Leto XXI., St. 15
V	organizaciji |e mol, kolikor moli — toliko pravica
Izkafa 10. in 25. dne t m »s ec*.
Dupisi mo.ajo biti irankiranl Ib podpisani ter opremljeni * Štampiljko dot. organizacije.
Člani strokovnih organizacij, priključeni Strokovni komisiji za Slovenijo, dobivajo list brezplačno.
Rokopisi ge ne vraCajo.
STROKOVNI ČASOPIS
Uredniitvo in npravai Ljubljana, poštni predal 290.
Čekovni račun Itev. 13.562. Telefon internrban it. 3478.
III. redni kongres URSSJ-a
se bo vršil v delavskem domu v Sarajevu dne 20. in 21. oktobra 1934.
Začasni dnevni red je naslednji:
1. Poročilo o delovanju v dobi 1931—1933.
2. Akcijski program svobodnih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij.
3. Organizacija tiska.
4. Volitev upravnega in nadzornega odbora.
5. Predlogi po čl. 14, toč. 2.
3 organizaciji kongresa določa statut URSSJ-a naslednje:
Pravico udeležbe na kongresu imajo:
1. S pravico glasovanja:
a) delegati priključenih organizacij;
b) člani izvršnega odbora in finančne kontrole URSSJ-a.
2. S posvetovalnim glasom:
a) delgati oblastnih odborov;
b) delegati krajevnih medstrokov-nih odborov;
c) oblastni strokovni tajniki in
d) uredniki strokovnih glasil.
Vsak delegat ima samo en glas. Pri glasovanjih o izpremembi statuta, kvote in delokroga zvez glasujejo delegati po številu članstva (glej čl. 10), ki ga zastopajo.
Priključene organizacije, ki imajo do 200 članov, imajo pravico do enega delegata, in na vsakih 300 članov še po enega. Ostanek po 200 članov ima tudi pravico do enega delegata.
Krajevni medstrokovni odbori imajo pravico delegacije na kongres; oni ,ki imajo od 100 do 500 članov, po enega delegata, na vsakih nadaljnjih 500 članov pa še po enega. Ostanek po 300 članov ima pravico še do enega delegata. V krajih, kjer ne obstojajo medstrokovni krajevni odbori, nego samo posamezne organizacije, imajo tudi te prravico do delegacije na kongres. Krajevni medstrokovni odbori, oziroma posamezne strokovne organizacije, ki obenem vrše tudi funkcijo krajevnega medstro-kovnega odbora, če nimajo 100 članov, nimajo pravice do zastopstva na kongresu.
Število članov se ugotavlja po povprečno vplačani kvoti v zadnjih 12 mesecih pred sklicanjem kongresa.
Vsak oblastni odbor sme poslati na kongres 2 delegata.
Stroške za delegate plačajo tiste organizacije in korporacije, ki je delegirajo.
Pravico do predlaganja predlogov za dnevni red kongresa imajo vse priključene organizacije kakor tudi oblastni in krajevni medsrokovni odbori. Predlogi za dnevni red kongresa se morajo vposlati izvršnemu odboru v roku prvih štirih tednov po objavi razpisa kongresa, ki jih predloži v presojo vsem priključenim organizacijam.
O sklicanju kongresa, kraju in začasnem dnevnem redu sklepa in objavlja izvršni odbor tri mesece pred vršitvijo.
Zedinjena delavska strokovna
zveza Jugoslavije, centrala Beograd.
Predsednik v. z.: D. Stojiljkovič, s. r.
Tajnik: Bogdan Krekič, s. r.
Knjige Cankarjeve družbe, ki izidejo letos 2e v septembru, torej prihodnji mesec, 5 po Številu, bodo bogate, lepe, zabavne In poutne. Kdor Se ni vpisan, naj ne odlaSa. Za svojo Cankarjevo druibo morate stati vsi strokovno organizirani kakor eden, da Vas bo svet videl tudi na tem delavsko-kultumem popriSču In mej-danu.	____
■■■■■■■■MB
Brivski pomoiniki in pomoCnlce, nedeljski poCitek uveljavite s svojo lastno moijo in zavednostjo. Naj nobeden od Vas v nedeljo ne dela. Pomnite: Izboljšanje VaSega lastnega položaja je v Vas samih, <e ste zavedni In vsi za enega, eden za vse.
Nočno delo v pekarnah Se ni odpravljeno. Zakaj ni? Sami sebe vpraSajte, kaj ste skupno, vsi kakor eden, ukrenili, naredili, da bi Vas sliSala odločilna oblast In se zavedala, da ste? Nastopate II za svoje interese vsi kakor eden, odlotno, pri vsaki priliki t Veste II, da je prepoved notnega dela v pekarnah najveC odvisna od Vas samih? Zato pokažite sel
Delo za organizacijo in za razredno zavest
vsakega
Mnogo naših težkoč jc odvisno od našega dela in od naših napak. Potrebno je, da se vsak sodrug, da se vsak član strokovme organizacije zamisli, da je on strokovna organizacija. Noben član strokovne organizacije naj ne čaka brezdelno ali samo z godrnjanjem na nekako »naredbo od zgoraj«, od vodstva organizacije ali od funkcijonarjev, nego se naj trudi, da povsod in v vsakem položaju izvaja principe delavskega gibanja v smislu pravil, sklepov občnih
zborov in sej. Noben dogodek v tovarni, ali drugod1, ki zadene delavca in njegove pravice, ne sme iti mimo organizacije, to je mimo vsakega posameznega člana strokovne organizacije, da bi ne rekla ona svoje besede v taki ali drugačni obliki. Tedaj šele bo strokovna 'organizacija živa, pomembna in tedaj bodo tudi funkcionarji, katere ste vi izvolili iz svojih vrst, tudi lahko vršili svoje delo. To je gibanje od spodaj, to je delo organizirane nnoči.
Ne razburjajte rudarjevi
Ko je Trboveljska premogokopna družba pod utisom javnosti in merodajnih krogov vsled gladovne stavke rudarjev bila primorana, da je preklicala svoje zahteve po znižanju plač, so se radarji vrnili na delo. Takoj se je pa opazilo, da je storitev padla. Pojavili so se glasovi, da je to organiziran odpor naprami družbi. Mi na to nismo mnogo dali, ker poznamo pridinost naših rudarjev. Mislili simio si: Je že mogoče, da je storitev padla, ker si še rudarji od prestanega trpljenja niso odlpomogli in pa, ker se del teden ni v jami delalo, so tudi tu nastale ovire, ki storitev ovirajo.
Ali ko smo zvedeli, dia je družba razglasila po obratih, da smatra to za organiziran odpor in da bo povzročitelje, če jih izsledi, takoj odpustila, v nasprotnem slučaju pa obrate ulstavila, smo smatrali zadevo za resno, jo skušali preiskati in ugotavljamo sledeče:
Res je, da je produkcija padla. Padla pa ni v glavnem' zaradi zgoraj navedenih dveh vzrokov, katera je družba sama povzročila, temveč je padla predvsem' radi tega, ker diruž-ba s svojim nesocijalninr postopanjem napram svojemu d!elavstv!u, jemlje njemu sama voljo do storitve. Zakaj, kakšen smisel pa naj še ima delavec, da se ubija in gara dlan za dnevom in to tako, da naj danes gore obrača
v	jami, jutri in pojutrišnjem! pa naj doma ostane in gleda s praznim želodcem v strop, ali se pa maj po kmetih peha, da bo nekaj priberačil za prehrano. Tako, no in sedaj pride družba in mui še to beraško plačo hoče znižati! Mi vprašamo vso pošteno javnost, naj razsodi, kdo je
krivec padta storitve rudarjev? Mi pravimo jasno in odločno: družba sama je kriva.
Pri vsem tem je pa družba še več storila za zmanjšanje storitve njenih rudarjev. Tako smo ugotovili, da je družba gotove nasadbe razbila in na novo sestavila. Tako so se v več primerih znašli ljuldje v skupinah, ki še drug drugemu v pomaganju niso vajeni. Zakaj družba tako postopa, ne vemo. Vemo samo to, da je tui zmanjšanje storitve sama povziročilla. Nadalje, treba je vedeti še to; v akordni tabeli je možnost dajanja akordov od-do. To je radii tega, da se delovne prilike in ostali zadržki pri prevzemu storitve upoštevajo pri zaslužku. To sedaj njeni službeni organi niso upoštevali v oni meri kot bi morali. In tako se je zgodilo, da veliko rudarjev pri svojem akordnem' dkilu, ni doseglo niti svoje gospodske dnine Din 38.—.
Sedaj se pa vprašajmo: S kakšno delavoljnostjo naj pa še dlela iz-garan človek v akordu, če ob največjem naporu ne doseže niti temeljne mezde. Če je tudi to Vzrok produkcije, potem je to zopet družba sama zakrivila s svojo zgrešeno taktiko.
Zato naj družba ne išče krivcev druigod, temveč naj potrkal sama na svoja prsa in reče: Sama sem! kriva. Zato bi bilo želeti, da družba najprej pri sebi krivdo prizna, in kar je zakrivila, popravi. Ker če misli, da bo svojemu užaljenemu čutu zadtostila s tem, da bo dražila in preganjala svoje rudarje, potem naj ve, da ta pot ne vodi k zboljšanju odnošajev med njo in delavstvom. Zakaj, saj še razdražen pes ne posluša več svojega gospodarja.
Kdaj bo konec svetovne gospodarske krize
Na to vprašanje odgovarja francoski minister za javna dela Fiandin z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami.
Problem odprave gospodarske krize je problem obnovitve ravnovesja v gospodarstvu. Po vojni je nastala nadprodukcija pod pretvezo, da je treba napolniti prazna skladišča, danes pa nasprotno vlada v vseh državah premajhen konsum. Drugi paradoks je, da je nastala kriza vsled preobilice kreditov v 1. 1929 do 1930., danes pa se kriza ne more nehati, ker vlada pomanjkanje kreditov.
Koliko držav pa je danes sploh sposobnih, da najame kredite. Francoski zunanji minister Barthou se je vrnil z velikega potovanja po evropskih državah, ne da bi prinesel s seboj kakšne finančne zaključke. Pred vojno se je vsako potovanje francoskega zunanjega ministra po Evropi nehalo z zaključki posojil. Danes pa ne more francoski zunanji minister nobeni državi obljubljati posojil. To je en dokaz splošnega paidlaa kon-suma pod normalo. Včasih so si države izposojevale denar, dia so z njim utrjevale svoje gospodarstvo. Izvozu denarja so sledila naročila blaga v upniških državah. Iz: posojil se je oživljalo gospodarsko življenje držav in državne blagajne so bile polne. Danes pa vlada deficit v vseh državnih blagajnah, ker ni več tujih posojil. Večina držav je danes brez kredita. Kako pa naj daje katerokoli podjetje razvojne možnosti, če je brez kredita.
V	nasprotju z državami brez kredita, pa so danes kapitali brez mož* nosti naložbe. Množino na svetu te-zavriranega zlata cenijo na 35 milijard frankov. Kako visoka pa je šele vsota tezavriranega papirja!
Treba kapitalu preskrbeti možnost naliožbe. To pa je mogoče le, če zopet zavlada vera v varnost, v politično in valutno varnost.	i	i
Glede valutne varnosti zavisi vse od! anglosaških držav. Stabilizacija funta in dolarja bi dala trgovini varnost, ki jo pogreša.
Težja pa je stvar s politično varnostjo. Pravijo, da si stojita danes nasproti diva bloka, ki sta danes le v diplomatičnih odnosa j ih, ki pa bosta lepega dne v vse bolj kočljivih odno-šajih. Ali je ta strah upravičen? Ali pa naj ima bolj prav zunanji minister d^. Beneš, ki je pred kratkimi dejal, da se je mednarodni položaj zboljšal?
Gospodarska kriza je čisto odvisna od politike ter od mož, ki vodijo to politiko. Sredstva za odpravo krize so danes tul in milijarde so pripravljene za naložbe. Toda ljudje še niso prišli do tega, da bi spoznali, kako je vse odvisno od čuta varnosti in da se ne more začeti ustvarjajoče delo kapitala^ če ljudje ne vedb, kaj prinese jutrišnji dan.
Problem konca svetovne gospodarske krize je mmogo manj problem financ, klo pa problem atmosfere, v kateri živi svet, zlasti pa, v kateri ži-
vi	Evropa.
(»Trgovski list«.)
V vsako delavsko stanovanje naš delavski tisk!
Rix.
Naša zunanja trgovina
b) Kaj izvažamo?
Glavni izvozni produkti so: les, živina, žito, tobak, sadje, rude.
1. Živina. Prva povojna leta so bila za izvoz zelo usodna. Izvažale se je vse vprek. Tudi najlepšo plemensko živino. Posledice tega brezglavega postopanja so se kmalu pokazale. Kvaliteta živine je padla. Inozemski kupci so se obrnili drugam. Močno ovirajo izvoz živine razne trgovske pogodbe, ki dopuščajo samo majhne kontingente (množine) ter izredne devizne odredbe, ki otežujejo plačevanje. Naša najboljša odjemalca sta Italija in Avstrija. Hudo konkurenco nam delata Ogrska, ki nudi boljšo živino ter Ru-munija, ki prodaja ceneje. Iz Grčije nas je izpodrinila Turčija, iz Češke Poljska. Najbolj stalen je izvoz svinj. Pogoji za gojitev perutnine so pri nas ugodni, žal je ne gojimo tako kot bi bilo treba. Kmet goji perutnino kot postransko stvar, goji razne vrste (rase) mešano. Nujno je potrebno, da se gojenje perutnine preokrene, da se goji rasno-stan-dardizirano perutnino. Značilno je, da Italija uvaža našo perutnino poceni za lastno porabo in izvaža svojo izbrano perutnino dražje. Kar velja za perutnino, velja tudi za jajca. Dobra jajca tehtajo 1000 komadov 50—60 kg, medtem ko tehtajo naša samo 45—50 kg. Naš največj konkurent je Rusija, ki izvaža samo izbrano perutnino in jajca. Izvoz mlečnih izdelkov je malenkosten. Še največ se izvaža srbskega sira kaškavalja, toda le v južne in vzhodne kraje, ker se v zapadnih deželah radi neokusnega paketiranja ne more uveljaviti.
2. Žito. Izvoz žita je naraščal vse do izbruha poljedelske krize leta 1929. Glede žita velja isto kot glede živine. Naše žito je premalo izbrano in se vsled ostre konkurence na svetovnem! trgu ne more obdržati. Leta 1931 so pri nas naenkrat poskočile cene pšenici, moki in kruhu. Mali ljudje-delavci so si morali močneje zategniti pasove in iz svoje, že do skrajnosti nizke mezde, kupovati najvažnejše hranivo, kruh. Kaj je bilo temu vzrok? Da se pospeši izvoz žita, se je leta 1931 ustanovila Priviligirana izvozna družba, ki je imela edina pravico nakupovati pšenico ter jo prodajati doma in v inozemstvu. Kupovala je pšenico od poljedelcev po 160—175 Din za 100 kg. To je približna produkcijska cena kmeta, leži pa nad svetovno ceno. Zato je družba prodajala doma pšenico dražje, po 240 Din, v inozemstvu pa pod ceno. Družba je rabila mnogo denarja, posodila ji je Priviligirana agrarna banka. Kar ni zadostovalo, je družba dobila še francosko posojilo, kar pa še vedno ni zadoščalo. Družba nakupljenega žita, radi ostre konkurence Ogrske in Rurmmije, ni mogla takoj prodati. Ker je pa imela edina pravico kupovati, je morala od kmetov pokupit še ostalo pšenico. Ker ni imela denarja, je izdala bone. Kmetje s tem niso bili zadovoljni. Zadovoljni pa tudi niso bili velemlini, ki niso mogli več sami trgovati in niso zaslužili običajnih profitov. Organizacija je bila pomanjkljiva. Kmetje so pričeli na skrivaj prodajati žito mlinom; sicer ceneje, a za gotov denar, in mlini so prodajali pod roko moko naprej. Žitni monopol se ni obnesel ter je bil leta 1933 ukinjen. Izguba je bila precejšnja.
3. Sadje. Kar smo povedali o žitu in živini, velja še v večji meri za sadje. Dasi so naše slive izborne kakovosti ter stojimo s produkcijo 850.000 ton na prvem1 mestu, se vendar naše slive na svetovnem trgu ne morejo uveljaviti. Organizacija eksporta je pomanjkljiva, sušenje sliv nepopolno, zastarelo. Isto velja tudi za ostalo sadje.
4. Vino. Izvoz sorazmerno majhen. Trta se goji po starih običajih, mesto da bi se gojile one vrste, po katerih je največje povpraševanje. Na izvoz vina plačuje država premijo, to se pravi, za izvoženo vino plača država gotov znesek.
5. Lan. V produkciji lanu smo za Rusijo, Italijo in Poljsko na 4. mestu. Naš izvoz je
bil do pojava Rusije na svetovnem trgu precej živahen, s prvovrstnim ruskim lanom pa ne more konkurirati.
6. Hmelj. Takoj po prevratu je bil izvoz živahen, pri nas se je nasadilo precej zemlje s hmeljem, tako da smo po velikosti nasadov na 4. mestu za Nemčijo, Češko in Anglijo. Izvoz pada.
7. Tobak. Monopolska uprava določa, kje in koliko se sme naseliti tobakovih rastlin. Odkupuje in prodaja tobak uprava sama po ceni, ki jo določi. Glavna njena skrb je seveda izdaten državen dohodek in šele v drugi vrsti splošni gospodarski interesi. Prva povojna leta se je izvoz radi slabe uprave iu visoke režije ponesrečil, forsirala se je domača uporaba in znani so nasveti ministrstva, da naj se ukinejo vse zabrane kajenja v javnih lokalih, gledališčih, kinematografih, tramvajih itd. Te odredbe naj pomagajo zdraviti državne finance na dokaj nenavaden način: na račun ljudskega zdravja in požarne nevarnosti. Prenizka odkupna cena vodi do skrivne prodaje tobaka in intenzivnega tihotapstva. Letno produkcijo omejuje monopolna uprava na 12—14 milijonov kilogramov. Leta 1932 in 1933 se je posrečilo izvoziti v Poljsko in Češko precejšnje množine, dasi po nizki ceni.
S.	Opium. Iz makovega semena se pridobiva opium, to je zmes različnih strupov, ki so v kemiji in zdravilstvu znani pod imenom alkaloidi. Iz opija se dela morfiurn, co-deiu in druga zdravila. Naš opium je zelo dobre kvalitete. Po vojni so se iz Južne Srbije izselile stare turške rodbine, ki so znale dobro gojiti mak, vsled tega je produkcija opija nekoliko ovirana. Izvažamo ga v Nemčijo in Francijo.
9. Les. Lesna industrija je pri nas najbolj razvita. V Sloveniji in Srbiji imamo pretežno domač kapital, v Slavoniji in Bosni prevladuje tuj, ki je prišel tja že za časa Avstrije. Velika gradbenost po vojni ter izpad Rusije iz svetovnega trga, je zelo pospeševalo izvoz našega lesa, dasi se ugodna konjunktura ni popolnoma izrabila. Kasneje nas je prisilila močna avstrjska in rumunska konkurenca, da smo si poiskali bolj oddaljena tržišča v sev. Afriki in Španiji. Leta 1930 se je na svteovnem trgu zopet pojavila Rusija, ki je po nizki ceni nudila vse vrste lesa. Ostre ruske konkurence naša lesna industrija ni prenesla, žaga za žago je ustavila obrat. Naše sosednje države nam dovoljujejo uvoziti le majhne množine lesa. Naš nekdanji največji odjemalec, Italija, favorizira Avstrijo, dovoljuje ji izredne kontingente ter nudi razne ugodnosti. Tudi Francija nam dopušča le majhen kontingent.
10. Rude. Radi slabo razvite industrije izvažamo večino rud ter uvažamo kovinske izdelke zopet nazaj, dražje. Bakrena ruda se koplje v rudniku Bor, ki daje najboljšo rudo v Evropi. Rudnik je francoska last. Vsa bakrena ruda se pretali v surov baker in se izvaža v Nemčijo, Francijo in Belgijo. Drug bakren rudnik je Majdanpel, ki je last belgijske družbe. Produkcija surovega bakra narašča. Lanska produkcija v Boru je znašala 40.000 ton. Svinčena ruda se izvaža v Belgijo in Italijo, rudniki so pretežno v angleških rokah. Važni so rudniki kroma, to je kovine, ki daje z železom kromovo jeklo, ki je izredno trda in se rabi za izdelovanje tankov, vojaških čelad ter orodja, ki ne zarujavi. Kromovo rudo izvažamo. Izvoz železne rude je bil do leta 1930 velik, potein je pa padel radi zastoja v industriji. Isto ve< lja tudi za cinkove rude.
11. Premog. Ker naš premog ni prvovrsten, ga zelo malo izvažamo. Največ ga gre v Italijo in Avstrijo.
12. Bavksit, iz katerega izdelujejo aluminij, se koplje v Dalmaciji. Izvoz narašča.
13. Cementi iz dalmatinske cementne gline so prvovrstni. Tvornice so povečini ita-Ijanske, so od leta 1932 kartelizirane.
(Konec.)
Kako znajo smicati
Malo nenavaden izraz »smicati«, ali drži. Posebno kar se tiče trboveljskih rudarjev. Vse okrog magnatov TPD se trudi, da bi rudarje nekako pripravilo, da bi se jim znižali prejemki, da bi se uveljavila želja in načrt delničarjev TPD. To je »smica-nje«. Tiho, diplomatsko, spretno, sa-mio da se na zunaj, v javnosti vidi in čuti, da se rudarjem hoče pomagati, samo... ha m, mihm, tako, da rudarji «ie bodo mogli reči »da«, pa tudi ne »ne«. Vstajajo akcijski odbori s hudičevo zvenečimi imeni, ki bi radi zrevolujcionirali rudarje, a odgovornosti nočejo prevzeti.
Na prvih pogajanjih je namreč bilo sporazumno sklenjeno, da se ista prelože za 8 dni, da bodo zaupniki rudarjem' vse predloge in načrte povedali v revirjih.
To se pa lahko, seveda, zgodi le potom sestankov in shodov.
No, in... kaj je bilo. Shodi in sestanki se niso miogli v revirjih vršiti, ker niso bili dovoljeni. Zaupniki tako niso dobili od! rudarjev nobenih pooblastil, nobenih direktiv in tega, kar je potrebno pri pogajanjih.
Ali, kljub temu je tisti rok 8 dni
potekel in na generalnem ravnateljstvu TPD so čakali prihoda rudarskih zaupnikov. Pa je prišel samo zastopnik ministra za gozdove in rudnike, rudarski glavar ing. Močnik iz Zagreba. Rudarski zaupniki so pismeno sporočili, da nimajo pooblastila od dlelavcev, ker jim je bito preprečeno z njimi se razgovoriti in naj se konferenca preloži še za en teden in v revirjih dovoli shode.
Pa je rudarski glavar izjavil, da se rudarsko ministrstvo ne bo inte-resiralo nad sporom, ako ne pride do takojšnjih pogajanja.
Ali ni to »smicanje«?
T. P. Družba hoče izvesti nameravane redukcije, ker pa so rudarji z gladovno stavko to zaenkrat preprečili, pa je zabrenkala na druge strune in začelo se je »smicanje«, v katerem pa poskušajo ribariti še razlili volkovi, ki so oblekli ovčjo kožo.
Vrana vrani pa namreč ne izkljuje oči.
Nauk? ... Zavihajmo rokave. Rešitev rudarjev je v rokah rudarjev samiih, in, kajpada, v rokah vsega delavstva, pravega delavstva.
—g—
Naše delniške druZbe
Leta 1932 je bilo 1609 družb z glavnico 10.062 milijonov Din. Od teh delniških družb je bilo 632 denarnih za vodjo/ s 3827 milijoni Din, 691 in-dluistrijskih podjetij s 5136 milijoni Din, 143 trgovskih podjetij in 51 prevoznih.
V	omenjenem letu so imele vse te družbe 389 milijonov Din izgulbe in 302 milijonov čistega dobička.
Denarni zavod'i so imeli 49 milijonov izgub in 113 milijonov Diki dobička.
Rudarska podjetja 28 milijonov izgub in 51 milijonov Din dobička (Bor, Trebče).
Prehranbena industrija 20 milijonov izgub in 35 milijonov Din dobička (sladkorne tovarne).
Lesna industrija 84 milijonov Din izgub in 7 milijonov Din dobička.
Transportna podjetja 74 milijonov izgub in 3 milijone dobička.
Vse družbe so izplačale 85,7 milijona Din dividend in 8,7 milijona Din taliti jem (nagrad).
Trebča mines
Družba Selection Trust v Londonu je s svetovnoznanimi Centralmi-nig Corporation in Paneroya ustanovila 5 družb, ki nai eksploatirajo bo-gatio svinčevo in cinkovo rudo v južnih delih naše domovine. So to: Trebča mines, Zletovo mines. Novo brdo mines, Janjevo mines in Belasica mines. Najvažnejša družba je Trebča mines, ki sc je nedavno združila z Belasico mines.
Družba Trebča mines ie leta 1928 dobila 50 letno koncesijo. Rudarsko nravico ima družba, na novršini 883 kvadratnih milj. Zaloga rude ie ce-niena na 2 in pol tniiliiona ton. Trebča rudnik ie ooleg Borskiega največie in naidobičkanosaieiše rudarsko i>od-ietje naše diomovine.
Glavnica Trebča mines je 1 milijon 125.000 angleških funtov to je okrog1 250 milijonov Din. Za koncesijo je družba plačala 150 milijonov
Din (za 50 let!), investicije so znašale 280 milijonov Din, a je družba že 28 milijonov amortizirala in si napravila še 36 milijonov Din rezerv. .
Produkcija in dobiček:
Leta 1931 se je produciralo 256 tisoč 549 ton, s čistim dobičkom 110 tisoč angl. funtov ali okroglo 24' milijonov Din.
Leta 1932 je znašala prodtukrija 397.963 ton in 114.000 angl. funtov ali okroglo 25 in pol milijona Din čistega dobička.
Leta 1933 pa je znašala produkcija 535.869 ton, čisti dobiček pa 221 tisoč angl. funtov ali okroglo ,50 milijonov Din.
Ruda ima 9% svinca in 8,7% cinka. Predela se na koncentrat s 77,5% svinca, odnosno 50% cinka, in se izvaža preko Soluna v Francijo, Španijo, Nemčijo in Belgijo.
Ljubljanski preleta-rijat na Jesenicah
Srce se. nam je topilo veselja, ko smo stopili na jeseniška tla.
Pozdravljeni sodrugi in sodru-žice!
t S ponosom smo gledali dvoje rdečih praporov, ki sta si v našem in vašem' imenu prožila prijateljski pozdrav. Sprejeli ste nas, ne samio kot sodruge, ampak kakor rodlne sestre iu brate. Hvala vam tisočera! Dvodnevno bivanje med vami in vaša gostoljubnost in sodružnost, dragi sodrugi sodružice, nam) ostaneta v neizbrisnem spominu1. Saj vaša solidarnost je dokaz ne samo nam, marveč tudi onim, ki iniso v naših vrstah, da smo vsi edlen in ene misli.
Velike so bile naše čete, a na žalost smo morali opaziti, da so še tudi med vami oni nezavedni, ki nočejo stopiti v naše vrste.
Zdelo se mi je, da so hoteli celo ponosni vrhovi vaših planin stopiti v naše vrste; ali vi, nezavedni, tega ne čutite?!
Kličem vam:	Izlet	ljubljanskih
kovinarjev naj bo vam kot je kmetu pomlad. Pomlad, katera vam veleva, da se že enkrat vzdramite, da primete za pljug in začnete orati ledino
nezavednosti in tako razorano pose-jate z rožami proletarijata, rož rdečili in proletarske solidarnosti, vonj katerih naj se razširja daleč, daleč naokrog.
Naj zažari zvezda proletarijata, duh proletarske samozavesti, med vami tako. kakor žarijo peči vaših topilnic. Kajti naš smoter je in mora biti: Vsi za enega, eden za vse. Ker le tako in v tem bodo izpolnjena naša stremljenja, želje in delovanje.
Pozdrav sodružic tovarne »Saturnus«
Anica Pahar-jeva.
J. V. Starogorski:
To smo Ml!
(Beležke z zleta rdečih kovinarjev.)
»Gotovo!... Odhod!« —
V	lokomotivi je tiho zacvrčalo, zašume-lo in para je sunila bat, da so se zganila kolesa, zavrtela in vlak, posebni izletniški vlak, moščanskih in ljubljanskih kovinarjev, je spolzel po progi, puhnil iz dimnika lokomotive sivkastočrni dim, zasopel razigrano kakor žrebe na paši in zdrdrali smo po gorenjski progi proti Jesenicam.
Zelenje je bilo na vagonih, med zele-njemi rdeče cvetlice — dekleta, ki so z rdečimi robci mahala po zraku, kakor da hočejo vsem, ki jih vidijo, sporočiti:
»Hej, to smo MI!«
V	vagonih je bilo pa pisano, veselo razposajeno. Dekleta so imela okrog vratu rdeče, nežne robce, da so bile, kakor mak na polju, ljubeznive in vse pomlajene, fantje pa korajžni in vljudni.
In povsod na postajah na gorenjski progi so nam mahal v pozdrav; železničarji so nam prijateljsko salutirali, kakor bi nam govorili:
»Bodite pozdravljeni, rdeči kovinarji!«
Sava ob progi je v svoji strugi šumela kakor bi tudi njen šum hotel sodelovati z vriskajočimi grli fantov in s petjem deklet. Gorski grebeni: Storže, Stol, Triglav pa so zvedavo gledali na dirjajoči, ovenčani vlak, na mak, ki je gledal iz oken, kakor bi hoteli izpraševati:
Hej, kdo pa ste, vi, tam v tistem ovenčanem vlaku?«
In kakor da jih je mak v vagonih razumel, kakor bi jih fantje slišali, so odgovarjali z vriskom in petjem:
Hej, ti Stol, ti Triglav, očak: Mi sme to, rdeči kovinarji!«
*
Na Jesenicah se je ustavil vlak, globoke je zasopel in se oddahnil:
»Pripeljal sem Vas, sedaj pa glejte, kako se boste postavili. Vidite, dve rdeči zastavi vihrata v pozdrav.«
Iz vagonov se je vsulo, kakor bi kdo trosil raznobojno cvetje na trotoar. Marjetice, vrtnice, mak, narcise, rožmarin, nagelji in kaj vem1 kaj vse je napolnilo peron in se pomešalo med encian, rododendroni, planinke in druge gorske rože, da nisem vedel kam: naj pogledam, kje naj ustavimi svoje oči.
»Družnost!«, so odjekali vzkliki in pozdravi, kovinarska delavska godba pa je igrala pozdravno koračnico, da so poskakovala srca v prsih.
Rdeči zastavi sta se poklonili, pozdravili in ko je godba utihnila, je spregovoril kovinar Toman v imenu jeseniških rdečih kovinarjev pozdravno besedo. Povdaril je. da so takšni izletniški sodružni sestanki moč in krepitev proletarske solidarnosti, ker vodijo k spoznavanju drug drugega in utrditvi borbene sile proletarijata.
Odgovoril je v imenu moščanskih in ljubljanskih rdečih kovinarjev kovinar Ga-lof, ki je tudi povdaril, da so ti sodružni obiski porok za boljše medsebojno razumevanje vseh, ki so jzkoriščani. Tako stopamo na oder javnega življenja, da nas vidijo tudi tisti, ki bi nas ne videli radi in nas niso hoteli videti do dandanes.
Rdeči zastavi sta se dvignili v višino, zaplapolali, praporščaka pa sta stopila s perona na cesto. Za zastavami pa mi, in bila nas je, ko smo šli proti tovarni KID, pol kilometra dolga vrsta. Godba je igrala koračnice, da so noge nehote same stopale po, taktu. Iz vseli hiš so nam mahali v pozdrav in »Družnost«-klici so doneli na naša ušesa od vseh strani. Špalir ob cesti pa je bil kakor živa stena, ki je pozdravljala.
Dva dni je trajal izlet.
Ogledali smo si tovarniške prostore KID, svojevrsten svet, v kateremi gospodujejo in delajo svojevrstna bitja-stroji, ustvarjena od človeka, ki se gibljejo po določenih zakonih, ki jih jim je predpisal človek-bog. Različna govorica se sliši pri teh bitjih-strojih, grmeča, klepetajoča, tu nagla in bistra, tam počasna, preračunjetia.
Precizne, na sekundo določene kretnje teh robotov vzbujajo začudenje in sam človek-bog, njihov stvaritelj, se čudi svojim umotvorom. Kaj je res tako mogočen, da je mogoč ustvariti toliko in takšnih jekle-
Žitni monopol v ČSR.
Vladne stranke so po dolgih pogajanjih sklenile uvesti žitni moino-pol, ki je bil pred kratkim uveljavljen. Visoke uvozne carine in uvozne omejitve so že sedaj pripomogle, da se je produkcija žita močno ojačila. Lanska dobra letina je dala več nego znaša domača potreba in posledica je bila, da so cene pričele padati. Namer žitnega monopola je zajamčiti kmetovalcem rentabilnost produkcije.
Ustanovila se bo posebna delniška družba z glavnico 50 milijonov Kč. Imela bo edina pravico trgovati z žitom, vsi producenti ji bodo morali ponuditi svoje žito v nakup. Država ni dolžna dati družbi na razpolago denarnih sredstev, zato pa tudi ne bo udeležena ne na dobičku in na Izgubi. Slednja je skoro nemogoča, kajti država je zavezana prevzeti koncerni leta vse družbine neprodane zaloge žita po sorazmerno visoki ce-
nili in železnih robotov, jim predpisati zakone? Ali gorje, če roboti podivjajo, če prekršijo zakone mehanike, gorje človeku-bogu, če se tedaj pomeša med nje! V žebljarni je nešteto strojev, večjih in manjših, enih, ki se sučejo z neznansko brzino, drugih počasnih, izpod katerih kapljajo kakor deževne kaplje po strehi, žebljt, veliki in majhni raznih oblik in podob.
V martinarni pa je teklo železo, podobno sončni masi, kakor teče voda v potoku.
ni in jih v inozemstvu prodati za znatno nižjo ceno.
O pirisilni ureditvi produkcije se v gospodarskih krogih mnogo študira. Odkupna cena pšenice začetkom! žitnega leta je določena na 162 Kč (320 Din) za meterski stot vsako četrtletje se bo dvignila za 5 Kč in bo znašala koncem žitnega leta 182 Kč (365 Din). Prodajna cena bo za 13 Kč (26 DUO višja. Z dobičkom bo družba krila režijo itd.
Bojimo se, da bodo s to uredbo v prvi vrsti zaščiteni veleagrarci, oni bodo prodajali svoje pridelke za ugodno ceno. Kako bo delovno ljudstvo kupovalo drag kruh, odnosno ostajalo lačno, uredba ne predvideva, pa tudi tega ne, kaj in kako bo država prodajala drago plačani presežek žita in iz kakšnih davkov bo iztisnila v to s vrh o potrebni denar. Naš žitni monopol imamo še vsi v zelo slabem spominu.
Jemalo nam je vid, v peči ,pa je vrelo, kakor da vre olje. In ko je tekla iz ogromnega kotla ognjeno-bela reka, so odskakovali roji isker v zrak in na vse strani kakor bi se na nočnem nebu vsul roj padajočih zvezd.
Tri ure smo bili v državi robotov iu si ogledali njih dejanje in nehanje. Ko smf> stopili na cesto, smo bil izmučeni
Kaj je tako strašna atmosfera v državi robotov? In tisti, ki morajo služiti tem strojem, kako morejo zdržati? Kaj res zahteva
rovanju je predsedoval predsednik podružnice, sodr. Kerč, referirali pa so sodrugi Čelešnik in Sedej o delovanju in proračunu Delavske zbornice, Jakomin pa o položaju delavstva in važnosti strok4 organizacije. Delavstvo je govornike nagradilo z navdušenim aplavdiranjem. Sodr. Kerč je opetovano pozval tudi one, ki so demagoško v nekem lističu napadali naše funkcijonarje v Del. zbornici, da javno na tem shodu povedo delavstvu in prizadetim v obraz, kaj jim v Del. zbornici ni všeč. Dasi so bili navzoči, se ni nihče upal oglasiti k besedi.
Delo in razvoj našega pokreta v Kranju gre neovirano naprej. Delavstvu se odpirajo oči in sito je večnega žrtvovanja za dobičke drugih, ker se zaveda, da le s svojo pravo razredno organizacijo je mogoče urediti in izboljšati svoje mizerne razmere. Vprašanje delavskih mezd, zlasti v tekstilni in pletilni industriji, je najbolj pereče. Kajti miezde so nad polovico nižje kakor skromen eksistenčni minimumi Zato zahteva delavstvo zvišanje plač in zakon o minimalni mezdi; zahteva striktno izvajanje zakonitih določil v delavski zaščiti. Zahteva izboljšanje bolniškega zavarovanja In uvedbo brezposelnega in pokojninskega zavarovanja. Končno hoče delavstvo biti upoštevano kot človek in enakopraven član družbe. Delavstvo ni krivo na zavoženem mednarodnem gospodarstvu, zato odklanja, da se vsa bremena krize vali na njih ramena. Sa-mioposebi je razumljivo, da podjetnikom in njih podrepnikomi napredek in zavest kranjskega delavstva ni všeč in da se poslužujejo vseh mogočih reči, klevet itd., da bi delavstvo begali in odvračali od njih organizacije. Nas to ne preseneča, ker s tem vedno računamo, zato nas to tudi ne ovira, ampak nasprotno nas prepričuje, da smo na pravi poti. Pomilujemo le one, ki še tavajo v zmoti in nasedajo, ker s tem škodujejo sebi in svojim v organizaciji in takorckoč nezavestno pljujejo v svojo lastno skledo. Med te zaupnike je treba iti, njimi odpreti oči!
Delavski shod v Kranju je pokazal, da je mloč naših organizacij tudi v gorenjski metropoli resen faktor, s katerim bodo, hote ali nehote, morali podjetniki in vsi oni, ki jim to ni všeč, računati.
Naprej preko vseh ovir!
Tržič
Naša strokovna organizacija je zadnje mesece razvila prav agilno delovanje. Javni shod 10. junija je vzdramil vse delavstvo iz mrtvila. Delavstvo vstopa trumoma v organizacijo, ker spoznava, da le močno združeno v pravi razredni organizaciji more odpraviti vse ono zlo, ki je krivo njihi mizernega položaja. Orga-
boj za vsakdanji kruh takih naporov in zatajevanja? Kaj ne bi mogli stroji za svojega stvarnika ustvariti vsega, kar mu je potrebno, ne da bi ga mučili? Saj zato jih je vendar ustvaril? Človek-bog je dal življenje in moč strojem, tisočerokrat večjo moč, kakor jo poseduje sam, zakaj bi mu tedaj hvaležno ne služili?
Clovek-bog, revidiraj svojo ustvaritev in preišči, kdo je krivec, da se je pokvarilo tvoje stvarstvo ter pošlji odrešenika.
♦
Drugi dan smo si ogledali Vintgar. Krasota in veličastvo narave. Človek se počuti v tem divjeromantičnem kraju, v mavričnem sijaju razpenjenega hudournika, ki drvi po pečinah, kakor v pravljicah tisoč in ene noči, ki jih je pripovedovala princesa Šeherazida...
*
Popoldanski vrtni koncert delavske kovinarske godbe je bil lepo obiskan. Prostoren vrt, ves zelen, orjaški greben Mo-žaklje. s Karavankami in Alpami v ozadju kot kulise. V dvorani Delavskega doma so se vrteli pari v poskočnih in valujočih plesnih ritmih. Mladost in razigranost je dajala duška svoji svežosti, dasi je bila zunaj pasja vročina julijskega dneva.
*
Zvečer so nas pa zopet Jeseničani z godbo na čelu spremili k vlaku. Kilometer-ska vrsta spremljevalcev, na peronu gnječa, glava pri glavi, kakor na travniku marjetice ali na njivi mak.
Ko so se vagoni zganili, se je začul vrisk in klici so zadoneli, zadnji pozdrav Jeseničanom, ti pa so zopet klicali odhajajočim. Akordi godbe so se dušili v morju človeških glasov. Mogočen je tak trenotek in silen je njegov ritem. Prijetno je živemu človeku v taki sredi in s ponosom prizna in potrdi:
nizirajo pa se delavci tudi iz ostalih podjetij. Organizirano delavstvo podjetja barona Born je potom svoje centrale Splošne del. strok, zvez-o predložilo podjetju predlog za povišanje plač. Dne 14. julija se je vršila v pisarni barona Borna v Tržiču razprava, kjer je bilo doseženo 10 odst. povišanje plač vsemu delavstvu. Po kolovdaciji podjetja pri postaji se bo vršila ponovna razprava, na kateri se bo uredilo poleg plač tudi ostalo službeno razmerje. Drulgi javni shod, ki se je vršil 22. julija, pa je pokazal, dii zavedno delavstvo vstaja k svoji obrambi in borbi za svoje človečanske pravice. Na obeh javnih shodih je poleg domačih funkcijonarjev referi-ral Čelešnik iz Jesenic, kateremu se za vzpodbudne besede zahvaljujemo.
Podružnični odbor vrši z vso vnemo članske in zaupniške sestanke, kjer se novo vstopivše člane in funkcijonarje vzgaja k smotrenemui notranjemu organizatoričlnemu delu. Naš strokovni pokret postaja z vsakim dnemi številčno in moralno močnejši. Tako je tudi prav, ker le z železno organizatorično disciplino in razredno zavednostjo bo delavstvo v stanu reševati svoja vsakodnevna vprašanja in končno streti z internacionalno povezanostjo vsega delavskega razreda suženjske verige kapitalizma.
Litija
Vsled neorganiziranosti tekstilnega delavstva in gospodarske depre-'sije, se je tudi položaj delavstva v Litiji zelo poslabšal. Podjetje »Maut-ner« neredno obratuje. Lansko leto so bile delavstvu poleg ponovnih brezplačnih dopustov znižane tudi plače. Delavstvo je na poslabšanju svojega položaja mnogo tudi samo krivo. Zadnja leta je bilo brez organizacije. Nekateri posamezniki so od slučaja do slučaja pokazali »firmo« Narodne strokovne zveze. Naši sodrugi videč, da tako ne more več naprej, so pokrenili agitacijo in obnovili podružnico Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Vodstvo podružnice si je nadelo težavno nalogo, da odpravi splošno mrtvilo in brezbrižnost delavstva za svoje interese in da prične agilno z akcijo proti nadaljnemu poslabšanju! delavskega položaja. Delo podružnice je izredno težko. Delavstvo, ki je izgubilo zaiupanje do organizacije radi različno barvanih frazerjev, je-težko spraviti nazaj na pravo pot Ko se je pričelo z delom, je zanimivo to, da so se takoj našli ljudje iz različnih smeri, ki jim nikakor ni všeč, dla se delavstvo zopet organizira k obrambi svojih pravic. Cela dolga leta se ni nihče zganil. Sedaj pa, ko smo pričeli organizirati mi, so iz ljubo-sumnja začeli svojo staro zločinsko razdiralno delo. Gospodje, pustite delavsvo v miru! Ne begajte ga! Ali
»Najlepše in najprijetnejše je biti v družbi proletarcev, ki ustvarjajo novo dobo življenja.«
Zato pozdravljeni!
Borski rudnik
Francoski listi poročajo, da je letos v prvem polletju dosegla produkcija bakra v Boru (last francoske družbe Bor mines) rekordno množino 21.409 ton napram 18.619 tonami v istem razdobju lanskega leta.
Baker iz Borskega rudnika vse-buije precej zilata. Izločajo ga s pomočjo električnega toka. Francoska družba pošlje baker v Amsterdlam, da odločijo zlato. Ker se mora vse zlato, ki se najde na ozemlju naše države prodati Narodni banki, se vrača naše zlato iz Amsterdama preko Pariza dlomov. S temi je prvič onemogočena točna kontrola s strani naših oblasti in drugič zaslužek pri elektrolitičnemi izločanju gre v inozemstvo.
Naša Narodna banka je predi kratkim kupila 52 kg surovega borskega zlata, ki je vsebovalo 47 kg čistega zlata, za 2,450.000 Din, to je 1 kg za 50.000 Din. Ker je oficielna cena preračunana po naši valuti 37.736 Din za kg, je Narodna banka plačala francoski družbi 38% premijo nad ©eno.
STROKOVNI VESTNIK
KOVINARJI
Savez Metalskfh Radnika .Jugoslavija
Centralna uprava je na svoji seji od 12. julija 1934 sklenila, da se skliče dne 6. in 7. oktobra 1934 v Beogradu
KONGRES
Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije.
Začasni dnevni red:
1. Poročilo uprave.
2. Projekt novih pravil in pravilnika.
3. Delovni trg, položaj in aktualne zahteve kovinarjev.
4. Zadružni pokret.
5. Volitev nove Centralne uprave.
6. Prošnje in pritožbe.
7. Raznoterosti.
Volitev delegatov se vrši na podlagi stanja članstva z 30. junijem 1934.
Podružnice morajo poslati svoje predloge do 1. septembra 1934 centralni upravi.
Centralna uprava.
RUDARJI
Obnova mezdnega gibanja rudarjev pri TPD
Kar smo najmanj pričakovali, se je zgodilo: V soboto popoldne, dne 28. julija, so bili zastopniki rudarjev od rudarskega glavarstva brzojavno pozvani, da se udeleže pogajanj, ki se prično v pondeljek, dne 30. julija v Ljubljani.
Delavski zastopniki so se temu pozivu od’zvali. Ko so prišli pa na razpravo, kjer se jih je po zastopniku
ministra za rude in šume pozvalo, da z oziromi na to, da se je ministru za rude in šume posrečilo naročila premoga^ pri TPD zvišati za 6.000 ton mesečno, kar znaša povečanje za dva delovna dneva v mesecu, pristanejo na takojšnji kompromisni sporazum z družbo.
Ker pa tega delavski zastopniki pod nobenimi pogojem1 niso mogli sprejeti, prvič iz razloga, ker zato niso imeli nobenega pooblastila od rudarjev, in drugič pa, kaj hočejo popuščati, ker so itak zadnjič rudarji s svojo gladovno stavko prisilili družbo, da je morala svoje zahteve umakniti. Še le po daljši razpravi se je zastopnikom delavstva posrečilo izposlovati 8 dnevni čas, v katerem se imajo z rudarji dogovoriti glede na-daljnega postopanja.
Na noben način pa ne smatramo za umestno, da se že sedaj vsiljuje popuščanje ma mezdah, ko še rudarji niti enega šilita niso več napravili. Tut bi že želeli, da merodlajni krogi to sprevidijo, da absolutno ni prav, da sc te sestradane rudarje tako nesramno izziva. Dajte ljudem mir, delo in kruh, ne pa izzivanje.
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE
Kranj	\
V	nedeljo, dne 29. julija je priredila podružnica Splošne delavske strokovne zveze v Kranju javno delavsko zborovanje. Udeležba je bila ogromna. Vsi prostori hotela »Nova pošta« so bili nabito polni, mnogi so radi premialega prostora odšli. Zbo-
Jpil
Stran 4
»DELAVEC«
10 avgusta ]934
g| J .	KUPUJTE	IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ	I
SOM	Delavsko pehotno Nitko Cvrlila, Ljubljana SOOIUZKO!
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.
TELEFON 31-71.
nimia že dovolj slabili razmer? Nas to početje v našem borbenem delu za interese delavstva ne bo zavrlo.
Dne 20. julija se je vršila razprava, ki jo je sklicala Delavska zbornica na poziv Splošne del. strok, zveze. Pri razpravi so sodelovali: za Del. zbornico Joža Golmajer, za centralo SDZJ s. Jakomin in delavski obratni zaupniki. Razpravljalo se je o različnih nedostatkih pri delu, plačah, odškodninah radii zadržkov pri delu, o pravilnem tolmačenju §§ 219.220 Obrtnega zakona, o pošiljanju delavstva na dopust itd. Sporazumeli smo se, da se izdela nov delovni red, ki naj obsega vsa ta vprašanja in jih pravilno uredi. Podjetje izdela osnutek del. reda, ki ga izroči potom zaupniškega odbora v pretres organizaciji, nakar se vrši ponovila razprava, ki zadevo konč-noveljavno uredi.
Razpravljalo sc je dalje v reduciranju obratovanja. Podjetje je izjavilo. da je radi deviznih odredb zelo otežkočena nabava potrebnih sirovin, radi česar se bo okrog 3 tedne delalo v tednu le po 2—3 dni. Vodstvo podjetja je zaprosilo tudi Del!, zbornico, da na odločilnih mestih intervenira radi ureditve deviznega vprašanja.
Podružnica SDSZJ v Litiji je za dne 28. julija sklicala zborovanje delavstva, da se poroča o razpravi. Zborovanje sc je vršilo v dvorani na stavbah in je na njem poročal zvezin tajnik s. Jakomin, ki je v obširnem referatu obrazložil položaj delavstva v tekstilni industriji kakor tudi položaj, v katerem se tekstilna industrija nahaja. Podrobno se je poročalo tudi o rezultatu razprave, kar je vzelo delavstvo na znanje. Udeležba na zborovanju je bila okrog 200, vkljub temu, da so ljudje, ki jim ni všeč, da je naša podružnica začela s pozitivnim delovanjeml, vršili med delavstvom agitacijo, da se zborovanja ne udeleže.
Sodrugi v Litiji, le čvrsto nadar ljujte začeto delb! Ne strašite se ovir in žrtev, ker brez istih ni zmage.
LESNI DELAVCI
Osrednje društvo lesnih delavcev v Št. Vidu nad Ljubljano vabi na veliko vrtno veselico, ki se bo vršila v nedeljo, dne 12. avgusta 1934 na vrtu gostilne Matjan v Vižmarjih. Spored bo pester. Krasen srečolov z lepimi mizarskimi izdelki, srečolov, šaljiva pošta, ples itd. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstop je prost, čisti dobiček je namenjen za brezposelne in onemogle člane. Obiskovalka, ki bo prejela največ razglednic šaljive pošte, bo dobila krasno mizarsko darilo. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
št. Vid nad Ljubljano.
V	odgovor »Obrtnika« z dne 13. julija 1934, št 13 pod rubriko: »V obrtniški zavesti in vzajemnosti k uspehu«, se pritožuje pisec, kako lepo sožitje je bilo med mojstri, pomočniki in vajenci pred 30 leti, sedaj pa ko so lepi zakoni o vseh mogočih izboljšanjih, je velika kriza. Pisec navaja, da so delali vajenci pred 30 leti od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer in se ni nikdo uprl. Mi se samo še moremo čuditi temu gospodu obrtniku, da se v današnjem času velike nezaposlenosti in krize ter vkljub temu, da imamo zakon o zaščiti delavcev in predpisani delovni čas pri njem dela tako kot pred 30 leti. Ima zaposlenih več pomočnikov in vajencev ter nekaj žensk, ki pa so zaposleni dnevno po 14 in tudi več ur, kar je strogo zabianjeno osobito za vajence in ženske. Mi se moramo čuditi temu gospodu, da ima tak socijalni čut do svojih delavcev, ki mu večajo njegov kapital, da jih tako izkorišča. Plače absolutno ne odgovarjajo, počitka opoldanskega nimajo. Tudi današnji vajenci se zbirajo ob nedeljah ter se posvetujejo, kako svoje znanje izpopolniti. Vprašamo pa tega gosp. mojstra, kako neki naj bi njegov vajenec ne bil nezadovoljen, če pa mora v delavnici sedeti po 16 ur dnevno ob pičli hrani in se ga poleg vsega še priganja. Tak vajene; si kvari svoje zdravje, organizem inu peša. Današnja doba zahteva nekaj drugega kot si mojster misli. Dandanes so vajenci povsem' drugačnega nazora kot nekdaj in streme po dobri strokovni izobrazbi, da
lahko postanejo dobri obrtniki. Današnji vajenec potrebuje šolske izobrazbe, ne pa palice in rožnega venca. Mi prav dobro poznamo delavnico tega mojstra in mu lahko serviramo marsikaj, kar ne bo povečalo ugleda njegovega podjetja. Priporočamo pa mu, da naj spoštuje človeka, ki mu ustvarja blagostanje, t. j. delavca. Kakor se on bori potom svoje organizacije za procvit svojega podjetja, tako ima tudi delavec pravico boriti se za svoje pravice, kot enakopraven državljan. Če bo mojster nudil vajencu strokovno znanje, bo dober pomočnik in dober obrtnik, ki bo spoštoval svojega učnega mojstra. Le na tak način je sožitje med pomočniki, vajenci in mojstri mogoče, nikakor pa ne na način, ki ga omenja gospod mojster v »Obrtniku«.
ZVEZA ŽIVILSKIH DELAVCEV
Zveza živilskih delavcev Jugoslavije.
Centrala v Zagrebu s sekcijo pekovskih pomočnikov v Ljubljani je razposlala na vse delavce in meščane, kionzuniente živilskih izdelkov, sledečo spomenico:
Nočno delo v pekarnah je pogubno ne samo za pekarske delavce, nego tudi za občinstvo, ki kupuje kruh in pecivo, izpečeno ponoči.
To je reilnica, ki jo je priznal ves kulturni svet ip zato je v 27 državah Evrope in Amerike prepovedano nočno delo v pekarnah.
In mi naj zaostajamo za kulturnim svetom in si zastrupljamo telesa?
Ni resnica, da dobivate sveži kruh in pecivo iz pekarn, ki delajo ponoči.
Resnica je, da je ta kruh že star in se zato še naglo skvari, posebno v toplih dneh.
Sveži kruh boste lahko dobili le tedaj, če se bo pekel zgodaj zjutraj in podnevi.
Dokaz: Delo v mnogih pekarnah se začne že ob 6. uri zvečer in se od
8.	ure zvečer že jemlje pečeni kruh in pecivo iz peči. Tako se dela vso noč in zato je kruihi in peclivo opoldan f»i popoldan ter zvečer že star več kakor 12—14 ur, celo do 24 ur.
Poleg tega pa se kruh, ki se peče ponoči, ne more izdelavati tako skrbno in s tako pazljivostjo, kakor se lahko izdela podnevi. Delavci, ki delajo ponoči 10 do 16 ur, so preutrujeni, in zato tudi bolni, posebno tuberkulozni. In kaj to pomeni, boste pač vedeli sami.
Radi tega se vsi mi, odjemalci kruha in peciva in mi delavci borimo za to, da se prepove nočno delo v pekarnah.
Kongres Zveze jugoslovenskih mest, na čelu z Zagrebom, je v svoji resoluciji zahteval, dla se prepove nočno delo v pekarnah.
Vse zdravniške korporacije in zdravstvene institucije so soglasno proti nočnemu delu v pekarnah.
Trditve, da bi vsled' odprave nočnega dela v pekarnah bilo nemogoče preskrbeti prebivalce s kruhom in pecivom, ni resnična. Vprašamo samo, kako je potem to mogoče v 27 državah z milijonskimi mesti, da celo v malih državah, kakor je Bolgarija, kjer je tudi prepovedano vsako nočno delo v pekarnah.
Zakaj je tami to mogoče? Zakaj pa pri nas ne?
In še več. V štirih banovinah naše države je tudi že prepovedano nočno delo v pekarnah, tudi v Zagrebu, ki je večje mesto kakor Ljubljana in Maribor in Celje. In vendar je prebivalstvo vedno preskrbljeno s svežim kruhom' in pecivoml.
Pri nas v dravski banovini obstoje že vsi pogoji, da se v pekarnah uvede delo podnevi in v zgodnjem jutru.
Poleg teli tehničnih pogojev v pekarnah v Dravski banovini, je treba pač imeti še en važen pogoj za to, to je takozvana »Dobra volja«, ki naj bi odstranila starinske nazore o ta-kozvanem svežem pecivu in kruhu, ki ga v resnici z nočnimi delom ni.
Zato se obračamo na Vas, prebivalci Dravske banovine, bodite z nami delavci in nameščenci solidarni.
Ponovili smo svojo zahtevo, da se izreče in uzakoni zakonita prepoved nočnega dela v pekarnah. Da se ta zahteva uveljavi, je mnogo odvisno od Vas. Vi, kot odjemalci kruha in peciva vedno izrečete svojo zahtevo, naj pekarne pečejo kruh in pecivo zgodaj zjutraj in podnevi.
Zahtevajte od svojih društev, kon-zumov itd., da od svoje strani odločilnim faktorjem' podajo svojo zahtevo, da se prepove nočno delo v pekarnah.
Ob naši zahtevi, da se prepove nočno delo po pekarnah, naj stoji ves kulturni svet Jugoslavije. Naj ne bodo interesi peščice pekovskih mojstrov močnejši, nego interesi milijonskih odjemalcev kruha in peciva.
Pekarne, v katerih se vrši nočno delo. so torišče tuberkuloze. Zato zahtevajte tudi že radi borbe zoper tuberkulozo, da se odpravi nočno delo. Tuberkulozna liga pa naj istotako poseže vmes s svojo odločujočo besedo in z dokazi argumentira nujnost naše zahiteve.
•Naprej, v borbo, da se prepove nočno delo v pekarnah.
MONOPOLCI
Nh sestanku dne 3. julija 1934 je bil sprejet od članov(ic) sledeči »Pravilnik lokalnega bolniškega prispevka«, katerega naj si vsakdo shrani za tolmačenje in ravnanje po istem.
Pravilnik
lokalnega bolniškega prispevka za člane(ice) podružnice Saveza monopolskih delavcev v Ljubljani, odsotnih preko 6 tednov od dela.
§ 1.
Namen prispevka je, da se pomaga čla-nom(icam) podružnice v vseh slučajih, ako je član(ica) odsotna 6 tednov od dela, ne po lastni krivdi. (Izvzeti so n. pr. kriminalni slučaji, pri katerih je krivda dokazana in je član(ica) obsojen; vpoklic v vojno službovanje itd.).
§ 2.
Vsaki član(ica) je moralno dolžan prispevati določen znesek za odsotnega člana (ico) na poziv v strokovnem časopisu »Delavec«.
§ 3.
Materijalna sredstva: Na občnem zboru 16. 3. 1934 določen prispevek Din 1.— od posameznega člana(ice).
§ 4.
Prispevek se imenuje: »Prostovoljni dinar«, kateri se vplača za vsak posamezni slučaj vnaprej.
§ 5.
Pobira se po zaupnikih, kateri označijo vsak prispevek v zato napravljenih polah: za vsak posamezni slučaj člana(ice) enkrat na leto (porodnice pri porodu na tri leta, pri kakšni drugi odsotnosti velja rok enkrat na leto.)
§6.
Članu(ici), kateri ne bi prispeval določenega prispevka dvakrat zaporedno, se odvzame pravica, da se istemu — pa tudi, ako je preko šest tednov odsoten od dela — ne izplača »Prostovoljni dinar«.
§ 7.
Po § 6 navedeni član(ica) se vodi v posebnem spisku za evidenco. Vsak tak član (ica) si pa pridobi pravico do »Prostovoljnega dinarja« s petkratnim rednim prispevanjem.
§ 8.
Dan pobiranja določi blagajnik podružnice z objavo v strokovnem časopisu negle-de na to, če član(ica) zaprosi ali ne, enako se tudi ne ozira na finančno stanje člana(ice).
V	poštev prihaja samo redno članstvo, katero ni s članskimi prispevki v zaostanku preko 6 tednov in ima v redu plačan »Prostovoljni dinar«.
§9.
Kontrolo nad vplačanimi prispevki vodi izmed članov(ic) izbran odsek, kateremu se dodeli blagajnik podružnice.
§ 10.
Člani (ce). odsotni pred 16. 7. 1934, nimajo pravice do »Prostovoljnega dinarja«.
VSI, KI STE NAŠI
II
Vsem našim čitateljem
priporočamo, da se poslužujejo brivskega salona
JOŽE) STRGAR
v Ljubljani, Palata „Grafike“ (pri kolodvoru), Mlkloiltova caita 40.
boste prlSII v nedeljo, 12.avgusta 1934 ob 4. uri popoldne na lep senlnatl vrt gostilne „Prl Levu“ na Gosposvetski cesti v Ljubljani.
Delavsko glasb. druStvo „Zarja“
priredi namreč ta dan svojo vrtno veselico s koncertom, plesom in drugimi zabavami, tako da bo ustreženo vsem, ki se te vrtne veselice,Zarja1 udeleže, kar se boste gotovo vsi, ki ste nall.
Pozdravljeni In na svidenje v nedeljo, 12.avgusta ob 4. url popoldne na senčnatem vrtu gostilne „Prl Levu" na Gosposvetski cesti
(c bi bil slučajno dež, pa v sredo, 15. avgusta 1934. ODBOR „ZARJE“.
dokler ne vplačajo prvega prispevka po vrnitvi na delo v tovarno.
§ 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 16. 7. 1934 ter se prvi prispevek vplača istega dne, prvikrat se izplača 6 tednov po temu dnevu upravičenemu članu(ici).
Odobreno na sestanku od članov (ic) dne
3.	julija 1934.
*
NIL V.sak član(ica) pa ima pravico do redne bolniške podpore za toliko dni, kolikor mu pripada po letih članstva, vseeno, če plača ali ne ta »Prostovoljni dinar«.
Toliko v pojasnilo, da ne bo kdo od članov(ic) mislil, da sedaj odpade redna bolniška podpora od organizacije.
Odbor.
Ker se opaža veliko zanimanje delavstva v tovarni za nabavo la. trboveljskega premoga, podajamo sledeča pojasnila:
Premog se lahko naroči do 15. septembra 1934. a se mora tudi do takrat vplačati za 1000 kg (1 tona) Din 375.—, to pa zato, ker se mora tudi račun pri TPD takoj plačati. Ako bo cena morda nižja, se denar vrne, oziroma vzame v račun. Dostava na dom je že vračunana.
Prijave sprejemata s. Frece Franjo in s. Bulc Tine izven delovnega časa.
Odbor podružnice Ljubljana.
Kultura
»Svoboda« 8. štev. (avgust) je izšla z zanimivim Štukljevim člankom-razpravo: Socializem in človek. Rudolf Golouh piše o .30. Juniju, Hermann Wendel o Jean Jaurčsu (Žan Zoreju), od katerega je razprava »Privatna lastnina«. Nadaljuje se roman »Fonta-mara«. ki je čimdalje bolj zanimiv in napet. Poročila so pestra in pregledna. Čitajte »Svobodo« vsi, prvovrsten učitelj Vam bo.
Oto Bauer: Vstala avstriiskih delavcev,
je knjiga, ki je izšla v založbi »Delavske Politike« v prevodu Talpe. Znamenita knjiga je in vsak delavec in delavka bi jo morala čitati, da se dodobra prepričata o viharju nad Avstrijo in o resničnosti pregovora, kdor prvi prime za meč, bo z mečeml pokončan. Dobiva se pri »Delavski Politiki« v Mariboru in v Ljubljani ter v Celju za 5 Din izvod.
Snaga, sociialistični čaospis, 7. štev., prinaša poučne članke, v prvi vrsti Jakšičev: Kriza diktatur.
Stožer, 7.-8. štev. (april-maj) je izšel in prinaša povesti in drugi pregled v pestri, poučni vsebini.
Biblioteka »Naš front« je začela iztiajati v Zagrebu, Havlikova 10-1V.
Biblioteko »Naš front« je pokrenila zagrebška »Radnička štampa« ter stane vsaka brošura 3 Din.
Tekom prihodnjih mesecev izide:
1. Mirko Kus-Nikolajev: Laž rasizma.
2. Milivoj Magdič: Cilji in pota italijanskega fašizma.
3. Josip Belzar: Socijalizem dandanes. Pripravljajo se brošure o antisemitizmu,
nacionalnem socializmu, o zgodovinskem razvoju družine, klerikalizmu itd.
Foto-atelje Kralj Franc
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Izrvršujem sva v foto-stroko spadajoča dela najceneje. Povečanje slik,-Slike za legitimacije izvršim na željci takoj. V izvršitev sprejemam vsa amaterska dela. Na zahtevo grem tudi na dom.
Izdala konzorcij »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubllana. ■— Urejuje ter zrn tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.