročenih s pomočjo ali uporabo spleta. Kdo so storilci? Se še spominjate, ko smo pisali o tem, da je žrtev lahko otrok, ne glede na starost, spol, socialni položaj, kulturno okolje in versko pripadnost? Enako velja za storilca – lahko je kdor koli. Ker to ne bo dovolj za zaščito, je čas, da naredimo 'domačo nalogo' in storilce bolj podrobno spoznamo. Storilci nasilja nad otroki s pomočjo spleta Neža Miklič, univ. dipl. soc. del., univ. dipl. sociologinja; dolgoletna kriminalistka, ki se je aktivno ukvarjala s preiskovanjem najrazličnejših oblik zlorab in nasilja v družini. Je avtorica preventivnega projekta Policist Beno, kaj pa zdaj?. Sedaj je predavateljica kriminalistike na Višji policijski šoli na Policijski akademiji. Uporabijo, kar je vabljivo za otroke Začnimo z razbijanjem tabujev. Prvi, še ve- dno zelo močan stereotip o storilcih je nji- hova starost. Storilci niso zgolj starejši ali ostareli posamezniki. Starejši ljudje se sicer privajajo na spletno okolje, a to počno počasi, po korakih in še vedno ne izrazito množično. Starejši storilci se bodo zato bi- stveno prej poslužili bolj 'tradicionalnih' pristopov do otroka. Uporabili bodo osebni pristop, izkoristili poznanstvo ali domač- nost z otrokom, otrokove šibke točke, nje- govo zanimanje, domišljijo in seveda njegove želje ter hotenja. Za storilce je ključ- no, da poznajo najnovejše trende, tudi igra- če, ki so ta trenutek najbolj 'in'. Pozabite na storilce, pred katerimi opozarjajo mediji, storilce, ki prežijo na otroke in jim ponujajo bombone. Postavite se za trenutek v vlogo storilca. Kaj bi ponudili, da bi neopazno in Starši 36 Vzgoja, september 2017, letnik XIX/3, številka 75 Ko otrok napeljuje drugega otroka, naj naredi različna spolna dejanja pred kamero, in mu posnetke nato pošlje ali jih posreduje komu drugemu, je storilec. V prihodnji številki revije Vzgoja bo- mo pisali o spolnih zlorabah otrok; v takih situacijah je otrok razumljen le kot sredstvo za dosego cilja. brez večjega napora dosegli cilj? To ni nekaj zelo očitnega, ampak nekaj, kar si otrok že- li, vendar tega nima, ne more dobiti; vsi ostali pa to imajo. Storilci bodo otroka da- nes 'pridobili' s popularno igračko, ki se vr- ti na prstu, s pogovorom o računalniški igrici, z idejo o tem, da lahko iz njih naredi- jo medijsko zvezdo, in še bi lahko naštevali. Jutri se bodo sodobnim trendom prilagodi- li po 'kameleonsko'. Naredili bodo točno to, kar dotični otrok želi slišati ali hoče imeti. Nikoli namreč ne pozabite: storilci 'domačo nalogo' naredijo z odliko, saj je to v njiho- vem interesu. Dobra priprava z a storilce pomeni, da zlorabo uresničijo tako, da pri tem ostanejo neodkriti. Ko storilcem uspe prvič, ne odnehajo. Zlorabo želijo ponoviti. Če je le mogoče, čim prej. Storilci zlorab otrok s pomočjo spleta upo- rabljajo splet kot sredstvo za vzpostavitev stika in nadaljnjega odnosa z otrokom. Splet jim omogoča anonimnost. Omogoča jim ustvarjanje identitete, ki ni zgolj lažna, ampak je z namenom zlorabe otroku zelo dobro prilagojena. Storilci niso realni v svo- ji starosti, na spletu so lažno mladi, pribli- žno otrokovih let. Otrok namreč že ne bo komuniciral s 'starcem'; s svojim 'vrstni- kom' pa takoj. In tega bo hitro potrdil za svojega prijatelja. Storilci so mladi, tudi otroci Med storilci, uporabniki spleta, jih je veči- na starih med 30 in 45 let, kar nikakor ni presenetljivo. Gre za populacijo, ki ji je uporaba spletnega okolja 'domača'. Veliko časa preživijo na spletu, in sicer zaradi de- la, službe ali poklica in seveda zaradi oseb- nih interesov, hotenj, želja kot tudi fru- stracij in tematik, ki jih tako zelo skrivajo pred javnostjo in na začetku morda tudi pred samim seboj. Sodijo v tako imenova- no kategorijo priložnostnih storilcev ali pa v kategorijo zelo načrtnih in zavestno odločenih storilcev. Če prvi iz radovedno- sti, tudi naveličanosti ali monotonosti vsakdanjega življenja preverjajo, ali so še vedno 'mladi', in tako poskušajo 'zapelje- vati' predvsem mlade obeh spolov, drugi zavestno izkoristijo splet za to, da se z otrokom iz njim varnega okolja (lahko je to zgolj lokal z wi-fi povezavo) spoznajo, z njim vzpostavijo stik in nato vzdržujejo odnos. Vse je zgolj predpriprava na 'spletno zlorabo', kasneje lahko tudi spol- no zlorabo v realnosti. Tovrstni storilci so vešči uporabniki socialnih omrežij in na spletu preživijo ogromno časa. Njihovi morebitni sorodniki, znanci, sodelavci bodo dejali, da večino časa preživijo s teh- nologijo. Če so v službi ali kako drugače delajo, čas pred odhodom in po prihodu domov, ves svoj 'prosti čas' – popoldneve, večere in noči ter jutra – preživijo zaprti v sobi. Sorodnikom se bo npr. zdelo zelo ne- navadno, da nimajo želje in potrebe, da bi kam odšli, ni jim do nakupov, srečanj, druženja, razen seveda, ko gre za tehnolo- gijo. Tehnologije bo v njihovih sobah, ka- binetih ipd. ogromno, tudi najnovejših trendov. Pri tem že trčimo ob predpostav- ko, da so storilci lahko tudi mladi, zelo mladi posamezniki. V slovenskem prosto- ru zaporno kazen že služijo posamezniki, ki so zlorabo povzročili zelo mladi, celo mladoletni. V zaporu so že posamezniki, ki se tja sredi svojih dvajsetih let vračajo že drugič ali tretjič. Zaporne kazni so te- mu primerne, navadno so večletne. Do sedaj smo v kategoriji 'starost storil- cev' prešli s starostnikov na 'najpogostej- še storilce' in nakazali storilce v starosti od 20 do 30 let. Tem storilcem se posve- timo malce kasneje, zdaj naj nas zanima, ali je tudi otrok lahko storilec zlorabe drugega otroka s pomočjo spleta. Z otro- kom mislimo na osebo v starosti od rojstva do 18. leta. Da, lahko je. Kaj pa kazenska odgovornost? Po slovenski za- konodaji postane otrok kazensko odgo- voren, ko dopolni 14 let, torej ko še obi- skuje osnovno šolo. Pri tej starosti je otrok v vrtincu odraščanja. Splet, dru- žabna omrežja mu predstavljajo izjemno, domala najpomembnejšo vlogo v življe- nju. Splet uporablja tudi za vzpostavitev stikov z drugimi osebami, ki jih morda ne pozna. Važno jim je, da so čim bolj 'všečkani' in imajo 'množico FB-prijate- ljev'. Brez razmišljanja so pripravljeni na marsikaj in ne razmišljajo o posledicah. Da, tudi otroci so že storilci zlorab drugih otrok s pomočjo spleta. Ko otrok s svojim pametnim telefonom posname par med njunim spolnim odnosom in posnetek deli z drugimi prijatelji, je sto- rilec. Ko otrok na kakršen koli način pri- dobi fotografije ali celo posnetke svojega sošolca, sošolke, na katerih je gol ali celo počne različna spolna dejanja, in tovr- stne posnetke objavi na spletu ali jih po- sreduje kot 'trofejo' svojim znancem, je storilec. Ko otrok napeljuje drugega otro- ka, naj naredi različna spolna dejanja pred kamero, in mu posnetke nato pošlje ali jih posreduje komu drugemu, je stori- lec. Ko policija vstopi skozi vrata stano- vanj, domov in šol ter prične s poizvedo- vanjem, seznanjanjem ter preiskavo, ki zajema tudi zaseg elektronskih naprav, je šok izjemen. Če se jim je vse do takrat zdelo, da gre le za zabavo, nič resnega in 'tako ali tako to sedaj vsi to počno', prei- skava odraža, da gre – nasprotno – za ze- lo resno zadevo. Seznanitev z dejstvom, da so v vlogi storilca, obravnava s strani policije, uradni postopki, ki zajemajo tu- di policijsko zaslišanje in seznanitev s pravicami, puščajo pečat. Tudi na storil- cu. Gre za izkušnjo, ki je otrok ne bi smel imeti. Posledično se otrok – storilec soo- ča s svojo okolico in krog je sklenjen. V takšnih primerih gre za kombinacijo in preplet dveh vlog – storilca in žrtve. Poleg 'priložnostnih storilcev', ki sta jih splèt okoliščin in vabljiva narava spleta potisnila v vlogo storilca, so tudi že zelo mladi storilci (stari manj kot 20 ali sredi 20. let), ki svojo vlogo zelo dobro poznajo od samega začet- ka. To so storilci, ki z uporabo spleta zelo za- vestno in načrtno iščejo otroke ali mlado- stnike, da bi jih zlorabili. Za njih je zatorej policijska obravnava ključna. Ti storilci mo- rajo občutiti posledice svojega ravnanja, saj bodo v nasprotnem primeru takoj, ko bo mogoče, zlorabo ponovili, lahko bi dejali, da so že tudi odvisni. Policijska obravnava je zanje motnja, odvzem elektronskih naprav pa povzroči abstinenčno krizo.