76*LET0 VI, ST. 2
Hi
Rit
P|§|l|ilg
iB4i
			
	0*'£v$MtL .. s. 'V''kL±,*2m	tL^PbHLji* *		
sindikati v labodu
V četrtek, 4. marca 1976, je v Novem mestu v TOZD Ločna zasedalo v gosteh predsedstvo republiškega sindikata Slovenije. Visoki goshe so bili tudi tovariši: Franc Šetinc, Janez Bar-borič. Olga Vrabič, Vida Lotrič, Saša Micki, odbor za mednarodno leto žensk, predstavniki medobčinskih svetov zveze sindikatov, strokovnih služb republiškega sindikata in časopisja, radia in televizije.
Tematika je bila posvečena ženski proizvajalki s posebnim poudarkom na iztekanje mednarodnega leta žensk.
Tovariš Jože Sintičič je v svojem izvajanju kot predsednik odbora za mednarodno leto žensk poudaril, da smo v zadnjih nekaj letih veliko dosegli, vendar pa z vsem prav gotovo ne moremo biti zadovoljni. Dotaknil se je varstva žensk pri delu in materinstva, zaposlovanja žensk in njihove udeležbe na vodilnih delovnih mestih. Nakazal je problem uveljavljanja žensk v delegatskih razmerjih, družbeno varstvo ter vzgojo otrok ter razbremenitev žensk z organizirano družbeno prehrano. Na kraju pa je predlagal, da naj bo kot izročilo mednarodnega leta žensk sklep, da bodo sindikati v vseh strukturah ob vsakoletnem praznovanju 8. marca ocenili izboljšanje družbenoekonomskega položaja ženske.
V' razpravi so se prisotni dotaknili žensk proizvajalk v živilski in kmetijski industriji ter zahtevali zanje popolno izenačitev pogojev zavarovanja in dela.
Tovarišica Tilka Blaha se je v svoji razpravi dotaknila delavk v tekstilni industriji in njihovega izobraževanja, usposabljanja za enakopravno vključevanje v družbenoekonomski razvoj pri uvajanju nove zahtevnejše tehnologije. Poudarila je, da prav v tej panogi zasledimo nizko strokovno izobrazbeno strukturo zaposlenih žensk. Morali bi omogočiti širšo izobrazbo tudi delavcem na ozko specializiranih delovnih mestih. Hkrati se je dotaknila problema nadaljnjega izobraževanja žensk v zrelejših letih, ko so njihove želje bolj ustaljene in trajnejše kot v mladosti.
Razprava se je razvila tudi okoli problemov vloge žene in
Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodne prostore TOZD Ločna (slika na naslovni strani).
pomembnosti žene in njenih nalog v obrambnih pripravah in v civilni zaščiti. Na vseh nivojih se zavzemamo za podružablja-nje tega položaja. Ugotovljeno je, da so ženske v odborih za ljudski odpor premalo zastopane. Ne zavedamo se, da bodo ob situacijah, za katere se pripravljamo, ravno one prevzemale važne naloge. Morale bodo biti glavni steber in nosilec nalog v bazi. Mesto ženske v oboroženi enoti mora biti enakovredno mestu moškega. Veliko narede ženske tudi glede vzgoje mladine v obrambnih pripravah.
Razprava je tekla tudi o vprašanju družbene samozaščite in naloge, ki jih imamo pri tem. Tudi na tem področju se ugotavlja, da so ženske premalo angažirane, čeravno se prav one odločno zavzemajo za izkoreninjenje zlorabe položaja. Angažirati jo moramo pri zatiranju tuje sovražne propagande ter pri prometni vzgoji mladega rodu.
Glede otroškega varstva je bi-, lo veliko izrečenega. Dotaknila sc je vzgojnovarstvenih ustanov, kakor tudi varuštva na domu, ki naj bi se razvilo kot delo na domu.
Tov. Petan pase je konstruktivno vključil v razpravo z mislijo o enakopravnosti žensk in zahtevi po ekonomski neodvisnosti. Poudaril je, da ženskega problema ni in ga ne sme biti. To so problemi ljudi. Žensko moramo motivirati kot osebnost in da se enakopravno vključi. Nadalje je poudaril, da še vse premalo skrbimo za psihično in fizično prizadeto mladino ter njeno rehabilitacijo.
Razprava je nakazala vrsto možnosti in problemov, s katerimi se srečujemo ob vsakodnevnem delu in poslovanju:
-	načelo politike nizkih osebnih dohodkov;
-	zastopanost žensk v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih;
-	družbena prehrana;
-	celodnevna šola.
Razprava je nazorno pokazala, da o enakopravnosti in enakopravnem položaju še ne moremo govoriti in da je ta še vedno le na papirju.
Na koncu se je tov. Barborič zahvalil kolektivu „LABODA" za gostoljubnost in poudaril, da ni zgolj slučaj, da se je predsedstvo odločilo, da prvič zaseda izven Ljubljane in to ravno v „Labodu“. Posebno še, ko razpravlja o delavki, ženi proizvajalki, ki v Labodu predstavlja 90 % zaposlenih. Zahvalil se je tudi odboru za mednarodno leto žensk.
Vsem delavkam LABODA čestita za 8. marec in jim želi veliko delovnih uspehov.
nekaj podatkov o letu 1975-
*/ Ekonomski učinki TOZD v letu 1975
				v 000 din
	TOZD Ločna	TOZD Libna	TOZD	SKUPAJ LABOD
- proizvodnja oprav-				
ljena v minutah v 000	33,841	32,694	52,089	99,458
- celotni dohodek	87,655	101,169	82,626	339,741
- dohodek	23,940	24,829	24,515	89,024
- funkcionalna amor-				
tizacija SKUPAJ DOHODEK POVEČAN ZA FUNKC. AMOR.	1.594	1.094	1.098	4.723
	25,554	25,923	25,613	95,747
Delitev:				
- del za OD neto	12,620	11,756	11,813	43,473
- prispevki iz OD	4,678	4,455	4,450	13,583
- davek iz dohod.	83	100	-	183
- rezervni sklad	489	497	490	1,466
- posojilo za nerazvite republike	646	578	595	1,819
- skupne rezerve	150	434	241	826
- Prispevki SIS /celotni/	634	446	480	1,560
- Sklad skupne porabe	2,348	2,256	2,061	6,655
- Poslovni sklad	24	2,257	1,227	3,488
- (ostanek dohodka + funkciona1.AM)	1,618	3,331	2,525	7,274
Indeksi v primerjavi z letom 1974 so sledeči:
Realizacija CD Porabljena sredstva Dohodek
Vkalkulirani OD Pogodbene obveze Zakonske obveze Ostanek dohodka Ostanek doh. + funkcional,AM
151,77
155.95 122,40
124.96 158,83
70,94
154,45
155,79
V izvoz smo poslali 1,569*000 kom srajc, neto devizni priliv je znašal 2,108.000 din ali 49 % več kot leta 1974. Razmerje 84 % konvertibilno področje in 16 % ostale države.
B/ Proizvodnja v letu 1975 Doseganje norme in plana po TOZD-ih
TOZD	komadi	priznane minute	vložene minute	% norme	% plana	čas izdelave
LOČNA + Rog	909.253 razl.art.	31.137.799 1.953.962	27.857.040	111.78	92,69	29,46
LIBNA DELTA	1.254.601 1.011.598	33.091.761 32.695.803 31.466.126	31.895.860 30.264.240	102.51 103.97	92,75 96,48	25,68 51,01
OZD LABOD	5.175.452	95.299.728	90.016.140	105.87	95,92	29,92
+ Rog razl.art.
1.955.962
IžIEUiaT
C/ Pregled doseganja norme in časa izdelave po delovnih operacijah
Skupina operacij
KROJENJE
ŠIVANJE
LIKANJE
komadi
3.109.588
3.175.452
3.232.408
priznane
minute
6.839*042
75.809.673
12.651.013
porabljene
minute
%
norme
ČAS IZDELAVE vložen priznton
6.256.920 109,30 72.759.000 104,19 11.000.220 115,01
2,01
22,91
3,40
2,19
23,93
3,80
90.016,140 105,87 28,32 29,92
SKUPAJ:	3.175.452 95.299.728
/Siv.kom/ » Bog rgjJ. 1-955.962
97.255.690
Izkoristek delovnega časa in viŠina_ooebnih_dohodkov
Delovni čas: Ločna Na delu od št.zaposl. 77,31 Nadomestila 14,38
Bolniška nad 30 dni in porodniške
Libna
75,51
15,21
Delta
77,oo
16,44
DSSS
83,81
13,12
Izgubljeni del.čas
_loi89_
22,69
_1316b......ll,o3.......5*77
16,19
23,oo
b. Akontacija OD (brez delitve po zaključnem računu 1975)
Mesečno na zaposl. Index 75/74
Procent obračunane stimulacije
2.637
116,4
12,65
2.511
119,7
12,63
Planiran OD za OZD LABOD Akontlran brez stimulacije po ZR Po predlogu ZR (še izplačilo za b.marec) Index na plan Index na leto 1974
2.544
117,5
11,66
2.850
2.743
2.621
98,99
121.44
4.234
124,2
lo,65
ali delamo odgovorno?
Sklep zborov delavcev v Idriji, Trebnjem in Ljubljani se je uresničil. S 1. 1. 1976 smo se tudi formalno pripojili k OZD „Labod“. V obdobju od lanskega maja do konca preteklega leta, ki ga lahko imenujemo obdobje razčiščevanja poslovanja bivše OZD „Tip-top“, hkrati pa obdobje temeljitih sprememb v odnosu do dela in večanju produktivnosti, nam je bilo omogočeno doseči utrip dela in življenja ostalih TOZD v „Labodu“. Tako je bil ob pripojitvi prehod na Labodov sistem dela mnogo lažji.
V tem času je bilo pri nas najčešče slišati o večji produktivnosti dela, ki je pogojena z organizacijo, reorganizacijo in racionalizacijo. Slednji pojmi so bili stalno pristoni. Vprašanje je, ali smo jih razumeli in pri delu upoštevali.
Rezultati dela kažejo, da najbrž ne povsem, sicer se ne bi moglo reči, da v Ljubljani ni
čutiti bistvenih premikov, da še ni postavljena v našem delu ločnica med starim sistemom dela in odgovornosti.
V neposredni proizvodnji se kažejo znaki napredka. Zahteve dela v proizvodnji narekujejo boljše in bolj sinhronizirano de-
lo v režiji, ki mora slediti zahtevam proizvodnje.
Na vprašanje, zakaj se mora racionalizirati delo v režiji, se lahko odgovori. Zato, da se znižajo stroški proizvodnje, s čemer se doseže večstranski učinek, predvsem raste dohodek, na drugi strani pa pada cena proizvodnih minut. Ce poizkušamo najti odgovor na to, zakaj se premalo stori na področju režijskega dela, potem ne moremo mimo dejstev, kot so: nepoznavanje dejanskega stanja; nepoučenost o pomembnosti določenih sprememb oziroma izpopolnitev; strah pred novostmi, ki mu lahko celo rečemo konzervativnost, brezbrižnost; pomanjkanje smisla za bistvo problemov.
Spomnimo se vsakodnevnih pozivov naših političnih voditeljev, ki nas opozarjajo na povečanje produktivnosti dela na vseh področjih gospodarskega življenja.
Katera zahteva najbolj izstopa? Izkoristiti svoje rezerve, to je povečati produktivnost, ne cene. Vprašajmo se, katere so te rezerve? Če so vidne, je gotovo, da jih bomo skušali izkoristiti. Toda kaj je z rezervami, ki jih ne vidimo? Ravno teh pa je žal več kot vidnih. Samo s skupnim in sistematičnim delom lahko najdemo skrite rezerve in odpravimo negativne pojave.
Če vzamemo preproste vsakdanje primere, se bomo mogoče zamislili tudi nad drugim delom. Poglejmo naš odnos do manipuliranja s surovinami, materialom in izdelki. Njuno je, da dokažemo enakovrednost surovin, materialov in izdelkov, kot je vreden denar, zato moramo imeti tudi enakovreden odnos.
Ali delamo tako? Kako postopamo z denarjem? Denar hranimo v kovinskih blagajnah. Da bi dobili denar, se moramo držati določenih predpisov. Ve se, kdo ne more in kdo lahko podpiše nalog za izplačilo. Brez tega naloga nihče ne more dobiti v blagajni podjetja niti pet dinarjev. Ali tak pristop koga čudi? Nismo še slišali, da bi kdo rekel: „Kakšna birokracija, za nekaj denarja toliko administracije!"
Kako ravnamo s surovinami, materialom in izdelki?
Ali smo odgovorno prevzeli surovino, material, ko je prišla pošiljka? Smo jo stehtali, šteli, preverili kvaliteto? Smo prev-zentnico točno, čitljivo in popolno izpolnili? Ali smo to delo opravili isti dan, ko je pošiljka prišla, ali smo to storili z zamudo enega ali več dni? Ali smo prevzemnico posredovali določenim službam in kontrolirali, če je v redu potrjena? Ali surovino, material štejemo, merimo, skratka natančno postopamo v trenutku izdajanja proizvodov? Ali blago na izdajnici nosi točen naziv oziroma oznako, da ni prišlo do zamenjav? Ali pred predajo oziroma prevzemom preverimo kvaliteto?
Vsi vemo, da lahko že ob teh vprašanjih najdemo nepopolnosti. Izgovor, da vse napake nastajajo nekje drugje, najbrž ne bi bil na mestu.
To razmišljanje bom končal z mislijo: Gre za naše delo, odgovornost in dolžnosti, da s surovinami, materialom, izdelki, dokumentacijo, delovnim časom, sredstvi dela postopamo tako, kot z denarjem.
V.d. direktor TOZD „Tip-Top“ POLDE BLATNIK
o otroškem dodatku
Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije 'je na sej' konec februarja razpravljala in sprejela sklep o višini otroškega dodatka in dohodkovnih odnosov v letu 1976. Po predlogu, ki ga je skupnost pripravila na osnovi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva, ima pravico do otroškega dodatka v znesku:
1.	- 220 din prvi otrok
—	320 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, manjši od 1.100 din mesečno na družinskega člana;
2.	- 180 din prvi otrok
—	270 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 1.100 do 1.300 din mesečno na družinskega člana;
3.	-r- 140 din prvi otrok
—	200 din vsak naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 1.300 do 1.750 din mesečno na družinskega člana;
4.	- 100 din prvi otrok
—	150 din vsak naslednji otrok naslednji otrok, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, od 1.750 do 2.000 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva osebni dohodek iz delovnega razmerja in vsi dohodki, ki se obravnavajo kot osebni dohodek; dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v štirinajstkratnem znesku katastrskega dohodka.
Pravico do posebnega dodatka ima v znesku:
-	105 din mesečno težje telesno ali duševno prizadet otrok;
-	60 din otrok, ki ima edinega hranilca.
Pogoji za pridobitev pravice do otroškega in posebnega dodatka bodo določeni s pravilnikom o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči, ki bo izšel v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1976 dalje.
rada bi vam povedala..
8. marec je imel pri nas vse manj revolucionaren značaj, včasih je dobival kar malomeščanskega. Zato smo sklenili: rehabilitirajmo revolucionarno bistvo praznovanja! Soočimo se z današnjim družbenim položajem ženske! Sprejmimo politične akcijske programe! Vztrajajmo pri vedno večji in aktivnejši udeležbi žensk v samoupravnih organih! Pošiljajmo na družbeno izobraževalno izpopolnjevanje zaupanje vredne, delovne tovarišice! Organizirajmo v čast praznovanja sestanke politično aktivnih družbenih delavk - delegatk, poslank in žensk, ki smo jih in bi jih še lahko kandidirali na volitvah; zbore proizvajalk z razpravami o problemih zaposlenih žensk; seje občinskih konferenc za družbeno aktivnost žensk z občinskimi izvršnimi odbori Socialistične zveze; srečanje s partizanskimi vdovami, interniran-kami, borkami NOB in aktivistkami Dajmo 8. marcu mednarodni poudarek s tem, da se solidariziramo z osvobodilnimi gibanji po svetu in pomagamo ženskam in otrokom v deželah, ki se bojujejo proti imperialistični agresiji In tako naprej.
Ne, mamica, ki „celi ljubi dan kuha, pere, šiva, nikoli ne počiva", res ni tisti lik ženske, ki naj bi težili k njemu. Pa tudi molčeča garačka ne, tista, ki iz dneva v dan potrpežljivo opravlja naloženo delo, zadovoljno ali pa godrnjaje sprejema plačilo zanj, za vse drugo se pa ne meni. Kvečjemu še pričakuje, da se je bodo za 8. marec spomnili s počastitvijo, morda s pogostitvijo, mogoče s tem, da ji bodo dali dela prost dan. Kakor je dejal član sekretariata republiške konference za družbeno aktivnost žensk: „Tako praznovanje me spominja na tisti dan v letu, ko so v starem Rimu pustili sužnjem, da so počeli, kar so hotelu Naslednji dan se je takoj spet vedelo, kdo je gospodar in kdo suženj. “
V samoupravni socialistični družbi sužnjev ni Vsi smo gospodarji. In kolikor še nismo, hočemo postati Enakopravni gospodarji nad vsem, kar imamo in kar ustvarjamo, enako odločujoči o svojem delu in njega rezultatih, o svojem življenju in o življenjskih razmerah ter možnostih svojih in vseh otrok, solidarno združeni v uresničevanju skupnih ciljev.
Tako vam čestitam za 8. marec; dan delovnih žensk in vam želim kar največ vztrajnosti, odločnosti in uspehov pri doseganju teh ciljev.
M. T.
Letošnji 8. marec ni bil namenjen samo praznovanju dneva žena, temveč se s tem praznikom zaključuje tudi mednarodno leto žensk, leto- v katerem je bila povsod po svetu ženskam posvečena vfl pozornost in velika skrb. S številnimi razpravami in pokhiikami ter zahtevami so se ženske v svetu pomaknile stopnico više v svojih prizadevanjih in v boju za dosep popolne enakopravnosti z moškimi.
8. marec je tudi praznik^aše delovne organizacije. Tu se našim ženskam ni potrebno boriti za enakopravnost, ker so le-to dosegle že medOrodnoosvobodilno borbo in jo tudi dokazale s svojim d«tom na vseh področjih našega povojnega političnega, družbenega in kulturnega življenja. Potrebujejo pa pozorih, spoštovanje in priznanje. Mnoge med njimi so že veliko prispevale k napredku in k poslovnim uspehom tega kohktivsR/ Jjj^H
Da bi čimbolj spoznali tižave, s katerimi se srečujejo
n*. da bj lahko prisluhnili nji-_	_	ob tem prazniku z njin
pokramljali. Vsaka od njih Predstavlja svojo generacijo.
na delovnem mestu in do hovim željam in potrebam,
RIJA Fv likalnici T -	43 let
A KRUH je zaposleni TOZD »Ločna". Staj fraj j* 43 let in ima družino. J' vedra, nasmejana; vedno pr: ravljena pomagati . sodelavki ' ugače. J
li, kaj m« ovanju dneva žena, j ; pomisleka izjavila, da v ce podpira akcijo družbenopc itičnih organizacij v podjetju i za, da se d
GRIČAR CIRILA
CIRILA GRIČAR je predstavnica srednje generacije. Je mati, gospodinja, proizvajalka. Zaposlena je v »Temenici". Kakor mnogo zaposlenih žena, tudi njo tarejo vsakodnevne skrbi in naloge, ki ji nalagajo obilico obveznosti in odgovornosti, ter premalo prostega časa. To je tistega prostega časa, ki bi ga porabila za rekreacijo in izpopolnjevanje na družbenem in ekonomskem ter strokovnem področju.
Razpeta je med zadolžitvami na delovnem mestu, družino in domom. Na vprašanje, kako bo praznovala dan žena, je povedala, da zato, ker ima družino, zanjo ta dan ne bo povsem prost. Čaka jo pač vsakdanje delo.
KATICA PLANINC je pred-stavnica tistih, ki so prispevale k razvoju te tovarne ves svoj trud, vso svojo delovno sposobnost in ne nazadnje svojo mladost. Je naš letošnji jubilant. V „Delti“ je zaposlena že celih 30 let. Po poklicu je kvalificirana šivilja. Zaposlena je na delovnem mestu kontrolorja.
Delala je še srajce na klasičen način. Spominja se, da so se pojavile prve večje težave takrat, ko so uvedli tekoči trak, ker je
delavka začela delati le eno operacijo; dogajalo se je, da so ob traku ostajale brez dela. Kajti sedaj so druge prinašale k traku material, prej pa si ga je vzela vsaka sama, kolikor je mislila, da ga bo porabila.
Nadalje ugotavlja, da so delavce sedaj res veliko storili. Pogoje, v katerih delajo danes, se ne da primerjati s tistimi pred leti. Zadovoljna je z vsem, kar imamo, in trenutno si kaj drugega ne želi. Ravno tako je zadovoljna z uspehi svojega dela in ni nikoli pričakovala, da bo dosegla kaj več. Upa, da je naši družbi dala to, kar je od nje pričakovala.
zen njega, ki zahteva, temu dnevu večji pomen. Žei ske moramo ta praznik dosto no proslaviti. Strinja se, da mi moramo dati tisto mesto, ki ga zasluži in za katerega so se n prednice borile. „Resje,“ je p
KRUH MARIJA
PLANINC KATICA
PETEK MARIJA
MARIJA PETEK je sposobna, vestna in marljiva delavka, predstavnica mlade generacije.
je zaposlena od 1.1. 4-mesečnem priuče-presega normo že od apri-75. leta. Je ena izmed tistih, ki bodo odločilno vplivale na nadaljnji napredek tovarne. Od dela njihovih rok bo odvisna uspešnost delovne organizacije.
Povprašali smo jo, če se ji zdi, da je 4-mesečno priuče-vanje dovolj, da lahko na delovnem mestu dosega zadovoljive rezultate, ali je za to potrebno še kaj drugega, kot na primer: spretnost, volja, veselje do dela, sposobnost.
m
udarila, „da se nam danes ni. Meni, da je 4 mesece dovolj treba več boriti za enakoprav-: za pridobitev znanja, vendar je
nost. Vse premalo pa se zaveda mo in se vključujemo v delitev dela kot enakopravne proizva
kulturno in jemo ta dan.
dostojno praznu*
jalke.“ Podpira odločitev poli- >n veliko volje. Poudarja, da tičnega aktiva, da letos žensk« moraš biti zelo spreten, če ho-
bi nekoč lahko šivala, in ta nje-Poudari, da bi se morali vsaj na želja je tudi vzrok temu, da ob tem dnevu spomniti vseh til 'se je zaposlila v „Delti“. Danes, stih partizanskih mater, vdoV| ko je dosegla svoj cilj, ko se ji je
bork, internirank, ilegalk, ki danes samevajo, ter jim tiho zašepetati na uho: „Hvala ti, hvala, za vse, kar si dala."
kakršnih drugih delovnih načrtov v zvezi s svojim delom.
Poleg dela v tovarni pomaga tudi doma na posestvu, zato ji prostega časa za vključevanje v organizacije in društva primanjkuje. Kolikor ga ima, ga posveti delu pri Gasilskem društvu v svojem domačem kraju.
njimi
PANČIČ MICKA
VERA RATAJEVEC je tudi predstavnica TOZD »Temeni-ca“. Stara je 30 let in dela v likalnici. Delo je naporno. Doma pa jo po delu čakajo še gospodinjska opravila. Mnogo časa mora posvetiti sinu, ki hodi že v šolo; pomaga mu pri nalogah.
Zeli si, da bi se s pripojitvijo k novi delovni organizaciji tudi njihova temeljna organizacija postavila na trdnejša ekonomska tla, ker ve, da le tako lahko pričakujejo napredek in dvig osebnega standarda.
Pričakuje, da ji bo dan žena kliub temu da bo mož na orožnih vajah, lep in vesel, saj bo šla na proslavo, ki jo bo organiziral prvi razre osnovne šole, kamor hodi tudi njen sin.
MICKA ZUPANČIČ je 34-letna delavka v TOZD ' „Ločna“ in mati samohranilka. Na njenih ramenih sloni vse. Je sodobna, uporna žena in mati, delavka proizvajalka, ki kjubuje vsakodnevnim udarcem življenja in z optimizmom zre v prihodnost. Ne boji se delovnih naporov. Doma jo čaka hčerka, kateri mora biti mati, oče, prijateljica, svetovalka in morda še kaj.
Le eno samo željo ima: da uredi stanovanjski problem Kajti že vsa leta, kar je zaposle- 1 na, je podnajemnica v vlažni in I dragi podnajemniški sobici, I brez tekoče vode in sanitarij. I Upa, da se bo tudi to uredilo, I da bo tudi njej posijalo sonce in T bo dobila iz solidarnostnega ! sklada preprotrebno stanovanje! * Ko je tekla beseda o najemi škem stanovanju, so ji oči k; zasijale. Njena največja želja v življenju, da bi bila enkrat r svojem! bi p^s^igm uresničili
Ob 8. mar bolj, kot da b:
sko odločbo. Poudari, da bi se morali ob t^m prazniku spomniti tudi t istih! Ižensk - mater samohranilk in podnajemnic, ki skoraj polovico mesečnega osebnega dohodka odštejejo za skromno sobico. S stališčem političnega aktiva, da se ta dan ne popiva in veseljači, se povsem strinja.
Tovarišicam iz TOZD „Delta" se opravičujemo, ker smo zaradi prostorske stiske morali njihov intervju skrajšati. Ravno tako se opravičujemo tovarišicam iz TOZD »Temeni-ca“, ker nismo objavili vseh. Pričakujemo vaše razumevanje. Razgovor z ostalimi bomo objavili v eni od naslednjih številk.
MRFnNiSifi nnnriD
poudarila, da če želi človek kaj doseči, če želi uspevati, mora nujno imeti tudi veselje do dela
češ doseči normo. Vendar si je že kot majhna deklica želela, da
izpolnila želja iz otroških let, je vesela in zadovoljna.
Zadovoljna' je tudi s svojim delovnim mestom in nima ni-
§
šopek na grob
Ob 8. marcu, dnevu vseh na-l^ irednih, borbenih in osveščenihi(| $j?jžensk smo se spomnili tudi re-jH Mbe, draga neznana borka - par-1| 'fftizanka, ki si morala v cvetu A mladosti dati svoje življenje.fr Da, življenje za nas vse, ki danes f* svobodi uživamo tvoje in tebi: enake, sadove. Hvala ti. Dala sil za to prav vse, ker si imela, celo voje življenje.
Čeravno si ostala anonimna, ri ob 8. marcu zagotavljamo, da bomo me, delavke „Laboda", vemo hodile po poti, za katero si ti izkrvavela. S hvaležnostjo in ponosom bomo urejale tvoj Trerani grob v gozdni tišini, kjer ‘i je le veter prijatelj ter le plahe :mice od časa do časa zmotijo ' \o tišino.
>A
iarca, v kinu „Krka“ v Novem mestu. Kolektiva sta prisluhnila smernicam družbenopolitičnih organizacij in praznik ozaljšala s kulturnim programom.
Vendar pa ob tej priliki — prazniku podjetja ni šla mimo slovesnost, ki je dala ton praznovanju: podelitev priznanj.
Glavni direktor tovariš Zdravko Petan je s predsednico skupnega delavskega sveta izročil priznanja tistim delavcem, ki so v delovni organizaciji že 10 let. Dvorana je navdušeno ploskala vsakemu posebej. Ko je izročal priznanja tovarišici Tončki Vajs, ki je že 20 let v delovni organizaciji, se je ploskanje stopnjevalo. Ob podelitvi priznanja tovarišici Mariji Gaber, ki je že 30 let zvesta »Labodu “, pa se dvorana ni pomirila. Ko ji je tovariš Petan izročal priznanje, je poudaril, da je njen prispevek za ta kolektiv neprecenljiv. Vedno je bila med tistimi, ki so bile neumorne in pripravljene na vse, samo da bo v korist kolektiva. Sadovi njenega dela so sedaj že dobro vidni.
Na koncu je tovariš Petan zaželel naši letošnji upokojenki tovarišici Mariji Vončina, da bi zasluženi pokoj uživala še dolgo zdrava in zadovoljna in da bi se vključila v sekcijo upokojencev v tovarni ,,Labod" ter tako bila še naprej povezana s kolektivom.
Naša kulturna skupina in Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane sta poskrbela še za prijetno kulturno doživetje in razvedrilo.
iz ankete mladih
V	drugi polovici preteklega leta je strokovna služba v naši delovni organizaciji izvedla anketo, ki je zajemala kadrov-sko-socialno problematiko. Anketa je bila izvedena pri delavcih (m-ž), ki so mlajši od 27 let, in sicer pred pripojitvijo ,,Roga“ oziroma TIP—TOP-a. Anketiranih je bilo 414 delavcev.
V	tem prispevku se bom dotaknil problematike izobraževanja. Iz podatkov izhaja, da ima 368 ali 88,9 % anketiranih le osnovnošolsko izobrazbo od 5. do 8. razreda osnovne šole, 46 ali 11,1 % pa poklicno ali srednjo šolo.
Verjamemo, da se struktura ne bi bistveno spremenila, če bi imeli te podatke za vse zaposlene. To, kar nas tukaj posebej zanima in kar želimo poudariti, je žalostna resnica, da se večina teh mladih ne želi izobraževati. Iz ankete izhaja, da se 234 anketiranih ali 56 % ne želi naprej izobraževati. Če k temu dodamo še 14 %, ki niso odgovorili na vprašanje, se to število poveča na 70%. Torej ima le 30 '/< željo, da bi dosegli nekaj več v življenju, kot je le startna stopnja strokovne usposobljenosti.
Iz ankete izhaja zaključek, da sta mladost in oddaljenost stanovanja od delovnega mesta največ kriva za takšen odnos mladih do izobraževanja. Drugače povedano: mladi iščejo socialno varstvo po različnih drugih poteh, odaljenosti od delovnega mesta pa povzroča posebni napor delavca, ki lahko vpliva na možnost in na voljo do izobraževanja ob delu.
Prepričan sem, da navedena faktorja nista edina in najvažnejša. Pozabili smo na enega od najvažnejših, ki lahko vpliva na izobraževanje ob delu in na delovnem mestu, na faktor stimulacije znanja oziroma strokovne usposobljenosti ali izobrazbe, kar izhaja iz našega sistema nagrajevanja in napredovanja. Sistem napredovanja še nismo popolno razvili, sistem nagrajevanja pa omogoča, da se izobrazba dosega z golim dejstvom, z delovno dobo ali s tako imenovanimi delovnimi izkušnjami (glej določbe plana). Za mladega človeka je problem izobraževanja na ta način že rešen, kar zadostuje, da si prizadeva zasesti čimbolj zahtevno delovno mesto, z leti bo izpolnil pogoje glede šolske izobraz-
Ni dovolj, da mlajšo delavko usposobimo samo za industrijsko šiviljo, treba bo zagotoviti tudi način, da si te delavke pridobe splošno izobrazbo.
be, kar se lahko lahkomiselno oceni kot zelo ugodno. Tudi starejši delavci se ogrevajo za takšno rešitev, ker so leta že za njimi, pa pravijo, da morajo od tega kaj imeti. Ne vem, če namenoma ali kako drugače pozabljamo, da imamo starostni dodatek in del osebnega dohodka za minulo delo, ki v glavnem temeljita na delovni dobi. Lahko se sprašujemo, če je res potrebno delovno dobo tako stimulirati.
Znanje — izobrazba je takšno merilo, ki je predvsem odvisno neposredno od delavca. Osnovo določenega poklicnega znanja pridobimo v šolah ali z različnimi drugimi oblikami usposabljanja v relativno kratkem obdobju, dočim izkušnje, ki nadomeščajo to znanje, pridobimo v daljšem obdobju. Glede na to začne delavec prej ali pozneje dajati potrebno znanje na svojem delovnem mestu, kar lahko v veliki meri vpliva na našo organiziranost in produktivnost.
Delovne izkušnje so res šola življenja, vendar ne smemo zanemarjati kvalifikacijske strukture zaposlenih, ker je to dejstvo zmeraj imelo odločilen vpliv na nadaljnji razvoj vsake asociacije. Da je to dejstvo tudi nekoč veljalo, navajamo modri izrek slavnega Leonarda da Vincija: ,,Kdor se ravna po praksi brez teorije, je kot krmar, ki se vkrca na ladjo brez krmila in kompasa in ne mara nikoli vedeti, kam plove."
Posebna slabost takšnega sistema je prav v tem, da že v začetku zaposlitve nudi neko možnost nadomeščanja šolske izobrazbe z delovno dobo in tako dokaj stimulativno deluje na izobraževanje. Naša dolžnost je, da skrbimo za kvaliteto delovnih izkušenj, ki se pridobijo z delovno dobo. Na ta način ne bi vsak, kdor ima delovno dobo, avtomatsko pridobil potrebne delovne izkušnje, ampak šele takrat, če uspešno opravi izpit po določenem programu in pred strokovno komisijo. Na ta način delavec ne bi štel samo leta, ampak bi skrbel za izpopolnjevanje svojega znanja, kar bi nedvomno koristilo delavcu in delovni skupnosti pri razvoju samoupravnih odnosov in pri dvigu storilnosti.
V	praksi so nam znane različne druge oblike stimulacije znanja, kar se uporablja predvsem v primeru, če želimo izboljšati kvalifikacijsko strukturo.
Druga plat medalje pri tem problemu je ta, da se delavec zaveda, kaj vse izgubi, če nima potrebne izobrazbe, oziroma kaj vse bi lahko pridobil, če bi jo imel.
V	skrajni posledici to vpliva tudi na odmero pokojnine, ker je višina pokojnine odvisna od povprečnega osebnega dohodka in od stopnje strokovne usposobljenosti, ki jo ima delavec oziroma jo zahteva delovno mesto.
DIMITAR PERIČ dipl. iur.
pristopili smo h klubom samoupravljalcev
V	sklepih 8. kongresa ZSS in v skladu s sklepi 7. kongresa ZSJ se bomo sindikati zavzemali za ustanavljanje klubov samoupravljalcev. Ti naj bi načrtno usmerjali družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravljanja in skrbeli za družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje delavcev, zlasti članov samoupravnih in političnih organov.
Svoje odločitve utemeljujemo z dejstvom, da so velike praznine na področju izmenjave izkušenj samoupravljalske prakse in večje učinkovitosti družbene akcije. Od tega je v veliki meri odvisna uspešnost samoupravljanja v združenem delu in na vseh drugih področjih našega življenja.
Gre za bolj organizirano uresničevanje neposrednih interesov delavcev. Klubi bodo pripomoček delavcem za napredek samoupravljanja in našega temeljnega družbenoekonomskega odnosa.
V	klubih samoupravljalcev bomo delavci in naše organizacije združevali tolikšen del sredstev za družbenopolitično izobraževanje, kolikor bo potrebnih za izpolnjevanje sprejetega programa, ki ga bo klub samoupravljalcev uresničeval preko delavske univerze in naših delegatpv.
Glavna vira sredstev sta članarina in sredstva, združena z namenom, da se uresniči sprejeti program.
Resje, da se samoupravljalec najbolj kali, izobražuje in izpopolnjuje v samoupravnih akcijah in v praksi, vendar je tudi res, da ne gre brez organiziranega družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja samoupravljalcev.
Kot ustanovitelji smo si delavci v svojih delovnih organizacijah pridobili pravico za sodelovanje .
Zavedamo se, da smo s tem pristopom zopet korak bližji realizaciji teh sklepov.
Ob 8. marcu so našo kulturno skupino povabili, da kot edini amaterji nastopijo v tovarni zdravil KRKA z recitalom tovariša Ivana Kranjca „Sopek za 8. marec."
Bili so edini amaterji med profesionalnimi izvajalci: godbo ljubljanske garnizije, velikim plesnim orkestrom ljubljanske garnizije, basistom ljubljanske opere Francem Javornikom in pevci zabavne glasbe Dami-rom Korenom, Sonjo Gaberšček in Marjetko Falk.
alarmni
znaki
Izkušnje so pokazale, da s premišljenim ravnanjem ob naravnih in drugih hudih nesrečah lahko v znatni meri zmanjšamo ali celo preprečimo škodo in žrtve. Zato je nujno potrebno, da vemo, kako naj se ravnamo ob takih nesrečah in se izognemo panike, ki utegne povzročiti le še več škode in nove nesreče.
Takšno stanje terja ustrezne ukrepe za varstvo prebivalstva in ljudskega premoženja. Hkrati je potrebno, da so ljudje o tem vsestransko obveščeni .
Da bi delavci naše OZD vedeli, kako naj se ravnajo v času nesreče ali grozeče nevarnosti, objavljamo ta navodila:
Na vsako izredno stanje, ki ga bo povzročila nesreča ali grozeča nevarnost, bodo opozorile alarmne naprave z ustaljenimi znamenji. Ta so:
1.	Za neposredno nevarnost zračnega napada: zavijajoč enominutni zvok siren:
2.	Ob naravni nesreči (ob poplavi, potresu, požaru): 3-krat po 20 sekund dolg enakomeren zvok siren v presledkih po 20 sekund:
N
rdeči prapor
14. februarja je minilo natanko 100 let, odkar je v rokah kragujevskih demonstrantov prvič zavihrala rdeča delavska zastava, na kateri je bila zapisana uporniška beseda ..SAMOUPRAVA".
Ob tem jubileju se je sestalo na 8. zboru kar 1200 samoupravljalcev iz vseh republik in pokrajin. Izmenjali so izkušnje pri izvajanju delegatskega sistema. Tradicijo ,,rdečega prapora11 ohranjamo v obliki srečanj med samoupravljala in se zavzemamo za nenehno razvijanje. Čeprav se je v 100 letih družba korenito spremenila in novi čas postavlja na dnevni red nove naloge, je šlo takrat za prve iskre razrednega boja, medtem ko zdaj poteka proces neposrednega uresničevanja stoletnih sanj v vsakdanji praksi samoupravne socialistične družbe. Vodilna ideja je ista: do konca uveljaviti pravico delovnega človeka, da s svojega delovnega mesta odloča o svojem življenju in o vseh ^užbenih zadevah.__ .
3.	Ob požaru manjšega obsega: enakomeren 3-minutni zvok siren:
4.	Za prenehanje nevarnosti zračnega napada: enominutni enakomerni zvok siren:
5.	Za preizkušanje siren vsako soboto ob 12. uri: enakomeren enominutni zvok siren (kakor znak za prenehanje nevarnosti.)
Priporočamo, da upoštevate ta navodila, ker boste tako največ pripomogli k učinkovitosti reševalnih akcij. V primeru potresa:
Potresi nastanejo zaradi notranjih zemeljskih sil in se razlikujejo po jakosti. Običajno spremlja potresne sunke močno bobnenje v notranjosti zemlje.
Brž ko začutite prvi potresni sunek, se podvizajte med podboje vrat, k visokemu pohištvu ali v manjši prostor (stranišče, ozka predsoba). Odpeljite s seboj tudi otroke in druge člane družine. Ne tratite časa z oblačenjem ali iskanjem raznih reči. Bodite mirni in prisebni ter z besedo in zgledom vplivajte pomirjevalno tudi na okolico. Zavedajte se, da je vaša rešitev in rešitev vaše družine odvisna predvsem od vaše prisebnosti in hitrega ukrepanja.
Brž ko minejo prvi potresni sunki, po najkrajši poti zapustite stanovanje in hišo, neglede na morebitne posledice. S seboj odnesite le najnujnejše (denar, obleko, odejo) in odidite na zbirališče evakuacijske enote. V primeru povodnji
Ob vsakem daljšem deževju, neurju ali hitrem taljenju snega skrbno spremljajte poročila.
Pravočasno umaknite na varno živila in vse predmete, ki bi
letna skupščina
V ponedeljek, dne 1. marca 1976, je delovna skupnost skupnih služb imela letno skupščino članov osnovne organizacije sindikata. Prisotni so sklepali o poročilu o delovanju osnovne organizacije sindikata v letu 1975, sprejeli letni delovni načrt za leto 1976, potrdili finančno poročilo ter plan finančnega načrta.
Nadalje so se domenili za novo vodstvo sindikalne organizacije ter soglasno izvolili za: predsednika KRANJC Ivana; člani IO: PETROVIČ Evo -blagajnik, JOSIFOVA Lenče, ŽELEZNIK Jože TRAVNI-ŽAN Vera, TERČEK Marina, PRAZNIK Marica, KRALJ Martina, ŠUŠTARŠIČ Ivanka in PAVLOVIČ Frida.
Na koncu so se dalj časa pomudili ob ustanavljanju klubov samoupravljalcev ter sprejeli sklep, da ustanovimo klub samoupravljalcev.
darila
DARILA, S KATERIMI ZASUJEMO ŽENE OB OSMEM MARCU, SO NESMISELNA, pravi predsednica konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije Vaška Duganova. „Ze nekaj let se borimo proti takemu proslavljanju mednarodnega dneva žena. Menim, da je osmi marec revolucionarni praznik vsega delavskega razreda, ne samo žensk. Za osmi marec se niso borile le ženske, temveč vsi napredni ljudje. Način našega proslavljanja je izkrivil ta dan in je zato izgubil svoj pravi značaj."
jih voda lahko uničila. Umaknite se tudi sami z družino, vendar prej izklopite elektriko in zaprite vodovod. Preskrbite se z zadostnimi količinami pitne vode V primeru požara:
Požari nastanejo iz različnih vzrokov, ki so subjektivne in objektivne narave.
Vredno si je zapomniti, da bi že z odstranitvijo subjektivnih vzrokov zmanjšali število požarov na najmanjšo mero. Zato moramo vedeti in storiti naslednje:
Okvar na elektronapeljavah ne popravljajte sami, če niste za to usposobljeni.
Ali je s plinom vse v redu?
Ne uporabljajte vnetljivih čistil pri pranju ali v bližini grelnih naprav!
Če je nastal požar, ga skušajte pogasiti s priročnimi sredstvi in preprečite širjenje požara.
Pokličite gasilce na telefon štev. 93.
Če vam vzrok požara ni znan, se gašenja ne lotevajte sami, posebno ne okrog napeljav. V primeru zračnega napada
V zasnovi varstva pred zračnimi napadi so predvidene naslednje oblike priprav in dejavnosti:
Ob alarmnem znaku za zračni napad odidite po najbližji poti in čim hitreje v najbližje zaklonišče.
Brž ko se zmrači, zastrite okna s temno prevleko, ki ne prepušča svetlobe.
Če vas je zračni napad presenetil zunaj zaklonišča, se izognite odprtih mest. Poiščite si kritje, tako da ne boste vidni iz zraka.
Če se vam je vnela obleka, se povaljajte po tleh.
Vode po zračnem napadu ne uporabljajte.
Če je odrejena evakuacija prebivalstva, se ravnajte po objavljenih navodilih.
pismo
uredništvu
Oglasila se nam je invalidska upokojenka iz TOZD Delta, tovarišica LJUDMILA D ANJ KO. Svoje pisemce je naslovila kar na našega „Srajčka“. Zahvaljuje se za prejeto glasilo in nam sporoča, da ga je bila prav vesela, ker ima sedaj mnogo več časa za branje, pa tudi občutek, da te niso sodelavci povsem pozabili, ne gre zanemariti. Potožila nam je še o svojem slabem zdravju in nenehni smoli, ki jo spremlja vse življenje. Sedaj živi s svojo invalidnino 1160,- din z dvema sinovoma. Vendar ne obupuje, ker se zaveda, da ju mora vzgajati in živeti za njiju. Srajčku in njegovim sodelavcem ter vsem delavkam v OZD „La-bod“ pošilja lepe pozdrave in jim želi veliko sreče.
Pripis uredništva: Draga naša dopisnica. Prav veseli smo bili tvojega pisma. Želimo, da bi se nam še večkrat oglasila in prispevala kaj za naše glasilo. Zelo bodo dobrodošla vsa pisma, naj bodo od kjer koli in od kogar koli.
Lep pozdrav
»moškim je treba vzeti volilno pravico!«
1.	Ker so preveč čustveni. O tem priča njihovo vedenje na nogometnih igriščih in političnih shodih. Poleg tega so zaradi nagnjenosti k uporabi sile povsem neprimerni za službo v vladnih uradih.
2.	Ker vsak pravi moški vsa sporna vprašanja najrajši ureja v boju s pestmi.
3.	Ker moški spadajo v armado, ne pa v vlado.
4.	Ker moški izgubljajo svoj čar, če se ne brigajo več za svoje naravne naloge in se ukvarjajo z drugimi stvarmi, ne pa z junaškimi dejanji, orožjem ali vojaško muziko.
5.	Ker nobena ženska ne bi mogla ceniti moškega, ki bi nenadoma hotel vse spore reševati po mirni poti.
Tako je leta 1915 napisala Aliče Duce Miler, bojevnica za ženske pravice v Ždruže-nih državah Amerike.
prelomiti
moramo...
Jejhatana, kako prijetno je v takem vremenu sedeti v gostilni, žuliti dva deci, globoko vdihavati cigaretni dim in kramljati s kolegi Tega dne nas je bilo le malo preveč p gostilni. Saj ne da sem nevoščljiv birtu, ampak nisem si mogel takoj razložiti, kaj se je zgodilo. Morebiti nesreča? Ne, ne. Nič ni slišati o mrtvih, o tem, kdo je kriv, o ..kifeljcih" in podobno. Kaj pa, če je kak cerkveni praznik, na katerega sem pozabil? Oh, kje pa, ne cerkveni in ne državni, s prazniki smo do konca aprila kvit!
Moj odrešenik je bil sosed na levi pri šanku, ki je prešerno smejoč se izjavil:
„Mejdunej, danes zvečer bo pa luštno! Za 8. marec imam vsako leto kaj frišnega!" Ja, kdo ne bi pomagal? t
A, to je tisto, 8. marec je danes, zato nas je toliko zbranih. In koliko imamo povedati!
„Moja bo ta dan ležala na kavču! Oči, kavico, cigare-tek; oči, lubčka, boš pospravil, mucek in tako vse v tem stilu," pravi prvi.
„To je smešno! Žena mora biti ta dan kakor peresce, pihneš jo sem, pihneš jo tja, povsod mehko pristane," je modroval drugi.
Pa tretji: „Tovariši, mislim, da moramo ta dan ženske razbremeniti! Nikomur ne bo padla krona z glave, če bo gospodinjil, če bo svojo ženo pocrkljal, če jo bo peljal v gostilno ali pa k sosedu gledat televizijo. Verjemite mi, dovolj sem star, da to vem iz izkušenj. “
..Prekleta nesreča," je zakričal nekdo poleg mene, „ti nam boš pamet solil, samec zafrknjeni, če sploh si samec! Ti boga, ji bom že dal 8, marec! Se cel april zraven si bo zapomnila! Sem jo oženil zaradi praznikov ali zaradi dela? Lepa reč. Kar bo-
žajte jih, boste že videli, kako vas bodo še grizle, posra-netji!"
In če ne bi gostilničar posegel v razpravo, bi verjetno vse skupaj šlo rakovo pot. Ozmerjal nas je kot kakšna branjevka.
„Barabe pokvarjene," je med drugim dejal, „kaj nič ne berete časopisov! Ta dan mora biti svečan, nobenih pijančevanj! Boste videli, koliko proslav bo v podjetjih, še ceh gasilci bomo pod našim starim geslom ,Na pomoč" organizirali nekaj za gasilke. Boste videli, to leto bomo pometli s staro prakso. Vsi nas pozivajo k temu.
In da veste, ta poziv je namenjen vsem, predvsem pa ženskam. Mi, moški, moramo narediti ta dan ženski, ker same tega ne znajo."
O, glej ga birta, tudi ta zavija po svoje. Pa vsi dobro vemo, kakšen revež je doma. Otrok sosedov, žena. .. ah, pa kaj bi, kaj me briga, saj ni edini, ki je nadrsal. Pa je tudi sam kriv, tako kot marsikateri drugi Samo delaj, delaj, grabi denar, denar, denar!
In ta denar je res nesreča. Zaradi njega pozabimo na soseda, sodelavca, ženo. Samo za to imamo še čas! Ali ne bi bilo lahko na leto 200 osmih marcev ali še več. Se moramo res ta dan obnašati drugače, predvsem pa v veliki večini hinavsko in narejeno?
Sakramenska gostilna, kako mi je na lepem postalo zoprna, in tistih petkrat po dva deci mi je ležalo kot kamen v želodcu. Pri moji veri, res bom z nečem razčistil. Ne s kulturo, ne zabavami in ne s transparenti. Z mojo lastno ljubeznijo do žene in do moje moške nedotakljivosti.
Spoštovane bralke, kar preberite to svojim možem, znancem, sodelavcem, samo ne izdajte mojega imena!
Vaš Srajčko
Z družbenim dogovorom o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, podpisan je bil 3. 2.1976, začenjamo uresničevati sklep 8. kongresa ZSS, po katerem morajo organizacije združenega dela zagotoviti osnovne življenjske in kulturne pogoje vsem delavcem, ki prihajajo na delo iz drugih krajev Slovenije in Jugoslavije.
Poudariti velja, da se s sprejetim družbenim dogovorom Slovenija nikakor ne zapira v svoje meje, teži le k produktivnosti, k boljšemu izkoriščanju delovnih zmogljivosti. Ta dogovor predstavlja prvi instrument, Id nam bo omogočil in olajšal izvajanje srednjeročnega načrta razvoja do lota 1980.
Gasilsko društvo „Delta“ daje vedno več pozornosti izobraževanju članstva. Podčastniški tečaj obiskujeta Marija Petrovič in Marta Vajda. Odločili smo se, da izpeljemo tečaj za izprašane gasilce. Vse je pripravljeno, le ustreznega učnega gradiva ni možno nabaviti Rabili bi 20 gasilskih priročnikov, od teh je v Sloveniji le edem Upamo, da bomo ta problem nekako rešili. V vsaki izmeni imamo žensko desetino. Po februarskem planu so že opravile taktične vaje.
Šahovska sekcija „Delta“ vabi vse zainteresirane vsak četrtek ob 14. uri na trening v sejno sobo. Za športne sindikalne igre v občini Ptuj imamo organizirano ekipo, ki bo pričela resneje delati meseca marca.
GOLC
ŠPORT V „LIBNI"
V petek, 13. 2. 1976, je bil v Krškem zaključek XIV. delavskih športnih iger. Krajšemu kulturnemu programu je sledila podelitev pokalov in diplom za ekipe in posameznike. Da so nas naše športnice uspešno zastopale, dokazujejo prva mesta v rokometu, krosu, streljanju in šahu.
Tudi v tekmovanju za posameznike so naše delavke dosegle dobre rezultate. MARICA KERIN je dosegla prvo mesto v streljanju. MARIO LEVSTIK je pripadlo prvo mesto v krosu, drugo mesto pa JUSTINI SELAN. JOŽICA KILER in JOŽICA ZORKO sta zabeležili prvo in drugo mesto v šahu.
Zavzemati se moramo, da bomo tudi v letošnjih jubilejnih XV. delavskih športnih igrah dosegli dobre rezultate in sodelovali še v tistih panogah, v katerih doslej nismo.
Našim športnicam iskrene čestitke za njihove uspehe z željo, da bi bilo tudi letošnje leto uspešno.
NEŽIKA KARAŠ
»OBJAVA"
Skladno z določbami statutarnega sklepa o postopku za sprejemanje samoupravnih aktov sta bila dne 6. 1. 1976 sprejeta ter 12. 2. 1976 objavljena samoupravna akta:
1.	Statutarni sklep o postopku za sprejemanje samoupravnih (splošnih) aktov.
2.	Pravilnik o volitvah delegatov v organe upravljanja.
Samoupravna akta sta začela veljati osmi dan po objavi, torej 25. 2. 1976.
Vodja pravnih zadev: PERIC DIMITAR dipl. iur.
SREČANJE
UPOKOJENCEV
Letos smo se upokojencev TOZD »Ločna" in „Libna“ ter delovne skupnosti skupnih služb spomnili na praznik 8. marec. Ker je to dan delovnega kolektiva „Labod“, smo jih povabili v dolenjsko galerijo, kjer je bil nadvse prijeten kulturni program. Učenci osnovne šole iz Stopič, katere pokrovitelj je TOZD „Ločna“, so jih razveselili s petjem. Vmes sta učenki z recitacijami raznežili srca vseh navzočih. Sodelovala je tudi kulturna skupina z recitalom in dala ton temu praznovanju. Za prijeten zaključek je poskrbela folklorna skupina osnovne šole.
Po končanem kulturnem programu so se zadržali v prijetnem pomenku, obujali spomine in se zanimali za vse, kar se dogaja v tovarni.
Srečanje je bilo zelo prijetno. Prisotni so bili navdušeni in so izrazili željo, da bi bilo še več takih srečanj.
labdd
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto