K izpremembi šolskih zakonov v Istri. (Poročilo odseka za pretresovanje deželnega zakonaza Istro z dne 30. marca 1870. deželnega zakonika štv. 20.) Ko se je z državnim ljudsko-šolskim zakonom v glavnem določilo y § 59., da se ima ustanoviti ljudska šola poysod tam, kjer je v krogu ene ure hoda po petletni povprečnici 40 za šolo godnih otrok, ki bi morali obiskovati nad 4 km. oddaljeno šolo, se je prepustila nadaljna ureditev tega yprašanj* deželni zakonodaji. Ia res vidimo, da se je deželni zakonodajalec držal natančno citiranega paragrafa z malo razliko, da je izrazil razdaljo v miljah na mesto v kilometrih, kar je po priliki eno in isto, ako pomislimo, da je ena avstr. milja 7586 m. Ker ta določba ne odgovarja modernejšim zahtevam niti ozirom na število otrok, ki se ga zahteva za ustanovitev nove šole, niti ozirora na razdaljo sosedne najbližje šole, in ker bi se § 1. dež. zakona z dne 30. roarca 1870, štv. 20, mogel premeniti le tedaj, ako bi se prej premenila določba drž. Jjudskošolskega zakona ustanovitvi šol, predlaga odsek, naj se društveni odbor obrne do deželnega zbora s prošnjo, da bi se ta blagovolil zavzeti na pristojnem mestu, da se § 59. drž. ljudskošolskega zakona premeai v smislu, da se ima ustanoviti ljudska šola povsod tam, kjer je y krogu s/4 ure hoda po petletni povprečnici 30 otrok, ki bi morali obiskovati nad 3 km. oddaljeno šolo. Vsporedno 8 tem paragrafom bi se inoral premeniti tudi § 11. drž.ljudskošol. zakona, tako da bi se enorazredna nerazdeljena ljudska šola razširila y dvorazredno, čim doseže število obiskujočih' otrok povprečno 60, razdeljena pa 75; za razširitev y trirazrednieo bi se zahtevalo 120, ozir. 150 otrok in tako to razrnerno dalje za višerazredne šole. Šolska obveznost bi ee raztegnila do 14. leta starosti, pri čemer bi seyeda odpadel ponavljalni tečaj. Odsek predlaga nadalje, naj bi se društveni odbor obrnil do raerodajnih činiteljev v svrho, da se ustanovi poseben deželni zaklad, h kateremu bi raorala tudi država prispevati s primerno ysoto — s katerim bi se občinam poraagalo pri zidanju potrebnih šolskih poslopij. V ostalem je odsek mnenja, da ni pri tem zakonu mnogo premeniti, pač pa bi bilo potrebno, da bi se vse šolske oblasti strogo držale dotičnih določil ter jih natančno kvajale. Predlagajo pa se te iipremembe : § 1. se razveljavi ter se nadomesti tako-le: § 1. Javno Ijudsko šolo je ustaaoviti povsod, kjer je v eni yasi ali yeč selišžib. po petletni povpreenici v obsegu s/4 ure hoda najmanj 30 šolodolžnih otrok, ki imajo do najbliže šole več kot 3 kiloraetre. § 4. se v svrho koedukacije tudi na višerazrednih šolah izpusti. § 5. V vsakem šolskem okraju se ima ustanoviti najmanj po ena samostojna ali pa z Ijudsko šolo združena meščanska šola, in sicer z vsakim dotičnim učnim jezikom, v katerem se poučuje y okraju; po krajnib. razmerah je pridejati meščanskim šolam tečaje obrtnega ali trgovskega značaja. * * * Toliko 0 tem — takorekoč izzvanem — zakonskem načrtu. Umevno je samo ob sebi. da se bo moral pri podrobni razpravi uvaževati tudi že objavljeni izpreminjevalni zakonski načrt, ki ga je sestavil naš ueumorni in v šolskih in šolskopolitiških zadevah toli verzirani tovariš A. Urb an čič. Za odsek: Gregor Leonardis.