uomoznansKi oaaeieK 35 PTUJČAN 2002 POŠTNINA PLAĆANA PRI POŠTI 2250 PTUJ 352(497.12 Ptuj) COBISS o 24. JULIJ/MALI ISSN 1318-8550 LETO VIII-ŠTEVILKA 5-6 ■ M it II Čestitam vam ob 5. avgustu, prazniku ptujske mestne občine, in vas vabim na prireditve v počastitev praznika Praznujmo skupaj. . Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj 26.07.2002 ob 21:00 ANDRAŽ POLIČ TRIO HAMLET EXPRESS Mestni trg 27.07.2002 ob 20:00 IVAN RUPNIK in ERNÖ SEBASTIAN VEČER Z IVANOM RUPNIKOM Gledališče Ptuj vstopnina za dobrodelne namene DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO SONČEK PTUJ-ORMOŽj 27.07.2002 ob 21:00 POPPERKEG Mestni trg 29.07.2002 ob 21:00 ČOMPE Mestni trg 31.07.2002 ob 21:00 ŠTEFBET RIFI Mestni trg 01.08.2002 ob 22j MALI LETEČI CIF VRVICA NA SE Mestni trs 02.08.2002 GLEDALIŠKA ŠOL 6KL4 Glede od. srednjevešM lokostretf M < CC Q_ CO O CC CC < o O CC O- PETEK, 26. JULIJA Ob 10. uri Razglasitev kmetije leta Mestne občine Ptuj Kmetija Črešnik, Mestni Vrh 82 Organizator: Mestna občina Ptuj Od 26. do 28. julija 6. mednarodni balonarski praznik Ptuj 2002 Terme Ptuj Organizator: Balonarski klub Ptuj Od 26. do 28. julija Mednarodno srečanje motoristov Deta center Ptuj Organizator: Klub motoristov Kurent Ptuj SOBOTA, 27. JULIJA Ob 9. uri Tekmovanje v streljanju z revolverjem in pištolo velikega kalibra za pokal Ptuja Strelišče v Babosekovi grabi Organizator: Strelski klub Ptuj Ob 17. uri Prireditev ob prazniku Primestne četrti Grajena Dom krajanov Grajena Organizator: PMČ Grajena ČETRTEK. 1. AVGUSTA Ob 17. uri Balinarski turnir Balinišče, Potrčeva 34, Ptuj Organizator: Mestna občina Ptuj PETEK, 2. AVGUSTA Ob 9. uri Otvoritev Konference o revitalizaciji vodnih površin kot razvojna priložnost za lokalne skupnosti Viteška dvorana na ptujskem gradu Organizator: Mestna občina Ptuj Ob 12. uri Otvoritev razstave Kluba brigadirjev Ptuj Razstavišče v Mestni hiši, Mestni trg Organizator: Klub brigadiijev Ptuj SOBOTA, 3. AVGUSTA Ob 9. uri Pohod planincev na Kozjak - najvišjo točko v Mestni občini Ptuj Pohod se prične pred Mestno hišo na Mestnem trgu Organizator: Planinsko društvo Ptuj Obl 4.30 Podpis pisma o prijateljstvu med mestoma Ptuj in Bansko Štiavnico Sejna soba Mestne občine Ptuj Ob 17.30 Slavnostna maša ob prazniku Mestne občine Ptuj Cerkev sv. Ožbolta na Ptuju Organizator: Župnija sv. Ožbolta Ptuj Ob 19. uri Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Dvorana Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj Ob 20.30 Osrednja proslava ob prazniku Mestne občine Ptuj Dvorišče minoritskega samostana, Minoritski trg 1, Ptuj Organizator: Mestna občina Ptuj Ob 21. uri Ptujska poletna noč Mestni trg, Novi trg, Slovenski trg Organizator: LTO Ptuj NEDEUA, 4. AVGUSTA Ob 14. uri Mednarodna karting dirka Kartodrom Hajdoše Organizator: AMD Ptuj SOBOTA, 10. AVGUSTA Ob 8. uri Ribiško tekmovanje ekip Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo Pri ribiškem domu v Rogoznici Organizatorja: Območno združenje WS Ptuj in Ribiška družina Ptuj Praznujemo zaradi 5. avgusta leta 1513 Meseca sušea leta 1996je mestni svet za časa župana Miroslava Lucija in predsednika tega sveta Milana Čučka sprejel odlok, da bo praznik občine 5. avgust. Prvotni predlog, da bi imeli praznik za juijevo, ni bil sprejet, pa je to sedaj neuradno ožbaltovo. Oba dneva sta na Ptuju še vedno sejemska. Iz Zgodovinskega arhiva so predlagali 5. avgust z utemeljitvijo, da je to datum, ko je bil sprejet drugi mestni statut Ptuja, ki je bil podoben prvemu iz leta 1376. Edini izvod je ohranjen v Wolfenbuttelski knjižnici na Spodnjem Saškem. Za njegovo preslikanje oz. prepis se je trudil nekdanji ptujski župan Omig leta 1907. Ni dokazano, daje župan tudi prejel dogovorjenih pet preslikanih izvodov. Za časa okupacije je nemška oblast aktualizirala stan' statut. V letu 1976 je pred dnevi preminula ptujska zgodovinarka mag. Kristina Šamperl Purg pripravila obsežno razstavo ob 6OO-letnici ustavne in upravne ureditve mesta Ptuja. Njeno delo je uspešno dokončala Marija Hernja Masten. Zadnji prevod pa je po dr. Vilfanu in dr. Simiču opravil akademik Dušan Kos. Iskanje tega zgodovinskega zaklada in ponatis sta trajala nad 90 let! Ptujski statut je najpomembnejši spomenik srednjeveškega mestnega prava na Slovenskem. Nastal je na željo Upniškega vicedoma (namestnika salzburškega nadškofa), ki je želel urediti oblastne strukture in ločiti pravice meščanov od okoliških prebivalcev. Tako je bila po statutu določena razvrstitev gleda na moč položaja (hierarhija): najpomembnejši je bil prvi meščan - salzburški nadškof, nato Upniški vicedom, sledili so mestni sodnik, mestni svet, mestna veča (takrat funkcija v zatonu) in mestni pisar. Statut je pisan v gotici, v nemškem narečnem jeziku na 52 pergamentnih Ustih povprečne velikosti 18,5 X 13,6 cm. Tretjina določb je gospodarske narave. Judom je recimo bilo prepovedano kupčevanje z vinom (že tedaj!), ljudem iz predmestja ni bilo dovoljeno vsakršno kupčevanje, razen ob tedenskih sejmih. Nekatere podobnosti glede pristojnosti mestnega sveta so tudi v našem statutu. Praznovalci občinskega praznika smo vsi občani, čeprav Slovenci ob takšnih praznovanjih nismo evforični. Smo čuteči in dobri opazovalci, zasledujemo, kaj in zakaj praznujemo. Letošnje praznovanje pa lahko zaznamuje kot najpomembnejši dogodek odločitev občanov Spuhlje in mestnega sveta za lokacijo odlagališča smeti v Gajkah. Izgradnja bo za občinsko upravo in župana velik in odgovoren zalogaj. Potrebna bo izdatna finančna in strokovna pomoč države, ki preveč le stoji ob strani. Organizacijske priprave strokovnih služb se morajo začeti takoj, da bi lahko uresničili vse obljube občanom. V programu občinskih proslav že tretje leto uvrščamo tudi proglasitev kmetije leta MO Ptuj iz okoliških 12 vasi. Želimo opozoriti, da so občani mestne občine tudi kmetje in njihove družine. Kmetijstvo je danes eden najtežjih pogajalskih sklopov za pristop v EU. Kmetije se bodo morale povečati s sedanjih štirih hektarov na evropsko primerljivost, proces pa bo moral potekati znatno hitreje. Pomemben bo sprejem zakonodaje o prometu z zemljo in ureditev socialne varnosti za upokojene kmete. Če slovenski kmet ne bi bil desetletja politično in gospodarsko zapostavljen, bi bil že danes primerljiv z evropskim. Upamo na sodobne razumske rešitve, ker je kmečka poseljenost ena temeljnih identitet slovenstva. Julij ni več navijaško nogometni. Charles Miller, brazilski študent v Angliji, je leta 1890 na ramenu prinesel v Brazilijo prvo nogometno žogo, Brazilija pa je že neštetokrat postala svetovni prvak. Slovenci v Južni Koreji niso vzdržali pritiskov - po velikih uspehih so nas osramotili s prepiri. 7. julija so se v vseh slovenskih župnijah spomnili 500.000 Slovencev po svetu z geslom Naj k nam nazaj se vrnejo. 8. julija pa je bilo srečanje Slovencev z vsega sveta v državnem zboru. Pozdravili so jih Borut Pahor, Franc Pukšič, Dimitrij Rupel, Janez Janša in drugi. Vsaj to, če jih že ne moremo sprejeti v vrnitev. Premika se tudi v ptujskem turizmu (Termah). Upajmo in želimo, da bomo ob naslednjem občinskem prazniku nazdravili polaganju temeljnega kamna za novi hotel s štirimi zvezdicami. Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj želim, da bi bili ponosni na svoj občinski praznik. Vroče poletne dni preživite prijetno. Slavko Brglez SPREHOD PO VSEBINI Za častnega občana Imenovali Mitja Mrgoleta, zlato plaketo podelili doc. dr. Petru Frasu _________________________________str. 4 Informacija o poteku postopka za odprtje mladinskega prenočišča str. S Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov ________________________________str. 6 Stranke mestnega sveta sporočajo str. 7 Razglasitev zlatih odličnjakov In najboljših športnikov ptujskih osnovnih šol stra. 8 Ptujski komorni moški pevski zbor dosegel enega največjih uspehov doslej str. 9 Dan državnosti minil v znamenju teka ob meji Slovenije In lepote str. 10 Intervju s poslanko Lidijo Majnik str. 11 Kurja čreva ali kako razvozlati KTV Ptuj str. 12 Ravnatelji OŠ so se sestali z varnostnim sosvetom _____________________________________str. 13 OŠ Olge Meglič med evropskimi šolami ______________________________ str. 14 Ptuj ponosen na mlade raziskovalce Iz OŠ Ljudski vrt, Breg In Videm str. 15 Ptuj v Entente Florale str. 16 Voda - predragocena sestavina narave, da bi z njo ravnali špekulativno ___________________________________str. 17 Klepet z babico Ano Hluplč o starih časih, otrocih in vzgoji _________________________str. 18 Intervju z boksarjem Sašom Pučkom ______________________________str. 20 Novičke s ptujskega letališča v Moškanjclh ___________________________________str. 21 Ptujčanke četrte v Evropi str. 22 Športno društvo Rogoznica str. 22 Kam med počitnicami str. 23 Razpis republiških In Zoisovih štipendij ______________________________________str. 24 Študij informatike na Ptuju dokončno potrjen _________________________________________str. 25 Mednarodna konferenca o revitalizaciji vodnih površin str. 25 Ptujski bend Rože str. 25 Kmetija Črešnik izbrana za kmetijo leta str. 27 Fotografija na naslovnici: Staša Cafuta Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-01000 16538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: moptuj@ptuj.si. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarceticoemail.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Priprava za tisk: TEDNIK Ptuj, tel: 749-34-10. Tisk: Tiskamja Florjančič, d.o.o. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuj, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brazplačno prejamajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,596. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. 39. SEJA MESTNEGA SVETA Za častnega občana imenovali Mitja Mrgoleta, zlato plaketo podelili doc. dr. Petru Frasu JV a 39. redni seji 17. junija je mestni svet na predlog skupine enajstih svetnikov za častnega občana imenoval primarija Mitja Mrgoleta, dr. med. Ptujski podžupan M. Mrgole si je imenovanje prislužil za izredne zasluge pri napredku in ugledu ptujske občine ter pri razvoju zdravstva v širšem prostoru. To je najvišje priznanje, ki ga podeljuje MO Ptuj. Nazadnje ga je mestni svet podelili leta 1998 akademiku dr. Vinku Dolencu za dosežene izjemne uspehe pri napredku medicinske znanosti, predvsem na področju modeme nevrokirurgije. Zlato plaketo so letos podelili docentu dr. Albertu Petru Frasu, dr. med., tudi Ptujčanu, kije od julija leta 2000 direktor Onkološkega inštituta v Ljubljani, in sicer za posebne zasluge na področju zdravstva v širšem prostoru, med drugim za njegova prizadevanja, da bi ptujsko zdravstvo pridobilo moderno tehnologijo kemoterapevtskega zdravljenja raka. Ti dve priznanji mestnega sveta, kakor tudi priznanja, ki jih podeljuje župan MO Ptuj, bodo izročeni na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 3. avgusta na minoritskem dvorišču. Med mnogimi pobudami in vprašanji svetnikov, ki jih skupaj z odgovori objavljamo pod rubriko Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov, je večjo pozornost vzbudilo vprašanje Ignaca Vrhovška: 'H koliko statutom četrti, sprejetih na svetih četrti leta 1997, je v skladu s Statutom MO Ptuj dal soglasje mestni svet?’ Vprašanje je tudi dodatno obrazložil, pri čemer je poudaril, da je bil prvi Statut Mestne občine Ptuj objavljen v Uradnem vestniku MO Ptuj, št. 11/95, 29. marca 1996 pa so bile objavljene spremembe in dopolnitve statuta, kjer je bilo določeno, da krajevni sveti sprejmejo poslovnike. 27. junija 1997. leta sta bila v Uradnem vestniku MO Ptuj objavljena statuta mestnih četrti Center in Ljudski vrt, v katerih je določeno, da četrt skrbi za vzpostavitev, vzdrževanje in upravljanje sistema kabelske televizije. 21.9. 1998 leta je mestni svet sprejel spremembe in dopolnitve statuta, kjer je zapisano, da določila statuta četrti ne smejo biti v nasprotju z določili Statuta Mestne občine Ptuj in da statut četrti začne veljati šele, ko se pridobi soglasje mestnega sveta. Po podatkih, ki jih ima Desus, in po njegovih lastnih evidencah so to soglasje mestnega sveta pri- Častni občan mesta Ptuj Mitja Mrgole, dr. med. dobile le Primestna četrt Grajena in Mestna četrt Jezero. Zanimalo ga je, na kakšni pravni osnovi delujejo četrtni sveti, če nimajo soglasja mestnega sveta. Zgodilo se je namreč, da sta mestni četrti Center in Ljudski vrt 22. 11. 1998 brez potrjenih statutov podpisali pogodbo o upravljanju KTV sistema s podjetjem Ingel. Zato naj pravna služba prouči, kakšne so posledice, če tega soglasja ni bilo, in ali so pogodbe, ki sojih ti sveti kot pravne osebe sklenili s podjetjem Ingel, veljavne! Če so četrtni sveti pravne osebe, bi se morali registrirati na Upravni enoti Ptuj, je še menil svetnik. Helena Neudauer, svetovalka vodje Oddelka za splošne zadeve, je pojasnila, da so ob koncu leta 1994 oz. v začetku leta 1995 pričele vse občine delovati po novi zakonodaji o lokalni samoupravi. V začetku je bila ta dokaj nedorečena. Takrat, ko so v ptujski občini četrti sprejemale svoje statute, je bilo tudi stališče vladne službe za lokalno samoupravo, da to lahko storijo. Pozneje, v letu 1999, pa se je že uveljavilo stališče, da četrti nimajo svojih statutov, ampak občinski svet s svojim statutom odredi, kakšne naloge lahko opravljajo. Če tega v statutu ni, se to lahko uredi tudi z občinskim odlokom. Tako smo tudi storili, denimo pri KTV sistemu in pri oddaji vrtov v najem, ker tega ni bilo v statutu. Po zadnjem stališču vladne službe za lokalno samoupravo, ki smo ga dobili pred pol leta, so nam posredovali enako mnenje: - da četrti nimajo svojih statutov. Če pa ti obstajajo, so po eni strani brezpredmetni in morajo sprejeti sklepe, da prenehajo veljati, lahko pa se v občinskem statutu zapiše, da statuti četrti prenehajo veljati; - zakon o lokalni samoupravi določa, da se z občinskim statutom in kasneje z odlokom lahko prenašajo posamezne naloge in pristojnosti na četrti. Ker je bilo postavljeno vprašanje o zapleteni problematiki, je župan ocenil, da bo po pridobitvi pravnih mnenj vladne službe za lokalno samoupravo na vprašanje I. Vrhovška podan pisni odgovor. Svetniki so obravnavali tudi poročili podjetja Čisto mesto Ptuj in Podjetja za stanovanjske storitve o upravljanju najemnih stanovanj v lasti MO Ptuj za leto 2001 ter poslovni poročili Lokalne turistične organizacije in nekdanjega GIZ Poetovio Vivat za minulo leto. Največ odmevov pa je bilo na letno poročilo o poslovanju družbe Komunalno podjetje Ptuj s predlogom uporabe bilančnega dobička za leto 2001. Letno poročilo za leto 2001 je skupaj s poročilom pooblaščene revizijske družbe ITEO ABECEDA pred tem obravnaval tudi nadzorni svet družbe in ugotovil, da je poslovanje prikazano realno. Ob obravnavi poročila Komunalnega podjetja na mestnem svetu se je razvila dolga in razvneta razprava predvsem zaradi predloga uprave in nadzornega sveta Komunalnega podjetja o uporabi bilančnega dobička za minulo leto, ki skupščini svetujeta, da se 23 milijonov tolarjev dobička, ki je 31. 12. 2001 znašal 71 milijonov 752 tisoč tolarjev, nameni za dividende. Delež dobička, ki pripada Mestni občini Ptuj in predstavlja 42 % predlaganega dobička oz. 14 milijonov 147 tisoč tolarjev, pa naj se nameni za nadgradnjo in rekonstrukcijo čistilne naprave, konkretno za izdelavo tehnične dokumentacije. Vse občine na Ptujskem skupaj (15) so 61-odstotni, torej večinski lastnik družbe Komunalno podjetje Ptuj. Zato je Ignac Vrhovšek (DS) menil, da odločitve o delitvi dobička ne morejo nastajati drugje kot na mestnem svetu. Lidija Majnik (LDS) je opozorila na pereče pomanjkanje parkirnih mest v mestu in na nenehne zahteve po dvigu cen komunalnih storitev, ti pa obenem prikazujejo dobiček v poslovanju. Zato jo je zanimalo, kdaj se bodo uresničila določila v koncesijski pogodbi o dodatnih parkiriščih in o ureditvi parkirišč tam, kjer se plačuje parkirnina, in kdaj bodo urejena brezplačna parkirna mesta ob vpadnih cestah v mesto. Janez Rožmarin (Nova Slovenija) in Janez Vertič (LDS) sta povedala, da je bilo tudi na Odboru za okolje in prostor izpostavljenih več vprašanj glede parkirišč. Na seji odbora je bil direktor Komunalnega podjetja Jože Cvetko, kije pojasnil, da urejanje parkirišč poteka, da jih asfaltirajo, da je v izdelavi tudi projektna dokumentacija za ureditev parkirišča ob Potrčevi. Vendar pa je zadeva še odprta, ker je potrebno zagotoviti brezplačno parkirišče. Nerešene so zadeve glede zemljišča pri bolnici, sicer pa se načrtuje ureditev parkirišča na tej lokaciji še v tem letu. Stanislav Napast, predstojnik Skupne občinske uprave, je glede parkirišč dodal, da zahteva po urejanju parkirišč izhaja iz koncesijske pogodbe, sklenjene za 10 let. Zato mora Komunalno podjetje v tem času vložiti 100 milijonov tolarjev v parkirišča, in to v tiste investicije, ki so last občine in ne Komunalnega podjetja. Mestni svet vseskozi zagovarja usmeritev, da morajo imeti vse vpadnice brezplačno parkirišče, in za to si tudi prizadevamo. Milan Petek (SDS) je menil, da so v poročilu nelogičnosti. Prva je posledica sedanje situacije, da je Mestna občina Ptuj skupaj z ostalimi 14 občinami 61 % lastnik družbe, kar pomeni, da morajo le-te odločati o vsem. Druga možnost je, da se delež MO Ptuj pri Komunalnem podjetju proda in da to postane delniška družba, ki bo s svojimi storitvami nastopala na trgu. Po oceni Slavka Brgleza (SLS) MO Ptuj pred leti morda ni ravnala prav modro, ko je ustanovila delniško družbo. Kaže, da bi bilo bolje, če bi se mestni svet takrat odločil za javno komunalno podjetje. Zelo narobe je to, da Komunalno podjetje občini predlaga, kam naj vloži svoj del dobička. Predlagal je še, da se predlog sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2001 spremeni tako, da 14 milijonov tolarjev dobička, ki jih Komunalno podjetje namerava vložiti v rekonstrukcijo čistilne naprave, nakaže na občinski proračun, od tega pa naj bi vsaj 5 milijonov tolarjev namenili za ureditev pokopališča. Verjetno pa bo potrebno narediti revizijo koncesijske pogodbe. Podžupan Milan Čuček (LDS) je opozoril, da nadzorni svet družbe in naši predstavniki v njem delajo predvsem v interesu družbe, in če hočemo kaj sprejemati, moramo imeti soglasje ostalih 14 občinskih svetov. Glede na mnoge pripombe svetnikov so bile dane usmeritve, ki bodo predstavljene na skupščini Komunalnega podjetja. Te so: - občine, ki so 61-odstotni, večinski lastnik družbe, bi morale v večji meri vplivati na sprejem odločitev pri poslovanju, - ustvarjeni dobiček naj se bolj usmerja v nove naložbe, - del dobička, ki pripada MO Ptuj - vsaj okrog 5 milijonov tolarjev - naj se nameni za ureditev pokopališča, - ob vseh vpadnih cestah v mesto morajo biti brezplačna Z zadnje redne seje 40. seja mestnega sveta je potekala 22. julija popoldan. Svetniki so se seznanili s poročilom o polletni realizaciji proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2002. Razpravljali in odločali so o dopolnitvah in spremembah naslednjih pravilnikov, objavljenih v priloženem Uradnem vestniku: - o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin, - o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v MO Ptuj - o ukrepih kmetijske strukturne politike v MO Ptuj in - o plačah funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov Na dnevnem redu so bili med drugim tudi odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, osnutka odlokov o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in o lokalni vodniški službi, soglasje za povečano delovno uspešnost zaposlenih za leto 2002 v Pokrajinskem muzeju Ptuj ter sklep o višini dela plače za delovno uspešnost direktorja Pokrajinskega muzeja. Podana jim je bila tudi informacija o dolgotrajnem poteku oddaje objekta mladinskega prenočišča v zakup. parkirišča, - na parkirišču ob Potrčevi cesti ni dovoljeno pobirati parkirnine, dokler ne bo urejeno drugo brezplačno parkirišče, - prizadevati si je potrebno za to, da večinski delež družbe ostane v lasti občin. Svetniki so izglasovali pozitivno mnenje k imenovanju Metani Centrih za novo ravnateljico ptujske gimnazije. 1. septembra namreč poteče mandat sedanji ravnateljici Meti Puklavec. Pripombo ob sprejemu sklepa o pozitivnem mnenju k prijavljeni kandidatki za ravnateljico gimnazije je imel Miroslav Letonja (NS), ki pričakuje, da bo bodoča ravnateljica bolj sodelovala z lokalno oblastjo kot sedanja. V svet OŠ Breg so kot predstavnika ustanovitelja šole imenovali Aleksandra Mlakarja, ki je nadomestil Jožefa Stipetiča. Milena Turk Informacija o poteku postopka za odprtje mladinskega prenočišča J J ladinsko prenočišče Ptuj sta kupila Mini-/j, j strstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad ? S f'' f/ RS za mladino kot večinski lastnik (62.5%) in Mestna občina Ptuj z namenom, da se v občini spodbudi razvoj mladinskega turizma, ki bi pomembno prispeval k razvoju turizma nasploh v mestu. Od leta 2001, ko je bil objekt v celoti opremljen, potekajo med Mestno občino Ptuj in Uradom za mladino dogovori o pravnih postopkih države. Ta lahko državno premoženje odda v najem ali zakup samo na podlagi zapletenih in dolgotrajnih usklajevanj in potrditev vladnih komisij. Zato je bila s strani ministrstva imenovana 6-članska komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje premoženja, ki je izpeljala vse pravne postopke za izvedbo oddaje objekta v zakup. V juniju je vlada obravnavala predloženi predlog oddaje objekta, vendar ga je zavrnila. Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da država kot večinski solastnik ne spodbuja hitrega postopka za odprtje mladinskega prenočišča. Z vztrajanjem pri nerealni, previsoko zastavljeni ceni zakupa namreč onemogoča pozitiven izid javnega razpisa, saj previsoka kupnina odvrača potencialne zakupnike. Največja izguba je storjena s tem, ker opremljeni prostori čakajo na otvoritev. Menimo, da bi država morala sprejeti program razvoja mla- dinskega turizma in sofinanciranje dejavnosti mladinskih prenočišč v Sloveniji, saj ugotavljamo, da se javni interes razvoja mladinskega turizma ne more uresničiti brez dodatne finančne podpore. Vladna komisija bo v juliju ponovno obravnavala predlog zakupa. Šele javni razpis bo potrdil sprejemljivo ceno za zakupnika objekta. Maja Erjavec SP/ufčon 5 ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV Pobudi Maksa Ferka: 1. Na sprehajalni stezi med Termami in mostom za pešce naj se namestijo koši za smeti in klopi. Odgovor: Sprehajalna pot poteka po kroni nasipa in je v lasti Dravskih elektrarn. Z njimi se bomo dogovorili, da drugih vodov preko asfaltnega vozišča na več kot petnajstih mestih je bilo ugotovljeno, da je spodnji ustroj dober in stabilen ter bi ga bilo negospodarno rušiti. To so potrdile tudi meritve trdnosti na teh mestih; - kvaliteta zgornjega ustroja bo z izravnavo asfaltne plasti minimalne debeline štiri centi- nam dovolijo postaviti koše za smeti in klopi. Ker je to vzdrževalna pot za nasip, je vprašanje, ali nam bodo dovolili postaviti klopi, ker se s tem onemogoči dostop večjim vzdrževalnim vozilom. metre boljša, saj bo ponekod ta plast debela tudi do osem centimetrov, po projektu pa je predvideno samo tri centimetre zgornje plasti asfalta. Tako bo zagotovljena nosilnost vozišča na Belšakove ulice. 2. Sanira naj se stopnice, ki vodijo s tržnice na Slomškovo ulico, ker so zdaj nevarne. Odgovor: Pobudo bomo realizirali do konca junija. (Op. ured.: odgovor je bil podan na 39. seji mestnega sveta 17. junija.) *** *** Pobuda Slavka Brgleza: Rekonstrukcija - asfaltiranje Belšakove ulice naj se izvede po projektu, ne pa da bi se šli racionalizacije in ulico samo preplastili s štiricentimetrsko plastjo asfalta. Odgovor: 24. 4. 2002 smo na seji Mestne četrti Jezero, kjer so bili prisotni tudi krajani te četrti, v zvezi z rekonstrukcijo oz. asfaltiranjem Belšakove ulice pojasnili: - v projektu je res predvidena zamenjava spodnjega in zgornjega ustroja ceste; - ob izvedbi prekopov zaradi položitve komunalnih in •> ❖ »> Vprašanje in pobuda Janeza Rožmarina: 1. Ali je možno, da se na levem bregu Studenčnice na Bregu odstranijo lesena lopa in brajde? Odgovor: Potrebno je preveriti lastništvo in ali je bilo izdano dovoljenje za postavitev lope. 2. Preprečiti je potrebno smrad, ki se širi iz kanalizacije, ki se prosto steka v Studenčnico pri betonski konstrukciji čez Studenčnico, to je od gostilne Emica proti trgovini Petlja. Odgovor: Komunalna inšpektorica bo preverila stanje na terenu skupaj s predstavnikom Komunalnega podjetja. 3. Uredi naj se lesena brv prek Studenčnice pri Artenja-kovi vili na Mariborski cesti. Brv, ki je na tem mestu že bila, bi omogočila krajšo pot do toplic. Odgovor: V proračunu za leto 2002 ni finančnih sredstev za realizacijo te pobude. Potrebno bo preveriti tudi lastništvo zemljišč. Pobuda Miroslava Bernharda v imenu svetniške skupine Desus Ptuj: Cesta na Panoramo, če se že ne more asfaltirati, naj se dostojno gramozira in prepove parkiranje na njej. Prostor pod Panoramo in začetek ceste nanjo je postal divje parkirišče za osebna in tovorna vozila, ki onemogočajo prehod stanovalcem, dostavi tovornih vozil, posebno pa je vprašljiv prehod intervencijskih vozil. Predlagamo ureditev ceste in postavitev prometnega znaka "Prepovedano parkiranje”. Odgovor: Cesta je gramo-zirana, urejene so bankine. Uredil se bo tudi uvoz ceste in postavil prometni znak. .j. Pobude Franca Štrucla: 1. Na Spolenakovi ulici na Bregu naj se namestijo ovire -ležeči policaji ali pa naj se postavi prometni znak za omejitev hitrosti vožnje. Po tej ulici je povečan promet v času gneče na Zagrebški cesti, vozniki pa hitrosti ne prilagodijo vožnji v naselju. Odgovor: V naselju velja omejitev hitrosti 50 km/h. Z dodatno tablo o omejitvi hitrosti in ležečimi policaji ne bomo preprečili prehitre vožnje tistim voznikom, ki v nobenem primeru ne upoštevajo predpisov in razmer na cesti. Učinkovita bi bila občasna kontrola hitrosti s strani policije. 2. Enotno naj se uredijo napisi na oglasnih tablah ob cestah. Iz vseh križišč se naj umaknejo oglasne table. Te naj bodo ob cestah, v križiščih pa samo usmerjevalne table, ki tja sodijo. Tako bo zagotovljena večja preglednost in ne bo prihajalo do še več prometnih nesreč. Odgovor: Večina oglasnih tabel 6 rjP/fffčszn je postavljena brez kakršnihkoli dovoljenj in soglasij. Če dobimo vlogo za soglasje za postavitev oglasnih in usmerjevalnih tabel, podamo svoje mnenje in zahteve glede oblike, velikosti in primernosti lokacije. Odstranitev tabel, ki so postavljene brez dovoljenje, lahko odredi le inšpektor, vendar so postopki dolgotrajni. 3. Ali je zavod Bistra vključen v projekt pri rekonstrukciji čistilne naprave na farmi beko-nov v Dražencih z vsemi pripadajočimi objekti? Odgovor: Zavod Bistra ni vključen v ta projekt, saj je investitor Kmetijski kombinat Ptuj izbral svojega izdelovalca projektne dokumentacije. Herbert Glavič 4. Sanira naj se divje odlagališče na povezovalni cesti med vasjo Pobrežje v občini Videm in naprej v smeri Turnišč, pa tudi vsa druga divja odlagališča naj se sanirajo in tam postavijo table z napisi: »Prepovedano odlaganje smeti«. Za sanacijo divjih odlagališč naj se naroči greder ali kakšen drug primeren stroj, da se taka odlagališča zravnajo. Odgovor: Postopek za sanacijo divjih odlagališč pri Suhi veji na povezovalni cesti proti Pobrežju je v teku. Enako velja za druga divja odlagališča, seveda v okviru proračunskih možnosti. Divja odlagališča nastajajo ob nekaterih ekoloških otokih, zlasti na Zadružnem trgu na Bregu in v Rogoznici (ob kulturnem domu). o o Pobuda Janeza Svržnjaka: V Skupni občinski upravi naj se razmisli o povečanju števila komunalnih inšpektorjev in o povečanju števila delavcev za opravljanje kontrol in ogledov na terenu. Odgovor: Komunalnega inšpektorja predvidevamo zaposliti s 1. julijem 2002 (delovno mesto sta potrdili Mestna občina Ptuj - polovico in občina Destrnik, ostale občine pa še ne). Stanislav Napast STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO S ponosom in radostjo obveščamo bralce Ptujčana, da je na osrednji proslavi dneva stranke ZLSD v Mariboru prejela letošnjo plaketo ZLSD naša članica Anka Ostrman. To priznanje je dokaz, da njenega dela ne cenimo samo na Ptuju, kjer je tudi aktivna mestna svetnica, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru, kjer nastopa kot vodja pokrajinskega odbora ZLSD, članica predsedstva ZLSD in članica vodstva ženskega foruma. Z njo se veselimo njenih uspehov in ji želimo, da realizira številne projekte, ki jih vodi. ZMUŽINA USTA socialnih demokratov V preteklem mesecu so bili tudi naslednji pomembnejši dogodki: - 3. konferenca ZLSD v Kočevju o socialni politiki - 2. redna pokrajinska delavnica za priprave na volitve 2002 - redno letno srečanje članov in simpatizerjev ZLSD v Mostecu Občanom in občankam čestitamo ob prazniku Mestne občine Ptuj. Občinska organizacija ZLSD Ptuj LETNA KONFERENCA MESTNEGA ODBORA SDS PTUJ 'ffe 7 Socialdemokratska stranka Slovenije Člani Socialdemokratske stranke Slovenije iz območja Mestne občine Ptuj smo se v juniju 2002 srečali na redni letni konferenci, na kateri so se nam pridružili vabljeni gosti in simpatizerji. Na konferenci smo se seznanili s poročilom o delu mestnega odbora in finančnem poslovanju v preteklem letu. Ker bodo jeseni potekale lokalne volitve, je predsednik Miroslav Luci največ pozornosti posvetil delu mestnega sveta in svojemu delu v funkciji župana MO Ptuj. Opozoril je predvsem na tisti del programa, ki ga nam žal ni uspelo uresničiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev oziroma zaradi uresničevanja drugih nujnih zadev. O aktualnih političnih dogodkih v naši državi je govoril glavni tajnik SDS Dušan Strnad, poslanec Franc Pukšič pa o aktivnostih v državnem zboru. Na konferenci smo podelili tudi priznanja SDS in sicer Silvi Fartek, Marjanu Kolariču in Jožetu Kovačecu. Mestna občina Ptuj ima 5. avgusta svoj praznik. Vsem občanom in občankam želimo prijetno praznovanje. Miroslav Luci, predsednik Mestnega odbora SDS Ptuj SLS, Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Ptuj Na rednem letnem občnem zboru ptujske podružnice SLS je sodelo- Slovenska ljudska stranka val tudi predsednik stranke mag. Franci But. Med drugim je dejal, da je stranka ponosna na svojo UO-obletnico in da je že vstopila v volilno dejavnost. Stranka, ki je desno sredinska, bo podprla kandidaturo dr. Franca Arharja, ki je napovedal novo usmeritev za Slovenijo. Razlikujemo se od liberalcev po tem, da imamo odgovoren občutek v tržno-socialni ekonomiji, do kod je primemo in kje je potrebno drugače zastaviti. Razvojno lahko trošimo le toliko, koliko bo ustvaijeno. Občankam in občanom čestitam za občinski praznik, občini pa želim hitrejši napredek. Robert Čeh, dr. med. predsednik mestnega odbora podružnice SLS Ptuj LDS PRISPEVALA K PRAZNIČNEMU UTRIPU PTUJA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Ob dnevu državnosti je Mestni odbor LDS Ptuj organiziral osmo srečanje članov in simpatizerjev Liberalne demokracije Slovenije, na katerem se je poleg udeležencev z vseh koncev Slovenije zbralo celotno vodstvo LDS s predsednikom in premierom Janezom Drnovškom ter ministri, poslanci in župani iz vrst naše stranke. V ptujskem odboru smo videli priložnost, da predstavimo Ptuj vsem udeležencem tega srečanje, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije. Želeli smo poudariti, da je lahko Ptuj 13. regijsko središče v Sloveniji, kar je izpostavil Milan Čuček, predsednik Mestnega odbora LDS Ptuj, v svojem nagovoru okrog 2000 udeležencem srečanja. Cilje srečanja smo z dobro organiziranostjo v celoti uresničili. Slavnostni govornik je bil predsednik naše stranke dr. Janez Drnovšek, ki je v svojem govoru tudi omenil, da si Liberalna demokracija Slovenije po 10 letih vodenja države prizadeva, da ne bi postala okostenela stranka oblasti, in ob tem poudaril: “Tukaj smo predvsem zato, da služimo našim državljanom ter da poskušamo vsem zagotoviti boljše življenje. V vladi smo zato, da bi našo državo naredili boljšo, vsem odprto in prijazno. In prav zaradi tega je čas za iskanje novih ljudi in novih ciljev. Do sedaj so nam ljudje zaupali in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. ” Dr. Janez Drnovšek si je ogledal tudi proštijsko cerkev sv. Jurija, kjer ga je sprejel pater dr Slavko Krajnc. POBUDA ZELENIH PTUJA OB EVROPSKEM DNEVU PARKOV V Sloveniji zavzemajo parki sedem do osem odstotkov celotne površine, kar je precej manj kot v drugih državah. Po planu, ki so ga sprejeli na ministrstvu za okolje, naj bi se ta odstotek povečal na 30 odstotkov; tolikšno površino že zdaj zajemajo naravni parki v Avstriji. V Sloveniji in tudi v Mestni občini Ptuj imamo izjemno naravno dediščino, vendar lahko to z nepremišljenostjo hitro pokvarimo. Parkovne površine so lahko neke vrste učilnice in tudi pomožna pljuča vsakega mesta. Našemu mestu urejenih parkovnih površin primanjkuje. Zeleni Ptuja smo ob gradnji podvoza podali pobudo ptujskemu mestnemu svetu, da izgubljene parkovne površine nadomestimo z novim parkom pod gradom, kjer imamo sedaj sadovnjak. Vemo, da ta kmetijska dejavnost ne sodi k turističnemu biseru, kot je ptujski grad. Ob evropskem dnevu parkov smo obnovili to pobudo v pričakovanju, da bomo to, za naše mesto izjemno lokacijo, bolje izkoristili v najkrajšem času. Zeleni Ptuja Prispevki strank niso lektorirani! RAZGLASITEV ZLATIH ODLIČNJAKOV IN NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV PTUJSKIH OSNOVNIH ŠOL Učenje in šport kot način življenja M' amorkoli si pogledal, pravo mravljišče, sami nasmejani in zadovoljni obrazi, sproščeno klepetanje in nova prijateljstva. Ob koncu šolskega leta so se v okrogli dvorani Gimnazije Ptuj letos prvič srečali učenci osnovnih šol Mestne občine Ptuj, ki so se v osmih letih šolanja pri delu posebej izkazali, saj so bili vseh osem let odličnjaki, in najboljši športniki ptujskih osnovnih šol. Prireditev je poklon pridoblje- svoje priljubljenosti, pomena gibanja za človeško telo in njegov zdravi razvoj bistveno oblikuje in zaznamuje posamezne družbe. In zato je še toliko pomembneje, da se eksperti v znanju in v športu, ki so pogosto vzor milijonom ljudi, zavedajo svoje moči in da vlagajo napore tudi v oblikovanje Zlati odličnjaki OŠ Mladika, ravnateljica Sonja Purgaj in župan. Foto Langerholc Najboljši športniki - posamezniki na državnih prvenstvih iz ptujskih osnovnih šol in župan, ki je podelil pokale. Foto: Langerholc nemu in potrjenemu znanju ter odličnim športnim dosežkom. Oboje ima skupni imenovalec: naravni talent, začinjen z veliko trdega in vztrajnega dela. Obojemu - kvalitetnemu znanju in vrhunskim športnim dosežkom -je skupna še ena lastnost: dobri in odgovorni učitelji, mentorji ter trenerji, ki so spremljali svoje varovance na poti k njihovim uspehom. Pri tem jim niso samo omogočili doseganja dobrih rezultatov, temveč so jih oblikovali tudi kot celovite osebnosti. "Znanje je moč, ki obvladuje svet - danes bistveno bolj kot včeraj in bistveno maj kot jutri, kajti jutrišnji dan pripada tistim, ki bodo sposobni razumeti, dohajati in prehitevati razvoj tehnologije in medčloveških odnosov. Šport je poleg znanja ena najpomembnejših stvari na svetu, saj zaradi kvalitetnih medčloveških odnosov, "je v slavnostnem nagovoru mladim dejala gostiteljica, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tat- jana Vaupotič. Zelo zanimivo, predvsem pa poučno je bilo prisluhniti tudi županu MO Ptuj Miroslavu Luciju, ki je poudaril: “Znanje je vrednota, ki vam omogoča, da bolj samozavestno zakorakate v svet odraslosti. Ciljev ni malo. Uresničili jih boste s prizadevnostjo, z znanjem, predvsem pa z medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem, kar je temelj vsem uspehom. Tudi šport je tisti pomembni sestavni del, ki opredeljuje pojem človekovega samouresničevanja. Zato je samoumevno, da v takem razumevanju športa ne gre zgolj za vrednote, kot so telesno zdravje, delovna sposobnost, upočasnjevanje procesa staranja, preprečevanje mnogih socialno-patoloških pojavov med mladino - od delinkvence do neprimernega obnašanja, uničevanja premoženja, alkoholizma, bolezni odvisnosti. Pač pa želimo oblikovati demokratične, humane, srečne, duševno in telesno uravnovešene osebnosti. V tej smeri se prav gotovo uravnava razvoj športa med vami, športniki ptujskih osnovnih šol. " Veliko učencev v MO Ptuj je odličnjakov. Župan je zlate petice v družbi ravnateljev posameznih šol izročil šestim Podelitev pokalov najboljšim posameznikom in ekipam OŠ na državnih prvenstvih, ki so se uvrstili najmanj v četrtfinale državnega prvenstva OŠ. Pokale je podelil župan MO Ptuj. PRIIMEK IN IME ŠOLA REZULTAT LEON VEČERJOVIČ OŠ dr. Ljudevita Pivka 1. mesto v teku na 300 m - finale DP v atletiki MATEJA KOSTANJEVEC OŠ dr. Ljudevita Pivka 3. mesto v teku na 60 m EKIPNO - UČENKE OŠ dr. Ljudevita Pivka 2. mesto - finale DP v atletiki EKIPNO - ST. UČENKE OŠ Breg 3. mesto - četrtfinale DP v odbojki MARKO BELŠAK OŠ Breg 2. mesto - finale DP v mali prožni ponjavi BARBARA VIDOVIČ OŠ Breg 3. mesto - finale DP v mali prožni ponjavi MATIC PRELOVŠEK OŠ Olge Meglič 3. mesto - finale DP v gimnastiki BARBARA ERJAVEC OŠ Olge Meglič 5. mesto - finale DP v gimnastiki EKIPNO - UČENCI OŠ Olge Meglič 4. mesto - finale DP v judu EKIPNO - ST. UČENCI OŠ Mladika 3. mesto - četrtfinale DP v košarki EKIPNO - ST. UČENCI OŠ Ljudski vrt 3. mesto - štafeta 4 x 100 m - finale DP v atletiki JANA BEDRAČ OŠ Ljudski vrt 10. mesto - skok v višino - finale DP v atletiki MITJA JERENKO OŠ Ljudski vrt 3. mesto - finale DP v judu ROK BEZJAK OŠ Grajena 4. mesto v teku na 60 m - finale DP v atletiki Priznanja za izjemne dosežke v športu je dobilo blizu 140 osnovnošolcev. PRIZNANJA, PODELITVE, KULTURA učencem osnovne šole Breg, štiriindvajsetim osmošolcem, ki so obiskovali šolo Ljudski vrt, in trem, ki so bili učenci podružnične šole na Grajeni. Zlate petice si je prislužilo sedem učencev OŠ Mladika in petindvajset osmošolcev, ki so šolanje zaključili na OŠ Olge Meglič. Posebej je potrebno izpostaviti tiste zlate odličnjake, ki so na državnih prvenstvih iz različnih predmetov dosegli prvo mesto. Ti so: OŠ Breg Aleš Čemezel - državni prvak iz kemije 2001 in 2002, Aleksander Miložič - kemija 2002, mentorja: Irena Tomanič in Dominik Bombek OŠ Olge Meglič Jure Verbančič - nemški jezik 2002, mentorica: Tatjana Pun-gračič, Matjaž Mršnik - elektronika 2002, mentor: Boris Šegula OŠ Ljudski vrt Tamara Ivnik - nemški jezik 2002, mentorica: Mojca Gajzer, Katja Jerenec, Petra Rašl - zgodovina 2002, Vesna Plohl, Brigita Pihler in Nika Siebenreich -zgodovina 2001, 2002, mentorica: Milena Krajnc, Miha Rosič in Brigita Pihler - kemija 2002, mentorica: Jožica Lešnik, Toni Hazdovac - logika 2002, mentorica: Irena Vek Za dolgoletno delo pri obujanju in negovanju slovenskega ljudskega izročila je Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti z zlato jubilejno Maroltovo značko nagradil športno pedagoginjo Silvo Fartek z osnovne šole Ljudski vrt. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastile številne osebnosti iz sveta športa in politike, med njimi podžupana MO Ptuj Ervin Hojker in Mitja Mrgole s sodelavci. Mladi so navdušeno pozdravili tudi nogometnega reprezentanta Nastjo Čeha, ki je skupaj z drugimi nogometaši leta 1992 OŠ Ljudski vrt priboril prvi naslov državnih prvakov v samostojni Sloveniji. Za kultumo-zabavno razpoloženje so poskrbeli Murenčki, mlajša folklorna skupina OŠ Ljudski vrt, Blaž Vidovič in plesna šola Mambo. V družabnem srečanju po prireditvi povabljenim gostom ni zmanjkalo tem za pogovor: z nostalgijo so se spominjali svojih osnovnošolskih izkušenj, Ptujski komorni moški pevski zbor dosegel enega največjih uspehov doslej upan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci je 17. junija v prisotnosti mestnih svetnikov ^ M v slavnostni dvorani Mestne hiše sprejel pey/ce Komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja in jim čestita/ za mednarodni uspeh. Zbor je namreč pod vodstvom umetniškega vodja Franca Lačna med 5. in 9. junijem v češkem Olomucu na 30. mednarodnem pevskem festivalu Svatky pesni, ki sodi med največje evropske zborovske tekmovalne festivale, posegel visoko v pevski vrh. medalji in bil lani proglašen celo za zmagovalca (viteza po češko) festivala. V zboruje 26 pevcev. V zadnjem času se je članstvo v zboru precej pomladilo. Zbor je izdal tudi več gramofonskih plošč, cd-jev in kaset. Sodeloval je na mnogih televizijskih in radijskih snemanjih. Po mnogih velikih uspehih na tem in drugih slovenskih ter evropskih tekmovanjih je tokrat prejel zlato medaljo za obvezno skladbo Jakoba Gallusa Ante luciferum genitus v zahtevnejši tekmovalni kategoriji - tako imenovani "superior - Mundy cantant". Sicer pa so zapeli pet pesmi - poleg obvezne skladbe še pesem Spak Antona Foers-sterja, Zori rumena rž Rista Savina, Čist nora pesem Pavla Šivica in Žabji radio Janeza Močnika. Na festivalu je zapelo kar 196 pevskih zborov oziroma več kot 7000 pevcev. Zbor se redno udeležuje tekmovanj slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru, kjer je že dosegel srebrno in bronasto priznanje. Na tekmovanju Naši zbori pred mikrofonom, ki ga organizira RTV Slovenija, je v kategoriji moških pevskih zborov pred desetletjem dosegel 1. in 3. mesto. Gostuje tudi na mednarodnih tekmovanjih. V italijanski Gorici je na tekmovanju Segichio dosegel 2. in 4. mesto. Na zborovskem festivalu v češkem Olomucu, ki se ga udeležuje največje število zborov, pa je prejel dvakrat zlati Naslednje leto bo zbor proslavil 50-letnico obstoja, saj deluje že od leta 1953, ko gaje ustanovil prof. Jože Gregorc, med drugim častni občan Ptuja. Njegov umetniški vodja je bil 10 let, pred tem je več let vodil mešani pevski zbor. 16 let je komorni moški zbor vodil Branko Rajšter, leta 1979 pa je dirigentsko palico prevzel sedanji umetniški vodja Franc Lačen. Pevci in dirigent pa že načrtujejo sodelovanje na velikem mednarodnem tekmovanju zborov v Kanadi, ki bo čez dve leti. Milena Turk S sprejema v Mestni hiši. Foto Kosi pohvalili so idejo o prireditvi in izvedbo prireditve v domeni Športnega zavoda Ptuj, OŠ Ljudski vrt in MO Ptuj. Navdušenja nista skrivala niti znana športna delavca Stanko Glažar in Marjan Lenartič, ki sta imela celoten pregled nad dogajanjem in bila odgovorna prav za vse, od skrbi, daje bilo ves čas dovolj osvežilnih pijač, do rezultatov in poteka protokola ob razglasitvi zmagovalcev. ”Vesela sem, da je vse potekalo po pravilih in brez težav, zadovoljni pa so lahko tudi športniki in odličnjaki, njihovi mentorji, trenerji in starši. Moj pogled pa je že usmerjen v prihodnost," je prešerno nasmejana zaključila Tatjana Vaupotič. Nič čudnega ni, da se je dan neopazno prelevil v noč. Kako hitro minejo lepe stvari! Kje se vidimo prihodnje leto? Ivo Komik 'j/Vf/frn/i 9 OSREDNJA SLOVESNOST OB DRŽAVNEM PRAZNIKU NA MESTNEM TRGU Dan državnosti minil v znamenju teka ob meji Slovenije in lepote 0 srednja slovesnost ob dnevu državnosti je potekala 25. junija zvečer pred ptujsko Mestno hišo. Kljub deževnemu popoldnevu in rahli ohladitvi je v središče mesta na Mestni trg prišlo okrog 1000 gostov. Pozdravil jih je Miroslav Luci, župan Mestne občine Ptuj, in povedal nekaj besed o pomenu praznika. Kot slavnostni govornik je nato Ptujčanom spregovoril major Miran Fišer, med osamosvojitveno vojno leta 1991 poveljnik 77. območnega štaba Teritorialne obrambe na Ptuju, sedaj zaposlen pri 3. operativnem poveljstvu Slovenske vojske v Celju. Med drugim je major M. Fišer izrazil zahvalo ptujskemu županu, da je dobil priložnost ob tako pomembnem državnem prazniku pred javnostjo obuditi spomin na čas, ko je bilo težko in hkrati častno biti slovenski vojak. V raznovrstnem in bogatem kultumo-zabavnem programu so sodelovali nepogrešljivi ptujski pihalni orkester, večkrat nagrajeni pevci Komornega moškega pevskega zbora Ptuj, s plesnimi točkami pa so zbrano množico navdušili izvrstni plesalci Plesnega centra Mambo in plesne skupine OŠ Olge Meglič Ptuj. Major Miran Fišer je bil slavnostni govornik na proslavi ob dnevu državnosti. Foto: Črtomir Goznik Ob koncu proslave je na cilj priteklo 10 maratoncev, ki so pred štirimi dnevi na istem mestu pričeli 1200 kilometrov dolgi tek ob mejah Slovenije z namenom počastitve državnega praznika. Letos tek ni bil tekmovalne, ampak bolj rekreacijske narave. Tudi ni bil razdeljen na etape in postanke, temveč so tekači tekli neprekinjeno štiri dni in noči. Medtem ko so se minula leta teka udeleževali tekači iz več tekaških klubov, so letos tekli samo člani TK Maraton. Kot so povedali na cilju, večjih zapletov na poti ni bilo. Le zelo visoke temperature so otežile zahtevnost teka in močno preizkušale vzdržljivost udeležencev. Ptujčani so jim na cilju tudi zato z velikim navdušenjem zaploskali. Pozdravil in nagovoril jih je župan. Tek ob mejah Slovenije za dan državnosti je letos že 11. leto zapored organiziral Tekaški klub Maraton Ptuj v sodelovanju z Mestno občine Ptuj. Za promocijo ptujske občine je ta tek z 11-letno tradicijo izrednega pomena. Po osrednji slovesnosti je bil letošnji dan državnosti na Ptuju obeležen še z drugim regijskim izborom za mis Slovenije 2002 oziroma z izborom najlepše Štajerke v letu 2002. Na Mestnem trgu se je po 21. uri za naslov najlepše potegovalo 13 deklet, osvojila pa ga je Nataša Krajnc, 21-letna Celjanka. Njena Ptujski župan je pred izborom najlepše Štajerke sprejel 13 deklet, ki so se potegovala za naziv miss Štajerske 2002. S to gesto tik pred tekmovanjem jim je izkazal svojo podporo ter želel vliti samozaupanje. Foto: Črtomir Goznik prva spremljevalka je postala Ana Starki, 18-letna dijakinja iz Ptuja, kot druga spremljevalka pa je bila izbrana Marinka Čančar, 18-letna dijakinja iz Maribora. Prireditev je organizirala Lokalna turistična organizacija Ptuj v sodelovanju s ptujsko občino. Milena Turk Pred izborom na sprejemu v slavnostni dvorani Mestne hiše. Ptujski župan nazdravlja z Natašo Krajnc, ki je osvojila naziv miss Štajerske 2002. Levo ob njej stoji Ana Starki, ki je bila izbrana za njeno prvo spremljevalko. Foto: Črtomir Goznik INTERVJU S POSLANKO LIDIJO MAJNIK Tolar za znanje in tolar za kulturo 0 b občinskem prazniku, 5. avgustu, in bližajočih se volitvah smo se pogovarjali z Lidijo Majnik, članico največje poslanske skupine v Državnem zboru (DZ), vladne stranke LDS - Liberalne demokracije Slovenije. Kot je znano, se vam jeseni izteka prva polovica mandata poslanke v DZ. Kako bi ovrednotili delo poslanke v DZ? Delo v DZ je zelo naporno, čeprav je od zunaj najverjetneje velikokrat videti enostavneje, kot je v resnici. Potrebno je vložiti veliko truda in dela, da se prebiješ skozi gore predloženih zakonov, ki jih sprejemamo v tem mandatu. Ker Slovenija zaključuje pogajanja z EU o pridružitvi, je potrebna harmonizacija zakonodaje na vseh področjih. Pri nekaterih zakonih gre za manjše spremembe z nekaj členi, veliko zakonov pa je bilo potrebno napisati in sprejeti na novo. Na polovici mandata lahko rečem, da je velikokrat še vedno prisotna dilema, kaj poslanec pravzaprav je - ali je zastopnik države Slovenije ali pa tudi in predvsem zastopnik interesov okolja, iz katerega prihaja. Uravnoteženost in usklajenost med tema dvema interesoma je najbrž cilj in želja večine poslank in poslancev DZ. Izredno vesela sem, da je naše okolje v DZ zastopano še z delom mojega strankarskega kolega Antona Butolena iz Žetal, saj bova dva lahko dosegla še več. Med drugim ste članica treh odborov. Kakšno je vaše delo v posameznih odborih in kakšni so vaši načrti za delo v njih? Sem članica odbora za kulturo, šolstvo, znanost, šport in mlade, odbora za notranjo politiko in odbora za kmetijstvo. Odbor za kulturo, šolstvo... sem seveda izbrala z razlogom, saj sem prišla v DZ iz kulture, tako da je bil to moj “prvoizbrani ” odbor. Pri odboru za notranjo politiko nisem pričakovala toliko dela, kot ga imamo. Ta odbor je namreč nastal po združitvi nekaterih odborov - za notranjo politiko, pravosodje, lokalno samoupravo, politiko enakih možnosti. Dela imamo resnično izredno veliko. Po uveljavitvi novega poslovnika DZ pa ga bo še več, saj bo glavnina dela na sejah odborov in ne na sejah DZ. Odbor za kmetijstvo je tik pred vstopom v EU prav tako zelo obremenjen. Potrebne so nenehne harmonizacije zakonov z zakoni EU. Področje kmetijstva je tako v državah članicah kot tudi v državah, ki čakajo na vstop v EU, izredno občutljivo in težavno. Tudi to je razlog, daje kmetijstvo pri harmonizaciji prišlo na vrsto prav na koncu. Pri nas, v Sloveniji, je stanje še toliko težavnejše, saj imamo veliko razdrobljenost obdelovalne zemlje in izredno majhne kmetije. Povprečno kmetijsko gospodarstvo je premajhno, da bi bilo lahko uspešno. Ko so me pred časom vprašali, zakaj sem se odločila za odbor za kmetijstvo, sem odgovorila, da je vzrok za to odločitev okolje, iz katerega prihajam, in misel, da bi se s tem področjem poleg “klasičnih kmetijcev” morali ukvarjati tudi drugi. Tako mislim tudi po dveh letih. Na svojem prvoizbranem odboru za kulturo, šolstvo ... sem se v zadnjem času ukvarjala z dvema zakonoma, kiju s skupnim izrazom imenujemo tolar, in sicer za znanje in za kulturo. Zakona sta vložena v proceduro, vendar še ni določen rok obravnave. Pri kulturnem tolarju sem želela poudariti pomen mesta Ptuja in naše izredno bogate kulturne dediščine. Prepričana sem, da si Ptuj, najstarejše slovensko mesto, to vsekakor zasluži. Pri tolarjih je prednost na tisti strani, ki je pripravljena in zmožna sodelovati tudi z lastnimi sredstvi. Zagotovilo s strani Mestne občine Ptuj imam in prepričana sem, da bomo po uveljavitvi zakona lahko hitro pričeli delo na posameznih segmentih tolarja. Kaj ste počeli na lokalnem nivoju v preteklih dveh letih in kakšni so načrti za prihodnost oz. razvoj občine Ptuj? Vsako okolje, ki ima poslanca v DZ, od njega nekaj pričakuje. Prepričana sem, da moramo ob sprejemanju zakona zastopati tudi lokalne interese. To je možno skozi proračun in obravnavo posameznih zakonov. Še več vredno pa je to, da smo v nenehnih stikih z ministri/cami in sekretarji, kjer poteka lobiranje. Poslanci so pravzaprav profesionalni lobisti lokalnih interesov na eni strani in državnih na drugi. Trud preteklih dveh let pa se počasi že kaže. Z novim šolskim letom se bo začel pouk v OŠ Grajena. Pri gradnji šolskega prostora ima MO Ptuj pravzaprav smolo, saj je bogata občina in dobiva s strani države pri investicijah izredno majhen delež sredstev. A tudi ta delež je bilo potrebno zagotoviti, preden se je gradnja šole sploh začela. Prav tako je uspela akcija za gradnjo atletskega stadiona. Dela za prvo fazo so se pričela in bodo končana do septembra.Vsodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj (CID) si prizadevamo za odprtje mladinskega prenočišča. CID v novih prostorih že deluje, za prenočišča pa bo država prav gotovo tudi kmalu našla najemnika. Škoda je, da opremljeni prostori niso na voljo mladim že v tej sezoni. Zadovoljna sem, da smo uspeli doseči spremembo pravilnika, s katerim je bil našemu okolju priznan status funkcionalno zaključene regije. Pri zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja je to pomemben dosežek, saj obstoja velika verjetnost, da bi se interesi Sp. Podravja utopili v problemih velike statistične regije s sedežem v Mariboru. Je pa tudi to eden od kamenčkov v prizadevanjih za pridobitev statusa pokrajine. Projekti, povezani z reševanjem problemov deponije in obvo- Poslanka Lidija Majnik sprejela dr. Janeza Drnovška ob dnevu državnosti na Ptuju znice z mostom in navezovalnimi cestami, so v teku uresničevanja. Glede na vse dosedanje dogovore sem kljub težavam, ki se občasno pojavijo, trdno prepričana, da bomo projekte v zastavljeni dinamiki realizirali in se v dveh letih in pol rešili tranzitnega prometa v starem delu mesta. Kaj želite ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj sporočiti Ptujčanom in Ptujčankam? Najprej seveda iskreno čestitko ob prazniku in najboljše želje za naprej. Po skoraj dveh letih, prebitih na “začasnem delu ” v Ljubljani, lahko rečem, da imam še bolj rada svoje mesto. Zato je tudi praznik občine razlog za veselje in ponos, da temu mestu tudi sama pripadam. Katja Grobovšek S/Vff/rff/t ( Kurja čreva ali kako razvozlati KTV Ptuj 9 ravzaprav je zgodba čisto preprosta. Težava je v tem, da bo tisti, ki bo rekel bobu bob, in če je hkrati verjeti tistim, ki malenkost boljše poznajo ptujsko politično sceno, najmanj politično mrtev. Sreča je, da živimo v času strahovitega družbenega napredka in v političnem sistemu, ki je v praksi nekakšen približek demokraciji. To omogoča pisanje tudi političnim mrličem. Da bi zadeva bila bolj razumljiva, moramo za začetek pustiti pri miru obdobje izgradnje sistema KTV Ptuj. Tudi vlagatelji skorajda niso pomembni, saj je bil to čas, ko je bilo vse družbeno, in če ne bi prišlo do sprememb političnega sistema, bi lahko bili nekateri še naprej srečni! Marsikomu so se srečni časi končali v trenutku, ko je slovenski parlament sprejel zakon o privatizaciji. Pravi potres pa so doživeli ob sprejetju Zakona o lokalni samoupravi. Ta je namreč občinam odvzel marsikatero pristojnost, naložil neke nove obveznosti, predvsem pa spremenil organiziranost. Potrebno je bilo ustanoviti zavode, javne zavode, javna podjetja, javne gospodarske družbe in bogsigavedi kaj vse še. Tudi krajevne skupnosti so prenehale obstajati. Po določilih zakona so pravne naslednice le-teh novo nastale občine. Pisalo se je leto 1994 in takrat se je začela pisati tudi zgodba o KTV Ptuj, ki se vleče vse do danes. Da ne bo pomote, v času ko še ni bilo Mestne občine Ptuj, so posamezniki, ki so zelo dobro poznali vse slabosti in luknje v novi zakonodaji, to dodobra izkoristili. Seveda tega ne počne vsakdo. Potrebna je dobra ekipa z ogromno znanja, malo etike in še manj morale. Na vprašanje, kdo to je, ni potrebno odgovoriti. Potrebno bo odgovoriti na vrsto drugih vprašanj, ki bodo za marsikoga sila neprijetna. Prvo in daleč najpomembnejše vprašanje je: Zakaj Mestna občina Ptuj leta 1995 ni ustanovila ustrezne gospodarske družbe ali neke druge oblike organiziranosti sistema KTV Ptuj in si s tem zagotovila ustreznega nadzora nad sredstvi, ki so bila knjižena v poslovnih evidencah Občine Ptuj in pozneje Mestne občine Ptuj? Odgovor na to vprašanje bo dvignil meglo nad dogajanji, ki zadnjih nekaj let razburjajo ptujsko javnost in omogočajo vse packarije, če ne še kaj hujšega. Brez jasnega odgovora se bo zgodba vlekla čez jesenske volitve kot kurja čreva, tako kot do sedaj. svetnik Ignac Vrhovšek Ptuj v zelenju, cvetju inpetju ptic: "Lepo nam poje črni kos ... " Foto: Milenka Cizerl Cerne besedilo: Matevž Cestnik PISMO OTROKOM, MLADOSTNIKOM IN NJIHOVIM STARŠEM Otroci, zdravi in spočiti se vrnite v šolske klopi Učenci in dijaki Končali ste šolske obveznosti v tem šolskem letu. Čestitam vam za vaš doseženi učni uspeh. Tistim, ki se jim je kje zataknilo, pa želim, da bi uspešno opravili preizkus znanja v jesenskem roku. Prišel je čas daljših počitnic. To je čas, v katerem bo malo več sproščenosti, igrivost. Pozabili boste na šolske klopi. Zaradi sproščenega in igrivega počutja pa ste lahko tudi v nevarnosti, še posebej, kadar ste udeleženi v cestnem prometu. V trenutku lahko pozabite, kako se je potrebno ravnati v cestnem prometu, bodisi kot pešec, kolesar, rolkar ali voznik. A že trenutek manjše pozornosti lahko ima hude posledice. Upoštevajte znanje, ki ste si ga pridobili v vrtcu, osnovni ali srednji šoli. Tisti, ki ste že vozniki, pa ne pozabite, kar ste se naučili v avtošolah. Naj ne bo v naših glavah nikoli visoko leteča misel: "Meni se ne more nič zgoditi. " Vedno, ko smo na cesti, smo potencialne žrtve ali povzročitelji nesreč. Nekaj se vas bo vključilo v različne programe izobraževanja, športne in kulturne aktivnosti, ki jih pripravljajo osnovne šole in Center interesnih dejavnosti. Mnogi pa se ne boste mogli vključiti vanje iz najrazličnejših razlogov. Proste dni boste preživeli pri starših, dedkih in babicah ali sorodnikih. In tudi sami, ko bodo starši na delu. Še posebej pazite nase, ko boste sami ali s prijatelji na cestah. Kot pešci uporabljajte le površine, ki so namenjene pešcem, in "varne šolske poti”, kadar bo le možno. Kot kolesarji ali vozniki koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem ter motornih koles vedno uporabljajte tehnično brezhibno vozilo in kolesarske oz. zašči- tne čelade. Tudi rolkarjem ob drugi potrebni opremi priporočamo zaščitne čelade. Rolate se lahko po pločnikih oz. drugih površinah, namenjenim pešcem, vendar se smete gibati le s povprečno hitrostjo hoje pešca. Otroci kolesarji smete samostojno voziti kolo, ko ste opravili preizkus znanja v osnovnih šolah (3. razred) ali ko ste stari 14 let. Vedno morate imeti pri sebi kolesarsko izkaznico. Ko se srečujete z vrstniki, ne kršite prometnih predpisov in ne uničujte zelenic, kajti davek za to plačujejo tudi vaši starši. Spoštovani starši V prvem delu sem želel dati vašim otrokom nekaj napotkov, ki bi jih morali upoštevati, da ne bodo ogroženi v cestnem prometu. Menim, da k večji varnosti otrok lahko pripomorete največ starši sami, šele nato so vzgojitelji v vrtcih, učitelji v šolah in drugi. Ne dovolite, da bodo otroci kolesarili ali vozili motoma vozila, če nimajo ustreznega znanja, če kolesa in vozila niso tehnično popolnoma brezhibna in nimajo kot vozniki vse potrebne varnostne opreme. Včasih je bolje odločiti se za nepriljubljeni ukrep - zakleniti vozilo, kot pa dopustiti, da se v vaše družine naseli žalost. Otroci, ki bodo del počitnic preživeli na podeželju pri sorodnikih ali prijateljih, naj bodo posebej previdni, da ne bodo brez potrebnih dovoljenj upravljali traktorjev ali strojev, saj je v naši deželi preveč delovnih nezgod, ki so mnogokrat posledica neobvladovanja teh naprav. Traktor in motokulti-vator lahko upravljajo osebe, stare najmanj 15 let, delovni stroj pa, ko dopolnijo 18 let. Mnogi otroci bodo del počitnic RAVNATELJI OS SO SE SESTALI Z VARNOSTNIM SOSVETOM Ob zaključku šolskega leta ocenjevali varnost mladih jV a junijsko sejo Varnostnega sosveta so bili povabljeni tudi ravnatelji ptujskih osnovnih šol. Skupaj so ocenjevali varnost mladine v Mestni občini Ptuj, kajti ena temeljnih nalog sosveta je, da poizkusi v svoja prizadevanja za večjo varnost ter v preventivne in operativne programe vključiti čim več različnih služb in dejavnosti, kot je v uvodu povedal podžupan Ervin Hojker. preživeli z vami na kopališčih, na morju, doma ali v tujini in boste poskrbeli za njihovo varnost, ki pa nikoli ni stoodstotna. Priporočam, da so otroci v vozilih vedno v ustreznih sedežih ali pripeti z varnostnimi pasovi, glede na njihovo starost in višino. Naše ugotovitve iz akcije Otrok varno v vozilu, ki smo jo izvajali več dni skupaj z učenci osnovnih šol pri otroških vrtcih, kažejo, da mnogi starši doslej niso poskrbeli za varnost svojih malčkov. Mnogi nimajo vgrajenih otroških sedežev ali pa jih otroci ne uporabljajo. Več kot 45% voznikov ne uporablja varnostnih pasov, prav tako ne sopotniki na prednjih sedežih. Uporabljajo jih tudi le redki sopotniki na zadnjih sedežih. To pa ni zgledno za naše najmlajše, ki nas zelo radi posnemajo. Potrudimo se in s skupnimi močmi naredimo vse, da bodo otroci čimbolj vami, še zlasti v času počitnic, ko bodo začasno pozabili na šolske klopi, ko bo med njimi več sproščenosti, igrivosti. Mnogi bodo zaradi vaših obveznosti na delovnih mestih tudi velikokrat sami. Verjamem, daje želja vseh vas, da se bodo vaši otroci vrnili v šolske klopi zdravi in spočiti, za to pa je potrebno tudi nekaj storiti. Vsem želim lepe počitnice, prijetne dni na oddihu, kjerkoli že boste, učencem in dijakom pa tudi, da bi uspešno pričeli novo šolsko leto. Franc Kozel, univ. dipl. prav. predsednik SPVCP MO Ptuj Sestali so se z namenom, da ob zaključku šolskega leta okrepijo delo vseh služb in opozorijo starše, da bi z dobrim sodelovanjem preprečili nepotrebno škodo ali celo žrtve. Zaskrbljujoče je, da v sklopu varnostne problematike, ki jo obravnavamo pod pojmom vandalizem, srečamo vedno več mladih. V našem prostoru tudi vse več mladih uživa droge. Varnostni sosvet je zato naročil Centru za socialno delo Ptuj, da pristopi k posnetku stanja, na osnovi tega pa bi v prihodnje oblikovali program aktivnosti. Znano je, da se krepi dejavnost v fazi gašenja stanja, ne pa tam, kjer nastajajo vzroki za takšna dejanja. Pri tem je potrebno poudariti neposredno vzgojno vlogo šole, pa tudi stik s starši preko roditeljskih sestankov in drugih oblik sodelovanja. Aleksander Solovjev s CSD Ptuj je predstavil stanje na področju uporabe prepovedanih drog. Iz poročila je razvidno, da v evidenci pristojne zdravstvene službe v zadnjem letu ni primerov, medtem ko je v evidenci CSD 17 registriranih primerov. Tudi po podatkih osnovnih šol se stanje slabša tako po številu kot po starostni meji, ki se približuje 6. razredu. V šolskem centru je pripravljenost za sodelovanje pokazala le Poklicna in tehnična elektro šola, ki ima evidentiranih nekaj primerov, medtem ko se druge šole niso odzvale akciji CSD. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se kar okrog 50% dijakov vsaj enkrat sreča z drogo in da je med temi na prvem mestu alkohol. Takšen pregled stanja zahteva od vseh institucij, služb in občanov resen pristop pri preventivnih ukrepih. Tako je s strani delavcev CSD, zdravstvene službe in šol oblikovana skupina predavateljev. Pripravljene so tudi teme za usposabljanje učiteljev, učencev in staršev. Vse aktivnosti bi se vodile preko Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti v MO Ptuj. Predavatelji bi delo opravili deloma prostovoljno in deloma za plačilo. Darko Najvirt, komandir Policijske postaje Ptuj, je povedal, da je z drogami povezana vrsta drugih kaznivih dejanj in razne kršitve. Ob zaključku šolskega leta policija okrepi svojo dejavnost in s prisotnostjo poizkusi delovati preventivno. Opozoril je na potrebo po večji pozornosti v prometu v počitniških mesecih, kajti v cestnem prometu je več mladih udeležencev. Morda seje umestno zgledovati po Mariboru, kjer bodo za varnost pričeli skrbeti tudi mestni pazniki. Na Ptuju bi lahko to speljali v okviru javnih del ali redarske službe, so pa tudi možnosti za dodatno delo komunalnih nadzornikov in inšpektoijev, ki bi delali skupaj s policijo. Vse to bi povečalo učinkovitost izvajanje javnega reda in miru. Franc Kozel, predsednik SPVCP, opozarja, da statistični podatki kažejo velik porast prometnih nesreč, ki so posledica uporabe drog. Izpostavil je akcijo Z glavo na zabavo in potrebo, da varnostni sosvet izrazi svoje stališče do prodaje alkoholnih pijač na bencinskih črpalkah. V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se posebej pripravljajo na začetek šolskega leta, ko bodo razen policije aktivirali tudi društva upokojencev in predvsem upokojene policaje. Ravnateljica Tatjana Vaupotič je opozorila na potrebo po zunanjih strokovnih sodelavcih in dodatnih finančnih sredstvih. Ugotovila je, da so nekoč šole imele več sredstev za učne delavnice. Ravnateljica Darija Radičevič je opazila, da si je mladež iz mesta za svoje zbirališče zbrala lokacijo blizu OŠ Breg, hkrati pa raste pritisk na osnovnošolce. Varnost mladih je vedno bolj cenjena vrednota, v katero bomo morali vsi več vlagati. Začne se z obvezo staršev do vzgoje otrok, nadaljuje se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ko se vloga staršev ne prekine, ampak krepi ali zgubi. K temu moramo prišteti vse službe, društva in organizacije, ki se ukvarjajo z organiziranim preživljanjem prostega časa, pa tudi specializirane službe, ki nudijo pomoč v različnih situacijah. Potreba po represivnem delu policije, inšpekcij in sodstva nas opozarja na to, da nekateri svojih obveznosti niso uspešno opravili. Varnost mladih je hkrati vložek k varnosti v naši prihodnosti. Spremembe stanja in vrednot na tem področju zahtevajo hitro in učinkovito ukrepanje vseh, ki se vključujejo v delo z mladimi in za mlade. Mag. Janez Merc MODROST MESECA Beseda je obraz naše misli. Mora biti torej svetla, umevna in razumljiva. Kdor zmešano misli, tudi zmedeno govori. Poprej modro premisli, preden spregovoriš! Anton Martin Slomšek (iz knjižice Slomškove drobtinice, Družina, 2001, iz objavljenih spisov A. M. Slomška nabrala in uredila Zmaga Kumer) 1J OŠ Olge Meglič med evropskimi šolami lovenci ne razmišljamo samo o možnostih, v j' ki jih ponuja možno članstvo v Evropski f A uniji, temveč se vse bolj vključujemo tudi v programe, ki so nam že ponujeni. V izobraževalnih programih EU spodbuja sodelovanje med državami članicami in kandidatkami ter po potrebi podpira in dopolnjuje njihove dejavnosti za razvoj kakovostnega izobraževanja. Slovenske šole lahko od 1999 sodelujejo v programih EU na področju splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Projektnemu povezovanju vrtcev, osnovnih, srednjih ter višjih strokovnih šol, izpopolnjevanju strokovnih delavcev, učenju tujih jezikov ter medkulturnemu izobraževanju je namenjen program Comenius. eden izmed uradnih jezikov EU. Če pa želimo biti v evropskem okolju uspešni, je obvladanje tujih jezikov eden izmed temeljev naše izobrazbe. To, da smo dejavni izven meja naše domovine, ne pomeni, da smo pozabili na slovenski prostor. Učenci spoznavajo svojo bližnjo okolico ter celotno Slovenijo v okviru posebnih oblik pouka - projektov, taborov, tečajnih oblik dela, naravoslovnih in kulturnih dnevov... V ta program je vključena tudi OŠ Olge Meglič. Šola je že podpisala dogovor o sodelovanju z angleško, nemško, avstrijsko, italijansko, grško, romunsko, francosko in finsko šolo. Dogovori med podpisnicami pomenijo pomemben vid pretoka informacij in izkušenj ter poklicnega usposabljanja in izobraževanja strokovnih delavcev in učencev. Sodelovanje z evropskimi šolami za OŠ Olge Meglič ni noviteta, saj je že vrsto let aktivna v ekoloških programih držav, ki so povezane v skupino Alpe-Jadran. Tudi zaključek evropskega projekta šol pod naslovom Rešimo podnebje skupaj je pripadal OŠ Olge Meglič. Projekt je potekal skupaj s šolami iz Lombardije, Avstrije in Madžarske. Regija Lombardija je prispevala zelo kvalitetno zaključno predstavitveno razstavo. Besedila na plakatih so bila prevedena v jezike sodelujočih držav. Na zaključni prireditvi smo gostili predstavnike sodelujočih šol in pomembne strokovnjake, vodje in pobudnike projekta. Med njimi so bili profesor Karl-Ludwig Schibel, vodja organizacije Alleanza per il Clima, Roberto Albanese z Regionalnega ministrstva za okolje regije Lombardije, in Andrej Klemen, predstavnik Slovenskega E-foruma. Projekt Rešimo podnebje skupaj seje nato širil med slovenske šole. Ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb je bila 15. junija v dvorani Državnega sveta svečana predstavitev projekta. Najuspešnejše slovenske šole, med njimi tudi naša, so prejele priznanja. Slovenski E-forum se V parlamentu na zaključku mednarodnega projekta Rešimo podnebje skupaj je s priznanjem zahvalil tudi začetniku tega projekta, ravnatelju Ervinu Hojketju. Plesna skupina OŠ Olge Meglič pa je v sodelovanju s plesnim klubom Mambo na prireditvi izvedla izvirno točko Vsa narava živi. Scenska kulisa, izdelek učencev likovnega krožka naše šole, je sedaj v lasti Ministrstva za okolje. Vsako leto učenci nabirajo potrebne izkušnje, širijo obzorja, spoznavajo dejavnosti šol ter življenje vrstnikov izven naših meja. V letošnjem šolskem letu so bili naši učenci sodelavci ekoloških taborov v avstrijskem Passilu in italijanski Pavii. Udeležili pa so se tudi mirovniškega tabora v Mrkopalju v sosednji Hrvaški. Z delom in druženjem nastajajo novi projekti, hkrati pa vsi udeleženci uresničujejo pomembno postavko evropskih programov - učenje tujih jezikov ter medkulturno izobraževanje, saj bo slovenski jezik ob vstopu v Evropsko unijo po načelu enakopravnosti postal Skupne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku ter obujanje ljudskih šeg in navad ob pustnem času so se že ustalile v šolskem urniku šol Spodnjega Podravja. To sodelovanje želimo razširiti v prihodnjem letu še na športno področje. Učenci tako spoznavajo delo in življenje vrstnikov bližnje okolice, učijo se strpnosti, tolerance in spoštovanja. Da smo v tem uspešni, nam dokazujejo tudi mnoge prijateljske vezi, spletene na teh srečanjih, hkrati pa to dviguje kvaliteto dela na naših šolah. Projekt, kot je bil Olgica na vlaku, ko smo učenci, učitelji in starši skupaj izpeljali prirejene šolske ure na vlaku na poti med Ptujem in Postojno, obiskali vrstnike v Postojni in si ogledali svetovno znano kraško jamo, se seveda zaradi velikih organizacijskih priprav in materialnih stroškov ne izvede vsako leto, želimo pa si, da bi bil vsak učenec udeležen v podobnem projektu vsaj enkrat na razredni in enkrat na predmetni stopnji. Zelo razvejane pa so naše povezave in delovanje v domačem okolju. Projekti Medgeneracijske povezave, Moj prijatelj je drugačen, Prostovoljno delo tečejo že nekaj let in povezujejo naše učence s stanovalci Doma upokojencev na Ptuju, srednješolci, varovanci Dijaškega doma ter vrtca na Ptuju. Za sodelovanje v projektih in posameznih akcijah se učenci odločajo svobodno, na podlagi svojih interesov in osebnega zadovoljstva. Vanje stopajo tisti, ki želijo podarjati svojo življenjsko energijo drugim, hkrati pa imajo potrebo po tem, da bi nekaj pridobili tudi zase. Eden izmed naših ciljev je, dati vsakemu učencu možnost, da pokaže, kaj zna in kaj zmore. Zato jih podpiramo in vodimo skozi odločitve in priprave za mnoga tekmovanja v znanjih in spretnostih, kjer že tradicionalno dosegajo visoke uvrstitve. Hkrati pa jih pripravljamo tudi na to, da so morebitni spodrsljaji del šole in vzgoje za življenje. S svojo vedrino in razigranostjo pa so bili učenci tudi v tem šolskem letu prisotni na mnogih prireditvah v kraju. S kulturnimi programi so popestrili mnoga občinska, državna in mednarodna športna tekmovanja in srečanja, obletnice društev (npr. 115-letnico Turističnega društva na Ptuju), mednarodne in svetovne dneve organizacij in gibanj (npr. svetovni dan Zemlje), prireditve ob praznikih (npr. novoletno-božični programi za otroke v bolnišnici, za starostnike v Domu upokojencev). Človek ne more živeti sam. Slovenci pa nismo mnogoštevilen narod. Če želimo obstati, bomo morali tudi v združeni Evropi ohraniti svojo identiteto in omogočiti svoji kulturi in znanju, da bosta delovala v širšem evropskem prostoru. Na to se moramo pripraviti sami in na to moramo pripraviti tudi evropske sosede. Tudi zato je pomembno vključevanje slovenskih šol v projekte, ki nam jih Evropa ponuja že danes. Ervin Hojker IZ OSNOVNE ŠOLE BREG Hura! Počitnice so tu! jr ura/ Počitnice so tu! Zaslužene počitnice. Čez celo šolsko smo se dovolj trudili, da lahko sedaj uživamo. Z veseljem prebiramo svoje rezultate, saj smo dosegli mnogo visokih in tudi najvišja državna priznanja za znanje, ki so nam v ponos in veselje. Tekmovali smo na mnogih področjih. Najuspešnejši pa smo bili na področju kemije pod mentorstvom Irene Tomanič, kjer smo na državnem tekmovanju dosegli kar osem zlatih priznanj (izmed enajstih, ki so jih skupaj prejeli učenci vseh ptujskih osnovnih šol). Te so prejeli: Aleš Černezel, Aleksander Miložič in Neva Klaneček iz 8. razreda ter David Sipoš, Nataša Miložič, Sara Vidovič, Tadej Volgemut in Luka Zavec iz 7. razreda. Med njimi moram prav posebej izpostaviti tri učence, ki so na državnem tekmovanju iz kemije dosegli 100% rezultat in s tem dokazali, da so v znanju kemije v samem državnem vrhu. Ti so: Aleš Černezel, Aleksander Miložič in David Sipoš. Zelo uspešni smo bili tudi na raziskovalnem področju, saj smo z raziskovalno nalogo Analiza kvalitete kruha dosegli dve zlati priznanji, in sicer na regijskem in državnem tekmovanju. Nalogo so izdelali in tudi uspešno zagovarjali: Aleš Černezel, Neva Klaneček in Sara Vidovič pod mentorstvom Irene Tomanič. Zelo smo ponosni na svoje rezultate. Ti so nam vzpodbuda za nadaljnje delo. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da bomo v ponos šoli Breg, staršem in celotni skupnosti. Irena Tomanič & A i Učenci OŠ Breg, ki so prejeli zlata priznanja - od leve: Aleksander Miložič, Tadej Volgemut, Aleš Černezel, David Sipoš, Neva Klaneček, Nataša Miložič, Sara Vidovič, Luka Zavec, spodaj mentorica Irena Tomanič. Foto Langerholc ZLATA PRIZNANJA IN ZLATE SOVE ZA PTUJČANE TUDI NA DRŽAVNEM SREČANJU Ptuj ponosen na mlade raziskovalce iz OŠ Ljudski vrt, Breg in Videm y prostorih Gimnazije ter Srednje in poklicne tehniške šole (SPTŠ) v Murski Soboti je v juniju potekalo 2. državno srečanje mladih raziskovalcev, na katerem se je zbralo 325 osnovnošolcev iz vse Slovenije, ki so predstavili skupno 143 raziskovalnih nalog. Te so bile razdeljene na različna področje: fizika in astronomija, matematika, kemija, biologija, ekologija z varstvom okolja, tehnika, slovenski jezik in književnost, geografija, zgodovina, etnologija, sociologija in psihologija. Namen srečanja je po besedah sociologinje na OŠ Ljudski vrt Darije Erbus predvsem, da mladi raziskovalci utrdijo samozaupanje, zaupanje v svoje delo in razmišljanje, da lahko javno izražajo svoja mnenja, da imajo možnost razpravljati o svojem delu in metodah, se naučijo izvajati projekte v obliki zaokroženih elaboratov in da ugotovijo ali preverijo vrednost zaključkov. Na srečanju, organizirale so ga Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS), Gimnazija Murska Sobota in SPTŠ Murska Sobota, so sodelovali mladi raziskovalci z nalogami, ki so bile izbrane na predhodnih občinskih, mestnih ali regijskih srečanjih. Ta so se aprila in maja zvrstila v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, Novi Gorici, Velenju, Kopru, Idriji, Novem mestu, na Ravnah na Koroškem, v Murski Soboti in Ptuju. Vseh nalog je bilo čez 650, najboljši med njimi pa so jih zagovarjali pred 50 recenzenti, med katerimi je bilo 14 doktorjev znanosti. Ti so preverili njihovo samostojnost pri oblikovanju naloge, raziskovalni pristop, metode dela in rezultate, sistematičnost in smiselnost podanega gradiva ter splošno razgledanost. Mladim raziskovalcem je pri delu pomagalo 185 mentorjev iz 80 šol, sicer pa je srečanje edina tovrstna prireditev na državnem nivoju. Ob tekmovanju je izšel še zbornik s povzetki predstavljenih raziskovalnih nalog, je zaokrožil dogajanje v Murski Soboti učitelj tehnike Miran Petek. Z zanimivimi in izvirnimi nalogami so se elitnega dogodka udeležili tudi osnovnošolci Ljudskega vrta, Brega in Vidma pri Ptuju ter - kot že na območnem srečanju - tudi na državnem dosegli najvišja priznanja. Zlata priznanja in zlate sove so tudi na državnem srečanju prejeli avtorji naslednjih nalog: Ljudski vrt: Maihna deiania niso zmeraj maihna - prostovoljno delo osnovnošolcev v Ptuju - Petra Rašl in Jana Bedrač, (mentorici Darija Erbus in Sonja Pučko) Živlienie z rolerji - Jan Ambrožič, Rok Fajt in Žan Milič, (mentorja Blanka Kojc in Miran Petek) Breg: Analiza kvalitete kruha -Aleš Černezel, Neva Klaneček, Raziskovalci iz OŠ Ljudski vrt z mentorji Sara Vidovič, (mentorici Irena Tomanič in Jelka Avguštin) Popis velikega srakoperia na Dravskem in Ptujskem poliu: Jernej Koželj, Nikola Sarki-čevič, Tadej Žnidarič, (mentor Dominik Bombek) Videm pri Ptuju: Oskrba z vodo nekoč in danes v Vidmu in Dravinjskem Vrhu - Mojca Šosterič in Julija Furek, (mentorica Marija Šosterič) Ivo Komik Sf/ft/ran 15 Ptuj v Entente Florale ntente Florale je evropsko mednarodno tekmovanje, ki se je pričelo pred več kot 25 leti in v katerega je trenutno vključenih 10 držav. Vsaka ima po enega predstavnika v ocenjevalni komisiji, ki po vnaprej dogovorjenem programu obišče prijavljena mesta in vasi. Sodniki so po izobrazbi botaniki in krajinski arhitekti ter ocenjujejo kraj po štirih kriterijih. Čeprav ocena še ni dokončna in je tudi niso povedali (rezultati ocenjevanja bodo znani 13. septembra letos), so na odprti seji govorili o pozitivnih in negativnih stvareh, ki so jih opazili. Dobrih stvari je bilo kar veliko. Posebej so bili navdušeni nad domom upokojencev in bolnišnico. »Povezava med obema stavbama, zdravstvenim domom, Šolskim centrom in vrtcem ter bližina centra mesta dokazuje, da starejši ljudje niso odrinjeni na rob vsakdanjega življenja.« je povedal predsednik sodniške komisije Luke Griffin. Seveda pa so opozorili tudi na napake. Izpostavili so cvetlična betonska korita, ki ne sodijo v staro mestno jedro, kakor tudi ne izveski nad gostinskimi obrati in trgovinami, ki kazijo celostni videz starega mesta. Zmotila pa jih je tudi neskladnost barv fasad in napisov na stavbi nasproti CID-a, saj to nikakor ne pripravi obiskovalca, ki pride z avtobusne postaje, na vstop v mesto. Menim, da je potrebno v zvezi s tem tekmovanjem posebej omeniti Albina Piška. Na njegovo pobudo se je Ptuj udeležil tega tekmovanja, saj bi brez nje- govih neutrudnih obhodov od jutra do noči, opozarjanja na pomanjkljivosti in organiziranja čiščenja ter ocvetličenja mesta Ptujčani morda nikoli ne vedeli, kako lepo je zeleno in cvetoče mesto. MEDNARODNA KONFERENCA REVITALIZACIJA VODNIH POVRŠIN KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST ZA LOKALNE SKUPNOSTI Ena izmed prireditev v počastitev občinskega praznika bo tudi mednarodna konferenca, ki bo potekala 2. in 3. avgusta na gradu. Na njej bodo sodelovali strokovnjaki iz pobratenih in partnerskih mest. Med govorniki bodo tudi slovenski strokovnjaki, posvetili pa se bodo Ptujskem jezeru in njegovi oživitvi. Vstop je prost. Vljudno vabimo Ptujčanke in Ptujčane, da se konference udeležijo, posebej pa bi radi opozorili na premierno predvajanje filma z naslovom Ribnika v Podvincih avtorjev Vekoslava Lašiča in Bogdana Macarola. Podrobnejše informacije dobite na ZRS Bistra Ptuj: (02) 748 02 52 Matjaž Gerì. Tanja Ostrman med drugim 12. julija ob podvozu posadili lipo - simbol slovenstva. Obisk mednarodne ocenjevalne komisije Entente florale. Pri kriteriju kvalitete ocenjujejo predvsem zelene površine, zasaditev parkov s cvetjem, urejenost mesta, zgradb, domov ter okolju prijazno negovanje narave. Drugi kriterij je namenjen ocenjevanju vključenosti celotne skupnosti v izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Sem sodi tudi ogled planskih aktov. Tako imenovani splošni kriterij vsebuje oceno o vključenosti objektov v naravno okolje, čistost mesta in vtis, ki ga daje. Pri zadnjem kriteriju pa je poudarek na ekološkem izobraževanju in osveščanju, predvsem predšolske in šolske mladine. Mesta in vasi ne tekmujejo med seboj, ampak je vsak kraj ocenjen z določenim številom točk glede na posamezen kriterij. Največje možno število točk je 100; od 85 do 100 točk pomeni zlato medaljo, od 75 do 84 točk srebrno medaljo in od 60 do 74 točk bronasto medaljo. Lahko se zgodi, da je več mest iz različnih držav odlikovanih z zlato medaljo, lahko pa niti eno ne dobi dovolj visoke ocene. Iz vsake države lahko tekmuje le eno mesto in ena vas. Letos se Slovenija predstavlja z mestom Ptuj in vasjo Kostanjevica na Krki. Sodniška komisija je pričela ogled mesta 12. julija v podjetju Čisto mesto in na novem pokopališču. Nato se je z vlakcem odpeljala do bolnice, zdravstvenega doma, doma upokojencev. Ljudskega vrta, Term in golf igrišča. Ogledala si je še eko-delavnico v OŠ Olge Meglič, Knjižnico Ivana Potrča, grad, cerkev svetega Jurija in vinsko klet. V Mestni hiši je delegacijo sprejel župan Ptuja. Po sprejemu so imeli sodniki najprej zaprto sejo, nato pa še odprto za predstavnike občine in spremljevalno delegacijo. Šele po obeh sejah so sodniki dovolili vstop tudi novinarjem. Ob ogledu Ptuja so člani komisije Foto: Langerholc VODA - PREDRAGOCENA SESTAVINA NARAVE, DA BI Z NJO RAVNALI ŠPEKULATIVNO Odvzemanje substanc iz ekosistema pomeni krajo nogo razprav in polemik poteka na temo povezanosti gozda in vode, vendar končnih odločitev o prihodnosti naših gozdov in voda še nimamo. Prispevek ni namenjen reševanju te problematike, je pa namenjen pozitivnim rešitvam za naš prostor, na naših mikrolokacijah. Povezanost naravnega gozda z vodami v našem prostoru je nesporna. Izviri v gričevnatem in ravninskem svetu so običajno v gozdu. Po nastanku so lahko površinski in manj primerni za pitje, izrednega pomena pa za gozd, za njegovo favno in floro. Takšen prostor tvori s svojimi živimi in neživimi ekofaktorji ekosistem, ki je občutljiv na človekove posege. Ranljiv do te mere, da že manjši posegi povzročijo presahnitev izvira in s tem spremembo pogojev preživetja mnogih vrst rastlin in živali. Ker pa so te medsebojno odvisne, povzročijo rušenje celotnega sistema. Drug vidik povezanosti gozda in vode je ta, da nad gozdnimi površinami pogosteje dežuje zaradi močnejšega izhlapevanja, posledica padavin pa je močnejša preskrbljenost z vodo. Do sedaj smo skrbeli predvsem za odvajanje vode kot nadležne sestavine naše krajine. Niti pomišljali nismo na to, da bi je lahko primanjkovalo. Zapostavljenost poplavnega gozda in močvirskih predelov se nam maščuje. Mnenje, da sta gozd in močvirje nekoristen prostor, uporaben za odlaganje gradbenega materiala in odpadkov različnega porekla, za intenziven posek drevja, izsušitev, preusmeritev v kmetijsko obdelovalne površine, urbanizacijo, je zgrešeno in pušča v našem prostoru trajno osiromašenje tako v bivalno-kakovostnem smislu kot tudi trajnem izginotju različnih vrst rastlin in živali. Odlično gospodariti z gozdom pomeni spoštovati vodo. Gozdni in vodni ekosistem sta zato nedeljiva celota. V sonaravnem gospodarjenju z gozdom je načelo trajnosti vseh funkcij gozda izpolnjeno - torej tudi voda. Glede na geološko podlago (pohorski tonalit kot nepropustna podlaga ali pa naplavino proda) lahko spoznamo pomen gozda, kajti gozd uspe zadržati velike količine vlage brez vlaganja energije tam, kjer je izkoriščanje prostora za kakršnokoli drugo dejavnost jalovo početje (gozd v Kidričevem). V naravnih ekosistemih, kot je gozd, poteka kroženje energije in substanc v mnogih različnih krogotokih. Na krožnih poteh ostajajo snovi na določenem mestu ali rastišču, le majhne količine odtekajo v druge ekosisteme in obratno. Takšni ekosistemi delujejo po principu samodejne trajnosti. Kot sem že omenil, sleherno poseganje v takšne samodejne mehanizme deluje razdiralno. V principu pomeni odvzemanje substanc iz ekosistema krajo. Krademo tudi vodo, če jo jemljemo določenemu ekosistemu. Krademo, če ne sledim naravnim trendom ... V Sloveniji je polovica negozdnih površin, ki močno uničevalno delujejo na vodni režim, ker jim manjkajo naravni zadrževalni mehanizmi. Te površine so posledica človekovega početja in so teoretično in praktično moteč dejavnik v naravi. Če umetni ekosistemi moteče delujejo na vodnost dežele, potem kaže tistemu, ki deluje ohranjevalno, posvetiti posebno pozornost. Nedotaknjeni in sonaravni gospodarski gozd spadata med ekosisteme, v katerih se voda dokaj naravno zadržuje in tudi naravno odteka. Sicer ta gozd z gospodarskimi posegi motimo, toda narava ga nenehno poizkuša usmerjati in strukturirati, da bi znova vzpostavila zadrževalne mehanizme. Povsem drugače je na obdelovalnih površinah, kjer sproti onemogočamo restavratorske poizkuse narave, kako nazaj k naravnemu ekosistemu. Ocena gozdarskih znanosti in prakse pri ravnanju z gozdom v Sloveniji kaže na zelo pomembno vlogo gozdarstva v ustvarjanju blagodejnega, za življenje pomembnega vodnega režima. Pomeni protiutež razdejanju, ki ga načrtno uveljavljamo v različnih gospodarskih vejah, še posebej v kmetijstvu. Čemu vsi takšni in podobni teoretski prispevki? Zato, da bi spoznali temelje pulziranja narave, da bi dojeli napačnost našega dosedanjega gledanja, da ne bi prihajalo do novih škod in da bi napake postopoma popravljali. V bistvu gre za zasuk v načinu razmišljanja in postopnost v popravljanju napak. Ukrepi za gozdarjenje z vodoo-hranjevalnim predznakom so: - odprava sečenj na golo kot generalni in bistveni prispevek k varstvu voda; - sistematično zmanjševanje deleža mladih gozdov in monokultur nasploh; - za vodo ugodno strukturiranje gozdne biosubstance in s tem uveljavljanje vodozadrževalnih mehanizmov; - pospeševanje mešanega gozda z močnejšim deležem listavcev; - stalni odpor proti gozdnemu plantažništvu in naraščajoči agrikulturizaciji lesne proizvodnje; - ohranjanje gozdnega pasu in gozdnih sestojev ob potokih in rekah, v strmem gričevnatem svetu; - ohranjevanje gozdnega potoka, torej osrednjega izvora vode. Gre za sistematično krepitev temeljne lastnosti gozdnega ekosistema: krepitev zadrževalnih mehanizmov in oddaje različnih substanc - torej tudi vode. Gozd je s prepletenostjo s poljedelstvom ustvaril naravne pogoje za kmetijstvo s svojo biosubstanco. Počasi dojemamo, kaj takšno gospodarjenje za slovensko krajino pomeni. Sleherno izolirano obravnavanje vode pomeni škodljivo početje. Z vodo smemo gospodariti ob strogem upoštevanju vseh drugih funkcij. V nasprotnem primeru, ko smo vodo -"patent” narave iztrgali iz celote, se z njim dogaja isto kot z mnogimi patenti modeme znanosti in tehnologije: obrnejo se proti življenju oz. proti človeku. Voda je predragocena sestavina narave, da bi se modeme tehnologije smele, kot doslej, z njo neživljenjsko, špekulativno poigravati. Tudi v ravnanju z vodo je potrebno uveljaviti razširjeno pojmovano načelo trajnosti. Pravila za delo z gozdom in vodo: 1. V naravi gozda in potoka je nenehno prisotna težnja po lokalnem. 2. V primem poseganja v gozd ali vodo pomeni to krajo in s tem motnjo. 3. Ne prekinjajmo samodejnih mehanizmov v gozdnem in v vodnem ekosistemu. 4. Vsak del gozda in vsak del potoka (reke) je enkraten pojav v naravi in temu primemo in prilagojeno mora biti tudi ravnanje z njim. 5. Vsak poseg v gozdni in vodni ekosistem naj krepi pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Obstajata dve gledanji na naše ravnanje z gozdom in vodami kot delom narave. Prvi, ki poizkuša slediti zakonitostim narave in vgrajuje vodoohranjevalne mehanizme v korist življenja. In dmgi trend, ki pospešuje odtok vode iz dežele. Pri tem mislim na energetsko potratno kanalizacijo studencev, potokov, rek, izsuševanje obdelovalnih površin z agromelioracijami, preveč gnojeni travniki, steptani pašniki, vprašljivo umetno gnojenje, pospeševanje industrijskih rastlin, ki porabijo mnogo vode, medtem koje površina večji del leta izpostavljena izpiranju (npr. komza). Posledica tega je, da so napori za ohranitev zdrave vode vse bolj izničeni. Kajti dobrine, kot so gozd, vode, zemlja, krajine, niso obravnavane kot celota. Boris Gerì KLEPET Z BABICO ANO HLUPIČ O STARIH ČASIH, OTROCIH IN VZGOJI Starejši ljudje so vir spominov in modrosti S /1 tarejši ljudje so vir spominov in modrosti, \ a preprostih življenjskih resnic ter bogastva, fj ki se ga ne da kupiti. Samo postati je treba v tem hitrem času, jim prisluhniti, poklepetati in spiti kakšno kavico. Tako malo je potrebno, da starejšemu človeku polepšate dan in sebe obogatite za nova spoznanja. O starih časih, otrocih In vzgoji sem poklepetala z babico Ano Hlupič z Mestnega Vrha pri Ptuju. Zdi se mi nekaj posebnega, ker se ne da ne svojim letom, ne bolečinam, nikomur. Ana Hlupič pred hčerkino hišo v Mestnem Vrhu Kot piše v knjigi z naslovom Vzgojeslovje, ki je izšla v Ljubljani leta 1923, je izkustvo dokazalo, da lahko slaba vzgoja izpridi najboljšega otroka, a tudi to, da dobra vzgoja lahko popravi dete, ki so ga bili slabi odnošaji pokvarili'. Takrat je bila moja sogovornica stara deset let. Otroci so živeli drugačno življenje, saj je tudi čas bil drugačen. Zanjo je najlepši letni čas pomlad. Takrat vse zaživi, zacveti, vse je mladostno. Kot ona. Dobro se drži za svoja leta. Stvari rada pove tako naravnost v obraz, da je včasih kar malo boleče. Priznava, da bi bolje prišla skozi življenje, če bi se znala malo pretvarjati. Ko ji kaj ne gre, se potrudi, tudi preko meja svojih zmožnosti. Rdeča nit njenega življenja je voda. Kot otrok je plavala v Dravi, pozneje so ji bili dragocena naložba v zdravje vsakoletni večdnevni obiski toplic. Sedaj plava vsako nedeljo, za svoje telo in dušo. V ptujskih toplicah sreča prijatelje in znance, jim da kakšen življenjski nasvet, poklepeta ... Ko se vrne domov, si skuha kosilo, popoldne počiva. Ne da se: ne svojim letom, ne bolečinam, nikomur. Vaš najlepši spomin iz ranega otroštva? Najlepše mi je bilo, ko smo sedeli na pragu naše hiše. Bili smo kot majhne štručke. Mama je najmlajšega imela na prsih, ostali smo se stisnili k njej in poslušali njeno pripovedovanje. Otroci v današnjem svetu? Otroci so po duši vedno dobri, nobeden ni hudoben. Otroka naredijo hudobnega starejši. Kaj vse zdaj že lahko vidijo na televiziji in v časopisu! Otrok še ni dozorel, pa bi že moral vse vedeti. S tem mu krademo otroštvo. Naj vsaj prva leta živi v svojem svetu. Razlike v prehrani? Nekoč otroci niso poznali čokolade, bonbonov, tablet za zobke, prehrana je bila nasploh drugačna. Kavo smo si sladkali s saharinom, ki ga je bilo težko dobiti. Jedle so se juhe. Menim, da se sedaj preveč je hrana iz hladilnika. Stara sem, pa si še vedno zaželim mlečni riž in gris, polento. Kaj pa gibanje? Otroci smo morali delati; pasti, tekali smo za živalmi. Majhni otroci so dobili kakšen košček lesa iz očetove mizarske delavnice in so se igrali z njim, nam punčkam je oče naredil raglje, starejši fantje so imeli v rokah palice in so tekali po hribu. Ob nedeljah je prišlo skupaj trideset otrok. Najlepše pa je bilo, ko smo šli okrog devete ure zvečer zraven očeta na Dravo. Voda je bila tako bistra, da se je videl vsak kamenček, otroci smo se kopali, potem smo šli domov. Sami imate dva otroka. Kako to, da si niste ustvarili večje družine? To pa zato, ker sem že kot otrok morala čuvati otroke. Z dvanajstimi leti sem bila prava mati. Pazila sem mlajše brate in sestre, vsak dan. Bilo nas je deset otrok, pa še v šolo je bilo treba iti. Glede na vaša leta in izkušnje, kakšna se vam zdi pravilna vzgoja otrok? Pravilna vzgoja otrok je ljubeča vzgoja. Vendar otroku ne smeš pokazati, da ga imaš neizmerno rad, ker te potem začne izkoriščati. Vpeljati ga moraš v delo. A tako, da ga tudi sam vidi. Današnja vzgoja je premalo delovno naravnana. In red, otrok mora imeti svoj red. Kakšen se vam zdi položaj žensk pri nas, se je veliko spremenilo od vaše mladosti? Ženske so v tem času bolj svobodne samo v besedah, kar se tiče dela, pa so še bolj obremenjene kot včasih. Če ima ženska primernega partnerja, še vse gre, drugače pa to ni življenje. Ženska, ki pride utrujena iz službe, si želi malo svojega miru in počitka. Če je mati, si to težko privošči. Kdaj se vam je zdel svet lepši, nekoč ali danes? Svet se mi je zdel lepši, ko je bil še bolj primitiven. Sedaj Ana Hlupič z najmlajšim pravnukom v naročju je po eni strani vse zelo napredno, po drugi pa uničevalno. Nekoč, ko sem bila stara sedem let, smo sedeli na klopi pred hišo, takrat je prišel k mojemu očetu sosed, ki je bil železničar, in mu rekel: “Ti, Tone, pa veš, kaj ti moram povedati? V Ameriki pa imajo tako, da na gumb pritisneš, pa vse zasveti. ” Mi otroci smo to razumeli po svoje. Naša mama je bila zelo skrbna, starim oblačilom je porezala gumbe in jih hranila v škatli. Nam so prišli zelo prav: prislonili smo jih na zid, pritiskali nanje ter čakali, da bo zasvetilo. Pa ni bilo nič iz tega. Zato smo si še naprej svetili s karbidom in petrolejem. Čistili smo cilindre svetilk Če je kateri počil, smo bili tepeni. Ali si želite, da bi bili še enkrat mladi? Ne, to pa ne. Mi smo svoje preživeli. Bili so lepi in težki trenutki, a je že tako, da mora vsaka generacija kaj dati skozi. Darja Ambrožič 11. TEK OB MEJAH SLOVENIJE V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI Ptujski maratonci ponovno obtekli Slovenijo i - a praznični torek so se na Ptuj vrnili ali / f bolje rečeno pritekli člani TK Maraton. ? s 9 Končali so 11. tek ob mejah Slovenije. Čeprav utrujeni, so zadnje kilometre med Podlehnikom in Ptujem tekli vsi, pridružili pa so se jim tudi drugi. Zadnja ura teka pomeni poseben čar. Kot vsako leto so jih tudi letos ob cesti navdušeno pozdravljali ljudje in jih tako nagradili za njihov štiridnevni tek v izjemno vročem vremenu. To je bila tudi potrditev, da je ljudem tek všeč, da ga sprejemajo in živijo z njim. Po prisrčnem sprejemu pred občino Podlehnik se je skupina tekačev ustavila tudi pred gostilnama Majolka v Tržcu in Kokol na Turniščah, se odžejala s pijačo na belo pogrnjenih mizah in po pogledih na uro nadaljevala pot proti Ptuju. Tek ob mejak Slovenije ima že lepo tradicijo. Osamosvojitev naše države in veselje do teka sta porodili Franciju Zupaniču idejo o teku ob slovenskih mejah. Vsi prisotni smo jo na ustanovnem sestanku Tekaškega kluba Maraton jeseni 1991 soglasno sprejeli. Za prvega predsednika smo izvolili Ivana Roglja. Takoj smo začeli priprave. Določili smo traso teka in njeno dolžino, čas, v katerem jo bomo pretekli, pravila teka itd. Za izvedbo in pridobitev dovoljenj je bilo potrebno izdelati kar nekaj obsežnih elaboratov. Nič ni bilo prepuščeno naključju. Iskali smo tudi sponzorje in pridno trenirali. 1. tek ob mejah Slovenije smo začeli 21. junija 1992 ob 20. uri pred Mestno hišo. Na začetku je bilo nekaj nervoze, ko pa so stvari stekle, je izginila. V dveh kombijih sta se stiskali po dve skupini udeležencev. Tekači skupine so se menjavali na vsako uro. Sledil jim je kombi z rumeno opozorilno lučjo. Ko je po šestih urah skupina odtekla svoj del poti, jo je zamenjala druga. Tekačem je potem ostalo šest ur, da so se prepeljali do kraja naslednje menjave, se spočili, nahranili, uredili opremo itn. To se je ponavljalo štiri dni in noči. Manjše težave je povzročala komunikacija med skupinama, saj so majhni vojaški brezžični prenosni telefoni pogosto odpovedali. Tudi poti še nismo dobro poznali in smo včasih tudi zašli. Tudi poznejši teki so potekali podobno, le težav je bilo vedno manj. Ceste in kraji, skozi katere smo tekli, so nam postajali vedno bolj domači. Med samim tekom smo se lahko bolj predajali užitkom čudovite pokrajine. Prelepa valovita pokrajina Prekmurja ob sončnem vzhodu, doživetje jutra v Kamniško-Savinjskih Alpah med hojo čez 2001 meter visoko Savinjsko sedlo, tek po prelepi alpski dolini Radovne, vzpon na Vršič, tek ob Soči po dolini Trente pod visokimi alpskimi vršaci, prijetne vonjave eteričnih olj čez dan pregretih borovcev v ohlajeni noči med tekom po Krasu, tek ob morju in solinah, tek čez Sviščake med orjaškimi smrekami z mislijo na medvede, občutek tesnobe med nočnim tekom skozi temne kočevske gozdove in občutek veselja, da se vračamo proti domu med tekom skozi Obsotelje, vse to so samo delčki tega, kar smo doživeli med potjo po naši prelepi Sloveniji. Od 6. do 9. teka so bile z nami tudi druge ekipe. Potekal je tekmovalno in trajal šest dni, v njih pa se je zvrstilo 5 etap. Tekmovanje je potekalo od zgodnjega jutra do poznega večera. Po druženju so udeleženci ponoči počivali, zgodaj zjutraj pa zopet pričeli tekmovanje. Ekipe so imele samo sedem članov, zato je bilo še bolj naporno. 10. tek smo zopet izvedli po starem načinu, k sodelovanju pa smo povabili še tri ekipe iz različnih krajev Slovenije. Zadnja ura teka med Podlehnikom Številke teka se lepo ujemajo z obletnicami slovenske državnosti. Tek ob mejah Slovenije je praznik ptujskih ljubiteljskih tekačev. Z njim želimo propagirati tek kot izredno enostaven in učinkovit način sprostitve in ohranjanja fizične in psihične kondicije. Naša želja je, da bi se nam med tekom ob mejah pridružilo čim več ljudi. To nam je doslej le delno uspelo. Hkrati je tek izraz veselja in sreče ob dnevu državnosti. Veselje in srečo delijo z nami tudi ljudje po vsej Sloveniji z neprestanim hupanjem in pozdravljanjem iz mimo vozečih avtomobilov, s pozdravi ljudi, ki stojijo pred svojimi hišami, na ulicah ali vrtovih gostiln, z ljubiteljskimi tekači ali kolesarji, ki se nam za nekaj časa pridružijo. In po enajstih letih ob poti povsod že vedo, da zopet tečejo ptujski maratonci. Še kilometer, še nekaj sto metrov in s prihodom pred Mestno hišo, točno ob 20. uri, smo maratonci že enajstič obtekli Slovenijo. Tudi tokrat nas je po pretečenih 1200 kilometrih kljub veliki utrujenosti prevzel občutek sreče in zmagoslavja. Še posebej smo bili veseli toplega sprejema številnih občanov, župana Miroslava Lucija in mestnih svetnikov, ki znajo ceniti njihov trud. V mislih pa smo že imeli 12. tek in Ftujem ob mejah Slovenije. Še prej bomo člani kluba pod vodstvom Milana Potočnika priredili že 11. ptujski maraton v sodelovanju s Termami Ptuj. Prireditev bo v Termah Ptuj prvo nedeljo v septembru. Bralce Ptujčana vabimo, da se prireditve aktivno udeležijo ali pa pridejo samo vzpodbujat udeležence teka. Da bomo izvedli obe prireditvi, so nam finančno pomagali naslednji sponzorji: glavni sponzor ERA Petlja, Mestna občina Ptuj, TALUM Kidričevo, Tenzor, Radio-Tednik Ptuj in drugi. Niko Žuraj Turnir trojk v ulični košarki za fante in dekleta Društvo mladih Kažipot organizira turnir trojk v ulični košarki za fante in dekleta. Pričel se bo 27. avgusta ob 9. uri na dvorišču Potrčeve ceste 22. Prijavnino v višini 1000 tolarjev na ekipo zbirajo pol ure pred pričetkom. Dodatne informacije dobite pri Juretu Mešku na telefonski št.: 031 857 886. Društvo mladih Kažipot INTERVJU Z BOKSARJEM SAŠOM PUČKOM »Luč velikega športnega odra me žene naprej« J 'insega, godba je polna poglavij s srečnimi razpleti, čeprav komaj začeta, zato njen osrednji del z vsem, kar naj se zgodi najlepšega in naj-šele pride. Tako trdno na tleh in z zmernim optimizmom napoveduje glavni junak in to z veseljem pričakujejo tudi prijatelji športa. Sašo Pučko se naglo, a brez hitenja prebija med vodilne mlade slovenske boksarje, druščina zvenečih imen v prvi ligi dobiva novo ime. Za vse bolj ali manj oddaljene cilje pa je prepričan, da so dosegljivi samo z delom. "Upam, da mi bo uspelo. Tudi zato, ker sem poln energije, samozavesti in dobre volje," Je prepričan Sašo. Dopolnil jih je šestnajst. Mladenič kot najbrž marsikateri njegove starosti: rad ima popularno glasbo, računalniške igre, druženje s prijatelji in nagajivo hihitanje. Toda ima nekaj, kar ga loči od vrstnikov: boks. Ko vstopi v ograjeni četverokotnik, postane drugačen človek: resen športnik, ki ve, da mora oddelati nekaj ur na dan za uspeh. Ta pa se že kaže, čeprav je tekmovalna pot enega največjih upov slovenskega boksa nasploh relativno kratka. Uspeh v športu in odlične ocene na OŠ Ljudski vrt so mu omogočili vpis v športno gimnazijo Ptuj. Kljub mladosti je nanizal kar nekaj odmevnih uspehov. Zapišimo tiste najboljše. Državna prvenstva: 2000, peresno lahka do 57 kg (kadeti), 1. mesto 2001, peresno lahka do 57 kg (kadeti), 1. mesto 2001, dobitnik 1. mladinske rokavice Slovenije 2002, kadetski prvak Slovenije (do 60 kg) Mednarodne revije: 1998, Pernica (SL), 1. mesto 1999, Trst (IT), 1- mesto 2001, Beljak (A), 1. mesto 2002, kadetski prvak Avstrije (do 60kg) Evropsko prvenstvo: 2001, EABA - peresno lahka kategorija, do 57 kg (kadeti) Liverpool (VB), 14. mesto Svetovno prvenstvo: 2002, A1BA - lahka kategorija, do 60 kilogramov (kadeti) Madžarska, 9. mesto Reprezentančni nastopi: 2001, meddržavno srečanje Hrvatska - Slovenija (Slavonski Brod) 2002, gost avstrijske reprezentance proti Madžarski: 1. mesto (do 60 kg) Slovenski boks je v zadnjih nekaj letih kakovostno napredoval in nekateri naši boksarji so na turnirjih doma in v tujini dokazali, da se že lahko ena- kovredno kosajo z evropsko konkurenco. Sašo Pučko je na svoje zmožnosti opozoril tudi na evropskem prvenstvu v angleškem Liverpoolu, kjer je požel veliko pohval za prikazano v ringu. Nalogo je dobro opravil, toda konkurenca je bila starejša in zanj prehuda. Z nastopom je bil zadovoljen. "Vedel sem, da se z izkušenimi mojstri ne morem kosati, toda kljub temu sem vesel, saj je bil to moj prvi nastop na tovrstnih tekmovanjih. Na prihodnjih bo zagotovo boljše, "je še ves zasopihan po treningu dejal nadatjeni boksar, nato pa nadaljeval: "S športom trdih pesti se ukvarjam od malih nog, zanj pa me je navdušil oče, nekoč sam odličen boksar. Boks je naporna borilna veščina, pri kateri mora biti borec tehnično in taktično dobro podkovan, telesno izvrstno pripravljen in zbran. Nastop v Liverpoolu mi je vlil še dodatno voljo do dela in prepričan sem, da bom čez leto ali dve uspešno tekmoval med evropsko in svetovno elito. ” Po vrnitvi iz Anglije ni imel niti dneva odmora, ampak se je začel intenzivno pripravljati na svetovno kadetsko prvenstvo, ki je bilo od 14. do 20. oktobra 2001 v Bakuju (Azerbajdžan). "Uvodne priprave so bile namenjene predvsem izboljšanju telesne vzdržljivosti. Najprej sem vadil na Rogli, zatem pa v Umagu, kjer sem imel tri sparinge, tako da je bil trening zelo kakovosten. " Sašo Pučko v teh dneh vadi v Boksarskem centru v Ptuju, čakata ga namreč letošnji pomembni tekmovanji v avgustu: nastopa za avstrijsko državno kadetsko reprezentanco proti Nemčiji v Celovcu in Hannovru. "Da bi bili treningi čim bolj raznovrstni, prihajajo v Mladiko kot sparingi najboljši slovenski boksarji Dejan Zavec, Dušan Rakuša in Boštjan Kerin. To so izvrstni in po kilogramih tudi težji tekmovalci, zato je vadba z njimi zelo koristna. S trenutno pripravljenostjo sem zadovoljen. " Se bo izgubil v sivem povprečju ali pa ga bomo že čez nekaj let videvali na največjih boksarskih prireditvah po svetu, je vprašanje, ki si ga sedaj upravičeno zastavljamo. Trener Ivan Pučko st. je nanizal kup superlativov o svojem varovancu: "Že takrat, ko je prvič stopil v ring, sem vedel, da je Sašo pravi diamant, ki ga je treba le še izbrusiti. Delal sem s številnimi boksarji in priznam, da je nadvse talentiran. Razmišlja in tekmuje dosti bolj zrelo, kot bi za njegovo starost pričakovali. Sašo je otrok, kakršnega si želijo vsi starši, obenem pa je vrstnikom pravi vzornik, "je povedal oče Ivan. Pri tem je še dodal: ",Sašo se še vedno športno izpopolnjuje. Moj cilj je, da ohranim njegov talent, da bo lahko v prihajajočih letih dosegel zares vrhunske rezultate. " Uspešno združuje šport in šolo. "Kljub športnim uspehom je na prvem mestu še vedno šola. Če ne bi imel dobrih ocen, mi oče ne bi dovolil, ukvarjati se z boksom. Imam status športnika, tako da se lahko dogovorim s profesorji za preverjanje znanja, pa tudi sicer so na ptujski gimnaziji zelo razumevajoči do mojega izostajanja. " Vse težja konkurenca na mednarodnih tekmovanjih zahteva trd trening in nenehno odrekanje radostim. "Prostega časa je malo. Če je v soboto tekma, si vzamem prosto nedeljo, sicer pa treniram tudi takrat. ” Uspehi niso spremenili njegovega življenja. Zagotovo ne bo zaspal na lovorikah. "Ko zagledam luč velikega športnega odra, me prevzame močan notranji nemir, ki me žene naprej. Tudi poraze jemljem kot nekaj vsakdanjega. Rad bi nastopil na olimpijskih igrah mladih in nabiral točke za prave. Če mi ne bo uspelo prvič, bom znova poskusil v naslednjih olimpijskih ciklusih ... Čas je moj zaveznik, ” že razmišlja o prihodnosti Sašo Pučko. Ivo Komik Boks je doma v družini, od leve: starejši brat Ivan, mlajši brat Timotej in Sašo Novičke s ptujskega letališča v Moškanjcih PTUJSKI PADALSKI POKAL Na letošnjem jubilejnem 25. padalskem tekmovanju za pokal mesta Ptuja se bo pomerilo nad 90 padalcev iz već držav. Tekmovanje bo na letališču v Moškanjcih od 23. do 25. avgusta. Organizacijski odbor, ki ga vodi dr. Zlatko Čuš, pripravlja vse potrebno za prisrčen sprejem, izvedbo zahtevnega tekmovanja in popestritev dogajanja na ptujskem letališču. Tekmovanje bo v skokih na cilj z višine 1000 in 2000 metrov v likovnih skokih ter nočnih skokih na cilj. Udeležbo na tekmovanju so že potrdile ekipe iz letalskih centrov Slovenije, iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Češke in Slovaške, na prijavo pa še čakajo iz Nemčije in Madžarske. Tridnevno bivanje skoraj 200 udeležencev tega tekmovanja, tekmovalni skoki in letalski programi bodo gotovo privabili mlajše in starejše iz bližnje in širše okolice. Prenovljeni prostori, lepe zelene površine ob letaliških objektih so že pripravljeni tudi za vsakodnevni obisk gostov. Pokrita terasa in paviljon Jurček nudita v teh vročih dneh prijetno osvežitev in sprostitev ob spremljanju dejavnosti pilotov, padalcev, mode-latjev, balonarjev in zmajarjev na letališču. Z aerotaksijem lahko poletite nad Ptuj in okolico, s tandem padalom pa lahko tudi skočite z višine 3000 metrov. Pričakujejo vas na letališču. VETERANI LETALSTVA SLOVENIJE 24. avgusta se bodo na letališču v Moškanjcih zbrali letalski veterani na 7. srečanju. Organizacijski odbor srečanja, v katerem so Matevž Cestnik, Ivan Čuček, Alojz Čuš, Alojz Ganza, Karel Korpar in Metod Senčar, pripravlja bogat program srečanja. Srečanje veteranov letalstva se bo pričelo v soboto, 24. avgusta, ob 10. uri in bo trajalo do večernih ur. Udeležuje se ga vedno več veteranov iz vse Slovenije in zamejstva, na njem pa bodo tudi letos podeljena posebna priznanja najstarejšim zaslužnim članom za prispevek k razvoju letalstva, padalstva in modelarstva pri nas. Kot je znano, ptujski aeroklub deluje že od maja 1954. leta, v njem pa se je izšolalo več sto pilotov, padalcev in modelarjev. Kdor Je le enkrat skušal leteti, bo vedno oči obračal v nebo. (Leonardo da Vinci) Pester program srečanja sovpada z letošnjim jubilejnim padalskim tekmovanjem za pokal Mestne občine Ptuj. Aktivni letalci veterani organizirajo vsako leto tudi jadralni tabor, ki bo letos od 19. do 23. avgusta na letališču v Moškanjcih. Pripravljajo ga upravnik letališča Stanko Čuš ter učitelja jadralnega letenja Edi Hojnik in Danilo Starček. Pod vodstvom učitelja pilota Karla Korparja se sicer srečujejo tudi vsak torek na svoj letalski dan. S svojo aktivnostjo pomagajo mlajšim pilotom, na katere prenašajo svoje bogate večde-setletne izkušnje. Odbor vabi vse nekdanje člane in simpatizerje, da pridejo na srečanje s svojimi vrstniki in mlajšimi člani Aerokluba Ptuj. Na letališče vabimo tudi vse, ki jih letalstvo zanima. Foto: Suvenir Opatija Padalska ekipa Aerokluba Ptuj na evropskem pokalu v Opatiji (junij 2002). Foto: Suvenir Opatija EVROPSKO JADRALNO PRVENSTVO 10. julija so člani dveh tekmovalnih ekip Aerokluba Ptuj v ranih urah odpotovali na letošnje evropsko prvenstvo v jadralnem letenju na Madžarsko. Tekmovanje z jadralnimi letali poteka v dveh razredih: v standardnem do 15 metrov in v odprtem od 18 do 25 metrov razpona kril. V odprtem razredu tekmujeta Grega Urbančič iz Kidričevega z jadralnim letalom - 18-metrsklm LS-6 in Igor Kolarič iz Ptuja s 25-metrskim ASK-25. Oba tekmovalca sta člana državne reprezentance in bosta zagotovo dobro zastopala tudi ptujske jadralne letalce. Tekmovanje bo trajalo do 25. julija in bomo o njem poročali v naslednji številki Ptujčana. Matevž Cestnik, pilot veteran Jadralna regata za pokal Ptuja v razredu optimist A a Ptujskem jezeru je 24. in 25. junija v dobrem vetru potekala mednarodna regata v jadranju razreda optimist. Sodelovali so: ŠD Piran, Jadralni klub Olimpik iz Izole, Brodarsko društvo Sidro Maribor, Jadralni klub Velenje, Jadralni klub Val Šibenik (Republika Hrvaška) in domača jadralca iz Brodarskega društva Ranca Ptuj. Prvo mesto je dosegel Jakob Božič, drugo Peter Kasal in tretje Alex Biderman, vsi iz ŠD Piran. Tudi Ptujčana sta se zelo uspešno borila v močni konkurenci 22 jadralcev: Aleš Mesarič je dosegel 5. mesto, Luka Hvalec pa je bil 11. Organizatoiji se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k enkratnemu jadralnemu dogodku na Ptujskem jezeru. Hvala tudi Mestni občini Ptuj za izkazano pomoč pri izvedbi tega tekmovanja. Organizacijski odbor Tekmovanje ob dnevu državnosti za pokal Ptuja si je ogledal tudi minister za okolje in prostor RS mag. Janez Kopač ter podelil najboljšim trem pokale in praktične nagrade podjetja NES. Foto Langerholc TENIŠKI KLUB PTUJ ŠPORTNO DRUŠTVO ROGOZNICA Ptujčanke četrte v Evropi r£ lanice ženske članske ekipe TK Ptuj - NES Ajda Brumen, Urška Jurič, Nina in Tjaša Šuvak so se od 2. do 6. julija pod vodstvom predsednika kluba Branka Brumna in trenerja Zorana Krajnca udeležile evropskega prvenstva klubskih državnih prvakinj v organizaciji Evropske teniške zveze ETA v Rennesu v Franciji. Pravico do nastopa na prvenstvu so si Ptujčanke pridobile z zmago v lanski 1. ligi Teniške zveze Slovenije in osvojitvijo naslova državnih prvakinj. Kljub izjemnim težavam s poškodbami (kapetanka ekipe Tina Vukasovič, okrepitev iz Jugoslavije Daniela Berček in Nina Šuvak, ki je igrala s poškodovano roko) so z osvojitvijo četrtega mesta na prvenstvu dosegle odličen rezultat. Tekme so bile igrane po sistemu 4 dvoboji posamezno in 1 v dvojicah. Po zmagi proti Tennis dubu Ridze iz Latvije s 4:1 so z 0:5 izgubile proti 1. nosilkam prvenstva AS PATTON RENNES 35 Francija, za katere so nastopale pogodbene profesionalke z rangi 113 - 374 na svetovni WTA lestvici. V borbi za tretje mesto so se pomerile proti TK Split iz Hrvaške in po razburljivem dvoboju, v katerem sta Ajda Brumen in Urška Jurič zmagali v dvobojih posameznic, izgubile odločilen dvoboj dvojic, tako da so z rezultatom 3:2 zmagale Splitčanke. Teniški klub Ptuj - NES je prvi slovenski ženski teniški klub, ki se je od osamosvojitve Slovenije udeležil uradnega evropskega klubskega prvenstva ETA, pri čemer je več kot dostojno zastopal klub, pokrovitelja, mesto Ptuj in Slovenijo. Evropske klubske prvakinje za leto 2002 so postale igralke AS PATTON Rennes 35 iz Francije, ki so v finalu premagale TED Club iz Carigrada. Teniški klub Ptuj Piknik članov Društva upokojencev Budina -Brstje Želimo, da bi takih prijetnih srečanj bilo še več. Na idiličnem prostoru Kinološkega društva Ptuj ob jezeru v Budini so se 6. julija zbrali upokojenci, njihovi družinski člani in drugi krajani na veselem srečanju. Na piknik so prišli tudi člani drugih upokojenskih društev (iz Rač, Grajene in Spuhlje). Teknile so pražene šturmovske postrvi, ciganska pečenka in druge dobrote. Ob dobrem domačem vinu so se poveselili, zapeli in zaplesali. Želimo, da bi takih prijetnih srečanj bilo še već. Franc Kuhar Ob 40-letnici delovanja istega leta, ko sta John in Nikita zakuhala kubansko krizo, takrat, ko je ves svet trepetal in se vpraševal, kako se bo stvar razpletla, bo atomska vojna ali ne, so se dečki in deklice Rogoznice, Nove vasi in takrat malo skrivnostnega Žabjaka odločili, da zdravemu duhu dodajo še zdravo telo. Aktivnost ob izgradnji košarkaškega igrišča, ta je bila nekako prva organizirana akcija, so vodili malo starejši. Ne ve se več, od kod vse so vozili znamenite ugaske, koliko vode so v vedrih nanosili, preden se je začelo mukotrpno valjanje terena, na katerem naj bi se rojevale nove zvezde košarkaškega neba. Pomni se, da se je delalo vse ročno in brez plačila in da se košarka na žalost ni nikoli prijela. Je pa ostala krpica urejenega prostora, sčasoma razširjena na vse strani, kot naročena, da se je začel igrati nogomet. Jože Dokl, predsednik Športnega društva Rogoznica Nikoli nihče ne bo niti približno izračunal, koliko ur dela je bilo vloženih, da je takratno društvo TVD Partizan Rogoznica lahko tekmovalo v novoustanovljeni občinski nogometni ligi, koliko naporov je bilo potrebnih pri atletski sekciji, kakšne težave so imeli hokejisti, ki so tekmovali v republiški ligi brez «domačega ledu». Tudi sedanje vodstvo kot mnoga druga vmes se spopada z istimi težavami in istimi problemi. Ni namreč mačji kašelj praktično iz nič narediti nogometno igrišče, ki ustreza predpisom, zgraditi garderobe in sanitarije, imeti prostor, na katerem mladci veselo nabijajo okroglo usnje, plačevati elektriko in vodo, napraskati denar za sodnike in članarine Nogometna ekipa Rogoznica konec sedemdesetih. Takrat skoraj nepremagljivi. ne vem kakšnim zvezam, na prosjačiti denar za opremo ter vse drugo, brez česar ne gre. Štirideset let je dolga doba, marsikdo, kije davnega leta 1962 bosonog tekal z vrstniki po znamenitem rogozniškem špilplacu, zdaj gleda svoje vnuke, kako delajo isto. To je to. Zato so obletnice. Samo upati je, da bodo tisti, ki odločajo v Mestni občini Ptuj in na Športnem zavodu, imeli malo več posluha in razumevanja za šport tudi na obrobju mesta. Vsem nekdanjim in sedanjim članom društva in tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli, da lahko 27. julija 2002 praznujemo štiri desetletja delovanja, hvala. Ignac Vrhovšek ZA MLADE 24. JULU / MALI SRPAN 2002 Kam med počitnicami? Ctf) Z je rav na sredini letošnjih počitnic lahko v Centru interesnih dejavnosti ugotovimo, da prvi del za lepo število otrok in mladih, ki so se udeležili delavnic, taborov, letovanj ob morju in drugih programov, minil zelo zanimivo in razgibano. Posebej bi radi predstavili enega od programov - tabor v domu Škorpijon na Kozjaku. Od 23. do 30. junija je v njem letovalo 19 otrok, ki sta jih na počitnice peljala Center interesnih dejavnosti in Center za socialno delo Ptuj. Otroke je spremljalo KDAJ? KAJ? ORGANIZATOR, PRIJAVE Ponedeljek, 22.7. -petek, 26.7. Računalniška delavnica za začetnike -otroci od 9. leta dalje CID in OŠ Olge Meglič - 780 55 40 Ponedeljek, 22.7. -petek, 26.7. Nadaljevalna računalniška delavnica -mladi od 12. leta dalje CID in OŠ Olge Meglič - 780 55 40 Ponedeljek, 22.7. -petek, 26.7. Nemščina - konverzacija in osvežitev slovnice - za srednješolce in študente Animacija, d.o.o. - 749 34 60 Ponedeljek, 22.7. -petek, 26.7. Capoeira - brazilska plesno - borilna tehnika - mladi od 14. leta naprej Mito sport klub - 041 753 321 Torek, 23.7. Raziskovalna mestna dirka po polžje -osnovnošolci - nižja stopnja CID in PMP - 780 55 40 Četrtek, 25.7. Poletno potepanje - osnovnošolci CID - 780 55 40 Četrtek, 25.7. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg -041 322 219 Četrtek, 25.7. - poned., 5.8. Nogometna šola Finta - osnovnošolci DTV Partizan Ptuj - 040 543 271 Sobota, 27.7. Športno srečanje - nogometne in rokometne ekipe mladih od 15. leta dalje Združenje Kam - 040 241 089 Poned., 29.7. - petek, 2.8. Torek, 30.7. Tečaj afriškega plesa - mladi od 14. leta dalje Raziskovalna mestna dirka po polžje -osnovnošolci - nižja stopnja Mito sport klub- 041 753 321 CID in PMP - 780 55 40 Četrtek, 1.8. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg -041 322 219 Ponedeljek, 5.8. - petek, 9.8. Tečaj šivanja - srednješolci in študentje Animacija d.o.o. - 749 34 60 Ponedeljek, 5.8. - petek, 9.8. Tai - chi chuan - meditacija v gibanju -osnovnošolci in mladi od 10. leta dalje Mito sport klub - 041 753 321 Torek, 6.8. Raziskovalna mestna dirka po polžje -osnovnošolci od 8. do 12. leta CID in PMP - 780 55 40 Četrtek, 8.8. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg-041 322 219 Sobota, 10.8. - nedelja, 11.8. Planinski izlet na Kočno -osnovnošolci in mladi Planinsko društvo Ptuj - 777 15 11 - uradne ure Torek, 13.8. Raziskovalna mestna dirka po polžje -osnovnošolci od 8. do 12. leta CID in PMP - 780 55 40 Četrtek, 15.8. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg -041 322 219 Ponedeljek, 19.8. -petek, 23.8. Učimo se angleščino skozi igro in ustvaijamo - osnovnošolci - nižja stopnja Animacija, d.o.o. - 749 34 60 Ponedeljek, 19.8. -petek, 23.8. Tečaj kitare - osnovnošolci od 10. leta dalje in mladi CID in Društvo modrost -780 55 40 Ponedeljek, 19.8. -petek, 23.8. Tečaj znakovnega jezika gluhih in naglušnih - srednješolci, študentje in odrasli DPM Ptuj in Društvo gluhih in naglušnih MB - 780 55 40 Ponedeljek, 19.8. -petek, 23.8. Plesni dnevi - osnovnošolci -3 starostne skupine Plesni center Mambo - 748 14 46 Torek, 20.8. - petek, 30.8. Nogometna šola Finta - osnovnošolci DTV Partizan Ptuj - 040 543 271 Torek, 20. 8. - petek, 23.8. Tečaj za tonske tehnike in DJ -mladi od 17. leta dalje CID - 780 55 40 Četrtek, 22.8. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg -041 322 219 Sobota, 24.8. Izlet v Hišo eksperimentov - osnovnošolci -nižja stopnja CID - 780 55 40 Ponedeljek, 26.8 -petek, 30.8. Gledališke improvizacije -mladi od 15. leta dalje CID - 780 55 40 Torek, 27. 8. - petek, 30.8. Tečaj za tonske tehnike in DJ -mladi od 17. leta dalje CID - 780 55 40 Sreda, 28.8. - petek, 30.8. Mednarodni glasbeni festival Mladost v prastarem mestu - za dijake in študente KPŠ - 776 54 11 v času uradnih ur Četrtek, 29.8. Badminton, šport za vse generacije Badminton klub Ptuj in OŠ Breg -041 322 219 Petek, 30.8. Produkcija udeležencev tečaja za tonske tehnike in odprtje fotografske razstave CID - 780 55 40 kar 9 mentorjev. Pedagoški vodja projekta je bila Daniela Jurgec, sodelovalo pa je še 8 mladih prostovoljcev - animatorjev. Tabor je bil poleg rekreacije in gibanja v naravi namenjen predvsem razvijanju socialnih veščin, oblikovanju pozitivne samopodobe, ustvarjanju na različnih področjih in sprostitvi. Veseli smo, da lahko vsem otrokom in staršem, dijakom, študentom in sploh vsem mladim sporočimo, daje tudi v drugi polovici počitnic na voljo vrsta različnih programov. Glej tabelo I Kratka predstavitev novega programa, posebej oblikovanega za letošnje počitnice - Raziskovalna mestna dirka po polžje Raziskovalno mestno dirko smo skupaj zasnovali v Centru interesnih dejavnosti in Pokrajinskem muzeju Ptuj. Namenili smo jo otrokom od 8. do 12. leta, pri čemer je dobro samostojno branje in pisanje pogoj za uspešno sodelovanje. Namen programa je otrokom na zabaven način približati nekatere znamenitosti našega mesta. Udeleženci na startu prejmejo nujno raziskovalno opremo, nato pa ’'dirkajo” po starem mestnem jedru in v njem stikajo za rešitvami nalog. Na poti morajo najti nekaj kontrolnih točk, na koncu pa čisto vsi, ki opravijo pot in rešijo vse naloge, prejmejo nagrado. Sponzor programa so Terme Ptuj. Program je novost, ki jo bomo skušali razvijati tudi v prihodnje. - PODROBNE INFORMACIJE o programih lahko dobite v info točki CID ali na kontaktni telefonski številki, navedeni v preglednici organizatorjev. - PRIJAVA je pri večini programov pogoj za udeležbo. Prijavite se pri organizatoijih. - Obiščite spletno stran CID www.cid.si. Informacije lahko dobite tudi po elektronski pošti: cid@cid.si. - V info točki CID so vsak delovni dan od 8. do 15. ure na voljo računalniki z brezplačnim dostopom do interneta, gradivo o potovanjih, taborih, izobraževanju, zaposlovanju ... Pridite in poiščite, kar vas zanima! Nevenka Gerì, strokovna sodelavka CID OBVESTILO O RAZPISU REPUBLIŠKIH IN ZOISOVIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 2002/2003 28. maja je izšel v časopisih Delo in Večer razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2002/03. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, ki so državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva in letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2001 ne presega 704.813 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10% (775.294 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51- kupite jih v papirnicah in knjigarnah) že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za Upravno enoto Ptuj: OS Ptuj, Vodnikova ulica 2 (nad novo pošto, v drugem nadstropju), za Upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki ie priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti; določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa (zaposlitev, prijavlje-nost na zavodu za zaposlovanje....) in pogoj glede prejemanja drugih štipendij oz. posojila za študij - glej razpis. Zadnii rok za oddaio vloge ie za vajence in dijake 6. september 2002. za študente 4. oktober 2002. Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti naj- manj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemen dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemen dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlova-nie: WWW.ESS.GOV.SI. v rubriki AKTUALNO, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu1 lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik pri vložišču Območne službe Ptui. Vodnikova ulica 2. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA SLUŽBA PTUJ DOBRODELNA AKCIJA SLOVENSKE KARITAS Ko bom velik ... i/ se več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev za izobraževanje. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in osamljeni. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu. Lani so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcem pri Karitas* Ko bom ve Knslanuva ul. 1 1000 Ljubljana Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 milijonov tolarjev je morda visoko zveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti pet tisoč tolarjev. Tovrstna pomoč je najizdat-nejša na območju Škofijske Karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60 tisoč tolarjev. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Slo- veniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok. Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo z več kot 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župnijskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najprimernejši način, ki jih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki. Obračamo se na vas, dragi bralci, da nam pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, ki jih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še pomembnejše pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole. Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in mož- nosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine svojih družin lahko počutili izključene in manjvredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, ki jih imajo otroci v mestih in na podeželju. Skupaj z vami, dragi starši, učitelji in vsi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest. Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke. Podrobnosti o akciji: http://www.karitas.si Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči: Koper (tel.: 05/330 02 33) Ljubljana (tel.: 01/439 21 30) Maribor (tel.: 02/ 252 26 97) Peter Tomažič Slovenska Karitas SPOROČILA, OBVESTILA, ZANIMIVOSTI Študij informatike na Ptuju r isokošolski strokovni študij organizacija in management, ki se kot izredni študij na Ptuju izvaja že tretje leto, bo dopolnjen z novo smerjo informatika v organizaciji in managementu. 1. junija je prišlo do dokončnega dogovora o izvajanju omenjene smeri med Fakulteto za organizacijske vede, ki bo za študij zagotovila ustrezno programsko opremo, in podjetjem Ivanuša Contactum, ki bo zagotovilo ustrezno strojno opremo. To podjetje je že do sedaj na Ptuju v imenu fakultete organiziralo izredni visokošolski študij organizacije in managementa za smeri OM delovnih procesov ter OM kadrovskih in izobraževalnih procesov. Tako bo že to jesen možen vpis (če bo dovolj kandidatov) na smeri informatika v organizaciji in managementu na Ptuju v obliki izrednega študija. Vse informacije o študiju, vpisu in drugih podrobnostih lahko dobite na sedežu podjetja Ivanuša Contactum (Vodnikova 2) vsak delavnik med 9. in 12. uro (tel. 78 05 980) ali na Internet naslovu www.ivanusa-contactum.si. Prijave za vpis za študijsko leto 2002/2003 za katerokoli razpisano smer izrednega študijskega programa FOV na Ptuju je potrebno oddati na sedežu podjetja Ivanuša Contactum najkasneje do konca avgusta 2002. Robert Ivanuša Ptujski bend Rože tujska enota Društva za kakovost življenja Ozara, ki deluje v ulici Viktorina Ptujskega 3, je že kakšne tri mesece bogatejša za ansambel Rože. Člani ansambla so Edi Klasinc (harmonika), Slavko Horvat (kitara), umetniški vodja dr. sci. Adolf Dolfi Žižek (bas kitara) ter pevka Petra Kurnik. V dveh mesecih obstoja Rož so naštudirali že kar obsežen repertoar. Člani so namreč stari glasbeni mački, ki so v preteklosti vsi sodelovali v več glasbenih ansamblih. rojena okoli leta 1938), «Žižkovega ansambla» (rojeni okoli leta 1942) in Via Orfeji (rojeni okoli leta 1948). Oboževalci Žižkovega ansambla se še spominjajo Žižkove skladbe Pesem o Ptuju iz leta 1957, ki so jo vrteli na radiu Ljubljana, radiu Maribor in celo na radiu Zagreb. Prvi štiije takti Pesmi o Ptuju so že od ustanovitve Radia Ptuj (leta 1962) avizo tega radia. Rože so med drugim nastopile tudi v Ljubljani, na obletnici agencije Ninamedia. Nastop je organiziral Igor Hrast, predsednik Ozare Slovenija, kot presenečenje za goste in zaposlene v Ninamediji. Med gosti so Dr. Žižka se Ptujčani spominjajo iz več glasbenih ansamblov: «Les amis» (generacija, Vlado Kreslin, Edi Klasinc, Slavko Horvat, Dolfi Žižek v prostorih Ninamedije v Ljubljani. Foto Gabrijel Berlič SODELOVANJE S PARTNERSKIMI MESTI Konferenca o revitalizaciji vodnih površin / / ed prvim In četrtim avgustom bo na Ptuju /J / potekala mednarodna konferenca Revita-fy f l/ lizacija vodnih površin kot razvojna priložnost za lokalne skupnosti. Konferenco, ki temelji na programu za pobratena mesta pri Evropski skupnosti, organizira Mestna občina Ptuj. Sodelovali bodo predstavniki Ptuja in partnerskih oziroma prijateljskih mest: iz Burghausna (Nemčija), iz Saint Cyra (Francija) in Banske Štiavnice (Slovaška). Konferenca želi prispevati k razvojni politiki, upoštevaje kulturne različnosti in ukrepe za vzpostavljanje okoljskih standardov, da pomaga poiskati tehnične in finančne možnosti pri reševanju okoljskih težav in vzpostavitvi trajnostnega razvoja vodnih površin ter njihovih ekosistemov, kar je izhodišče za razvoj lokalnih skupnosti. Ob tej priložnosti naj bi bilo podpisano pismo o partnerstvu med Ptujem in Bansko Štia-vnico. Mestna občina Ptuj je doslej že sklenila partnerstvo z nemškim Burghausnom (listina o partnerstvu je bila podpisana v Burghausnu 22. septembra 2001) in s francoskim mestom Saint Cyr sur Loire (protokol o prijateljstvu je bil podpisan na Ptuju 28. junija 1997). Nek- bili: komentator na TVS Igor Vidmar, napovedovalec na POP TV Boštjan Lajovic, nekdanji direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar, minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač, minister za zdravstvo dr. Dušan Keber, generalni sekretar LDS Peter Jamnikar in drugi ugledni gostje. Zlasti so bile Rože in vsi drugi veseli, da je bil na srečanju tudi eden najboljših slovenskih pevcev Vlado Kreslin, ki jim je navdušeno ploskal, ko so izvajale svoj program. Medtem ko so se drugi gostje umaknili v drug prostor, se je Kreslin približal članom ansambla in jih pohvalil. Ni mogel veijeti, da ansam- danja občina Ptuj pa je pred desetletji sklenila pobratenje z Arandjelovcem. Predavanje in druge aktivnosti bodo potekale na različnih lokacijah: sprejem gostov bo v Mestni hiši prvega avgusta, predavanja bodo v romanskem palaciju gradu in ekskurzija po Ptujskem jezeru 2. in 3. avgusta. Ob zaključku konference 3. avgusta popoldan bo organizirano tekmovanje s tradicionalnimi dravskimi ladjicami -rancami po Dravi, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki gostujočih mest. Udeležba na predavanjih in drugih aktivnostih je brezplačna. Natančnejše informaciji si lahko pridobite na ZRS Bistra Ptuj pri Matjažu Gerlu, telefonska št.: 02 748 02 52. Milena Turk bel obstaja šele dva meseca in tako kvalitetno igra. Člani so mu pojasnili, da so vsi že izkušeni stari glasbeniki. Po posvetu se je Kreslin odločil, da bo zapel z njimi. Skupaj so zabavali poslušalce okoli triče-trt ure in ti so bili navdušeni. Skupen nastop so posneli tudi RTV-jevci. Presenetljiv je hiter vzpon Rož. Dogovaijajo se že za nastope v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju, kjer bi Ptujčani želeli tudi s sodelovanjem skupine Rože staremu mestnemu jedru vdahniti živahnost. Rožam želimo mnogo sreče in uspeha pri njihovem vzponu. Franci Žižek VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE, PISMA BRALCEV Računalništvo za naj mlaj še dvorani Vrtca Ptuj je bila 1 3. junija je bila zaključna prireditev Računalništvo za najmlajše 2002, ki sta jo organizirala Vrtec Ptuj in podjetje Ivanuša Contactum kot nosilec projekta. 1/ Na zaključni prireditvi se je 21 najmlajših računalnikaijev predstavilo svojim staršem in ostalim gostom z demonstracijo dela na računalniku. Predstavitev je potekala v prijetnem, otroško razposajenem vzdušju. Po začetnih nagovorih vodje projekta Mirjane Ivanuša, direktorice podjetja Ivanuša Contactum, strokovne sodelavke sektorja za družbene dejavnosti MO Ptuj Lidije Radek in pomočnice ravnateljice Vrtca Ptuj Tinke Kostanjevec je najprej sledila podelitev spričeval ECDL (Evropsko računalniško spričevalo) prvi uspešni generaciji udeležencev šole za pridobitev Evropskega računalniškega spričevala na Ptuju. Nato so končno prišli na vrsto otroci. Najprej se je predstavila skupina otrok pod vodstvom mentorice Danice Anzelc s programi, ki so namenjeni začetnemu spoznavanju z miško in tipkovnico, primerjanju in utrjevanju osnovnih pojmov, kot so barve, velikost, oblika, spodbujanju orientacije, razvijanju ustvaijalnosti... Druga skupina pod mentorstvom Zdenke Faj-farič je prikazala programe, ki so namenjeni spoznavanju različnih življenjskih okolij, spoznavanju števil in njihove urejenosti, spoznavanju prometa in seznanjanju s prometnimi situacijami... V okviru izobraževanja je bilo organizirano tudi računalniško tekmovanje. Najboljši so na zaključni prireditvi prejeli diplome, medalje in praktične nagrade sponzorjev. Prvo mesto si je priborila Maja Dokl, druga je bila Tonja Mariša Hri-beršek in tretja Nuša Turk. Projekta Računalništvo za najmlajše in zaključne prireditve ne bi mogli izvesti v takšni obliki brez posluha in razumevanja delavcev Vrtca Ptuj in ravnateljice Božene Bratuž. Prireditev seje zaključila s pogostitvijo otrok, za kar se zahvaljujemo sponzorjem. Razstava izdelkov otrok je še na ogled v Zasebni pediatrični ambulanti na Potrčevi cesti ter Zasebni pediatrični ordinaciji na Rogoznici. Robert Ivanuša Najboljše na računalniškem tekmovanju v letu 2002 V pričakovanju pričetka prireditve PISMA BRALCEV Spoštovano uredništvo in Mestni svet Mestne občine Ptuj Nekako sem prepričan, da je minilo že več kot leto in dan, odkar sem bil naslovil na MO Ptuj predlog z utemeljitvijo, da naj odgovorni v občinskem štabu poskrbi, da se odstranita s središča mesta, konkretno izpred NKBM v Lackovi ulici, tista dva kioska; eden, kjer prodajajo razne izdelke, brusijo škarje, krpajo čevlje itn., drugi kiosk pa nudi res pestro izbiro vsemogočih dnevnih časopisov, revij, tudi iz drugih držav. In oba, verjetno mi boste potrdili, kazita sicer le mali del osrednjega dela našega starega mestnega jedra. Žal na občini še niso našli "junaka ", ki bi poskrbel, da se ta dva kioska odstranita, denimo glede na obisk evropske komisije Entente florale 2002 v začetku julija, koje bil interes ne samo MO Ptuj, ampak tudi slehernega meščana Ptuja, da bi bil naš Ptuj - zakladnica tisočletja res ponos nas vseh! Žal o teh kioskih v Ptujčanu ni niti besedice. Zakaj? V nadaljevanju predvidenega projekta za še lepši Ptuj sicer omenjate, da je potrebno končno urediti - očistiti potok Grajeno, ki s svojo umazanijo še kako kazi izgled našega mesta. Nedolgo tega me je pot vodila ob levem obrežju sicer skorajda vedno umazane Drave, vendar ni filtrov, da bi jo prečistili že prej, preden recimo priteče do gostišča Ribič. Obrežje je kar čisto. Vse pohvale pa je vredno, da sedaj za varovalnim obzidjem travo kosijo in odstranjujejo. Menim, da Komunalno podjetje Ptuj pridno (prepogosto) kosi travo okoli blokov in potem svoje delo predrago zaračunava stanovalcem. Poskrbeli naj bi tudi za res čisto obrežje Drave. Kaj vse je in še bo za urediti v našem Ptuju, je nakazal neumorni predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek. Morda k tem načrtom dodam le to, da naj bi cvetlična korita z rožami postavili tudi izven ozkega mestnega središča. Razveseljivo je, da smo zadnji čas dobili kar precej železnih klopi na različnih krajih, kjer se zbirajo ljudje, zlasti starejši. Morda bi kazalo, da bi te klopi primemo utrdili, da jim ponoči namesto štirih ne bi zrasle še štiri ali osem nog, ki si bodo klopi odnesle na svoja dvorišča, pod zelene lipe ali v senčne ute. In ne nazadnje, policija bi morala recimo ob petkih ponoči tudi v civilu nadzirati mestne poti ter prijeti nekaj uničevalcev ličnih posod za odpadke, ker so pogosto "tarče" podivjanih mladih objestnežev. Franjo Hovnik Kmetija Črešnik izbrana za kmetijo leta etos smo že tretje leto izvedli akcijo «Izbiramo kmetijo leta v Mestni občini Ptuj». Na razpis so se prijavile naslednje kmetije: kmetija Caf, Grajenščak 18, kmetija Čuš, Spodnji Velovlek 1a, kmetija Lešnik, G rajenščak 89, kmetija Lenart, Mestni Vrh 12, kmetija Repič, Kicar 1, vinogradniška kmetija Polanec, Maistrova 33, kmetija Lacko, Nova vas pri Ptuju 90, kmetija Črešnik, Mestni Vrh 82, kmetija Kramberger, Spodnji Velovlek 9a. V komisiji za izvedbo akcije so bili: predsednik komisije Slavko Brglez in Janez Svržnjak, oba iz Odbora za gospodarstvo pri mestnem svetu, mag. Vladimir Korošec, ravnatelj Poklicne tehniške in kmetijske šole Ptuj, Andrej Rebernišek in Slavica Strelec s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj ter Mihaela Strelec in Mojca Meško z Oddelka za gospodarstvo Mestne občine Ptuj. Komisija je obiskala kmetije in v skladu s kriteriji pravilnika odločila o vrstnem redu za IZKORENINIMO PLEVEL! .... OKOLJU PRIJAZEN Roundup Ultra je edini herbicid, ki ni na listi strupov. Ni škodljiv za ljudi in živali. ENOSTAVEN ZA UPORABO Rastlino, ki jo želimo uničiti, preprosto poškropimo. To je vse. ZELO UČINKOVIT Monsanto ZADRUŽNA KMETIJSKA DRUŽBA d.o.o. Miklošičeva 4, Ljubljana Trstenjakova 1, Ptuj. telefon: 02 748 14 16 Prodaja: KZ Ptuj prva tri mesta: J. mesto: kmetija Črešnik, Mestni Vrh 82, 2. mesto: kmetija Čuš, Spodnji Velovlek la, 3. mesto: kmetija Lacko, Nova vas pri Ptuju 90. Nagrado za ohranjanje arhitekturne dediščine pa prejme kmetija Repič iz Kicarja 1. Do kmetije Črešnik, ki šteje kar 9 članov, se /-//ga jn c/e/ gospodarskega poslopja ter v pripeljete po maka-0Spredju družina Črešnik, Mestni Vrh 82. damski cesti. Sta- Foto: Slavko Brglez novanjski stavbi, gospodarsko poslopje in dvorišče z okolico so zelo lepo urejeni. V hlevu je 20 glav živine. Obsega 40 hektarjev zemljišč, od tega je 10 hektarjev v lasti (19 ha pšenice, 6 ha sladkorne pese, 7 ha koruze, 2 ha gozdov in travinje ter vinograd). Blizu kmetije so lepo urejeni umetni ribniki z naravnim izvirom vode. V prihodnje se nameravajo ukvarjati tudi s kmečkim turizmom. Razglasitev kmetije leta Mestne občine Ptuj bo 26. julija ob 10. uri na kmetiji Črešnik v Mestnem Vrhu. Komisija za ocenitev kmetij LEKARNA Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 je odprta: • od ponedeljka do petka , »v soboto DEŽURSTVO od 8.00 do 17.00 od 8.00 do 12.00 AVGUST: SEPTEMBER: 5 - ponedeljek 20.-7. ure 2 - ponedeljek 20.-7. ure 6 - torek 20.-7. ure 3 - torek 20.-7. ure 7 - sreda 20.-7. ure 4 - sreda 20.-7. ure 8 - četrtek 20.-7. ure 5 - četrtek 20.-7. ure 9 - petek 20.-7. ure 6 - petek 20.-7. ure 10 - sobota 14.-7. ure 7 - sobota 14.-7. ure 11 - nedelja 24 ur 8 - nedelja 24 ur Dežurstvo končamo Dežurstvo končamo 12. avgusta ob 7. uri. 9. septembra ob 7. uri. S Jj LEKARNE PTU| LEKARNA PTUj TRSTEN j AKÜ VA 9 SI-22S0 PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MEO DELAVNIKI: 7.00 - 20.00 v soboto: 7.00 -14.00 dežurstvo: AVCjUST: 1.8.2002 -4.8.2002, 12.8.2002-31.8.2002 september: 1.9.2002. 9.9.2002.30.9.2002 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|0 00 20. 00 7. URE ZjuTRAj, OB SOBOTAH 00 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA jE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN 00 7. URE ZjuTRAj 00 7. URE NASLEDNjEtjA DNE. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ RAZPISUJEMO PROSTA MESTA ZA JESEN 2002 PROGRAMI ZA PRIDOBITEV SREDNJEŠOLSKE IZOBRAZBE: ♦ GOSTINSKI TEHNIK-3. in 4. letnik ♦ GOSTINSKA DELA - KUHAR, NATAKAR -1. letnik ♦ STROJNI TEHNIK - 4. in 5. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK-1. letnik ♦ EKONOMSKI TEHNIK - 4. in 5. letnik ♦ TRGOVEC - prekvalifikacija, 1. letnik ♦ TURISTIČNI TEHNIK-4. letnik PROGRAMI ZA PRIDOBITEV VISOKOŠOLSKE IZOBRAZBE: ♦ VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana ♦ SPECIALIZACIJA MANAGEMENTA - Vlil. stopnja izobrazbe podiplomski specialistični študij v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana TEČAJI: ♦ TUJI JEZIKI-ANGLEŠKI, NEMŠKI, ITALIJANSKI USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODSKO - KNJIGOVODSKA __________________DELA-250 ur________________ DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO - 120 urni tečaj PRIJAVE IN INFORMACIJE Mestni trg 2, 2250 PTUJ tel.: 02 / 749 21 50 Prodajalne F E I L Ji od aprila dalje v skupini Trgovine prijaznih nakupov ▲PE PET0VIA Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 oddelek papirnice, tel. 02/788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE V NEDELJO OD 8.00 DO 13. URE ■ PE PANORAMA Špindlerjeva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 0 0 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE VNEDEU0 OD 8.00 DO 12. URE • PE SOLID Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDEU0 OD 8.00 DO 12. URE Naročnik: ERA PETLJA d.o.o.. Ob Dravi 3a, 2250 Ruj TERME ETUhool Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Slovenija Tel: +3X6 2 7X2 7X2 1 1 P Fax: '+386 2 783 777/J [E-mail: terme.ptuj@siol. net TB www.tenne-ptiij.si MI0 y>v IRpPANjffl 2?5<5§Ct 'Vsako soboto vabljeni v r’’’ ^ M I ^ ' GRAJSKO KAVARNO I „ tusha E PTUJ na GRAJSKbPLES Vabljeni v restavraciji in RIBIC. / / st inv TISKOVINA V U Q fi D n I POŠTNINA PUČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ TN I K LETO Vlil 24. JULU 2002 ~C Up 'Jfa&fneoécr'tw žfi/ti/ 01 ISSN 1318-900X ŠTEVILKA 6 Vsebina 36. SKLEP o imenovanju za častnega občana Mestne občine Ptuj 37. SKLEP o podelitvi zlate plakete Mestne občine Ptuj 38. PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah funkcionarjev Mestne občine Ptuj in nagradah članov delovnih teles Mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 39. PRAVILNIK o dopolnitvah Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj 40. PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj 41. SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.o.o., v Mestni občini Ptuj 42. SKLEP o razrešitvi in o imenovanju novega predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet OŠ Breg 43. SKLEP o določitvi letne zakupnine za vrtove 44. SKLEP o imenovanju predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Zavoda za gozdove Slovenije Organizacijske enote Maribor 45. PROGRAM PRIPRAVE zazidalnega načrta za ureditveno območje Pl 1-S6/III (‘'breg"), območje "B" 46. JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin na območju Mestne občine Ptuj 36. Na podlagi 7. ip 8. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 35/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 17. junija 2002, sprejel SKLEP o imenovanju za častnega občana Mestne občine Ptuj MITJA MRGOLE, dr. med., se imenuje za častnega občana Mestne občine Ptuj za izredne zasluge pri napredku in ugledu Mestne občine Ptuj ter pri razvoju zdravstva v širšem prostoru. 2. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 099-1/02 Datum: 17.6.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 37. MESTNA OBČINA PTUJ Na podlagi 9. in 10. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 35/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 1 7. junija 2002, sprejel SKLEP o podelitvi zlate plakete Mestne občine Ptuj 7. Doc. dr. ALBERTU PETRU FRASU, dr. med. se podeli zlota plaketa Mestne občine Ptuj za posebne zasluge na področju zdravstva v širšem prostoru. 2. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 099-2/02 Datum: 17.6.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 38. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01 ) ter v skladu s lOO.b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odi. US, št. 45/94 - odi. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odi. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 - odi. US, 70/00 in 51/02) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 22.7.2002, sprejel PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačah funkcionarjev Mestne občine Ptuj in nagradah članov delovnih teles Mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 7. člen V Pravilniku o plačah funkcionarjev Mestne občine Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99, 3/00 in 2/01) se v 1. členu v drugem odstavku besedi »dela plače« nadomestita z besedilom »plačila za opravljanje funkcije«. Navedeni besedi se v ustreznem sklonu ---------—(HOD-------------—— Vestnik tako nadomestita tudi v celotnem nadaljnjem besedilu pravilnika. 2. člen V 3. členu se na koncu drugega odstavka črta pika in doda besedilo »brez dodatka za delovno dobo«. Četrti odstavek se spremeni tako, da glasi: »Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo za opravljanje funkcije največ v višini 40% plače župana.« 3. člen V 6. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da glasi: »Plačilo za opravljanje funkcije člana mestnega sveta (sejnina) znaša največ 13% plače poklicnega župana.« V drugem stavku prvega odstavka se številka »50« nadomesti s številko »60«, zadnja alineja pa se črta. V četrtem odstavku se beseda »tajništvu« nadomesti z besedo »uradu«. 4. člen V 7. členu se črtata drugi in tretji odstavek. 5. člen 12. člen se spremeni tako, da glasi: »Volilni organi imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih volitev in referendumov pravico do nadomestila v skladu z zakonom.« 6. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 1.8.2002 dalje. Številka: 110-07-1/99-106 Datum: 22.7.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 39. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj LETO Vlil ŠTEVILKA 6 na 40. seji dne 22. 7. 2002 sprejel PRAVILNIK o dopolnitvah Pravilnika o ukrepih kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj J. člen V Pravilniku o ukrepih kmetijske strukturne politike v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 3/02) se v 3. členu doda nov drugi odstavek, ki glasi: "Sredstva se namenjajo za investicije, ki se začnejo izvajati v tekočem letu v katerem se sredstva razpišejo in se dodelijo upravičencem, v kolikor predstavljajo spodbudo za izvedbo projekta iz tega pravilnika oziroma so zanj nujno potrebna." 2. člen V 6. členu se na koncu doda nov odstavek, ki glasi: "Znotraj posamezne investicije se prizna največ 12% stroškov arhitektov, inženirjev, svetovalcev, stroškov za študije izvedljivosti in ekonomski upravičenosti, stroškov nakupa patentov in licenc za pripravo oziroma izvajanje investicije." 3. člen V 8. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: "Prosilec mora podati izjavo, da za namene navedene v vlogi ni pridobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil. Skupna višina tako dodeljenih pomoči za področje kmetijstva ne sme presegati 40% upravičenih stroškov za investicijo oziroma 50% upravičenih stroškov za investicijo v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo." 4. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 320-01-4/02 Datum: 22.7.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 40. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 40. seji, dne 22. 7. 2002, sprejel PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za prdobivanje sredstev, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj 7. člen V Pravilniku o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/00) se v 2. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki glasi: "Sredstva se namenjajo za investicije, ki se začnejo izvajati v tekočem letu, v katerem se sredstva razpišejo." Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 2. člen V 3. členu se v točki a) črta četrta alineja. V točki a) se doda nov drugi odstavek, ki glasi: "Krediti se namenjajo za: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov, - nakup, graditev in preureditev poslovnih prostorov, - nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo, - nakup patentov, licenc, zagotavljanje znanja (know-howa)." 3. člen 4. člen se spremeni tako, da glasi: "Za razvojna sredstva lahko zaprosijo naslednji prosilci: - majhna podjetja in podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za mala podjetja iz 6. člena Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Uradni list RS, št. 59/00) in imajo sedež na območju Mestne občine Ptuj, - fizične osebe-tržni proizvajalci hrane, ki jim je kmetijstvo glavna dejavnost in imajo stalno prebivališče v Mestni občini Ptuj ter slovensko državljanstvo. Prosilci morajo sredstva investirati na območju Mestne občine Ptuj. Sredstva se dodelijo upravičencem, v kolikor predstavljajo spodbudo za izvedbo projekta oziroma so zanj nujno potrebna. Do razvojnih sredstev niso upravičena podjetja, ki so v težavah, v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije." 4. člen V 6. členu se na koncu tretjega odstavka črta pika in doda besedilo: "in ocena možnosti obstoja kmetijskega gospodarstva." 5. člen V 7. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki glasi: "Prosilec mora podati izjavo, da za namene navedene v vlogi ni pridobil sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oziroma koliko sredstev je iz teh virov za posamezne namene pridobil. Skupna višina tako dodeljenih pomoči ne sme presegati: - za področje malega gospodarstva 55% upravičenih stroškov investicije in - za področje kmetijstva 40% upravičenih stroškov investicij oziroma 50% upravičenih stroškov za investicije v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijstvo." Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 6. člen V 8. členu se doda nov drugi odstavek, ki glasi: "Za investicijo na področju malega gospodarstva mora prosilec zagotoviti najmanj 25% lastnih sredstev. Investicija, za katero je bila dodeljena pomoč, mora v občini ostati vsaj pet let po njenem dokončanju." 7. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 300-05-2/00 Datum: 22. 7. 2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 41. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in št. 2/01) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 6. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 39. seji, dne 17. junija 2002, sprejel naslednji SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.o.o., v Mestni občini Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d.o.o, s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi: Vrsta porabe A) Majhna poraba do vključ. 400 Sm3/leto Variabilni del 70,41 SIT/Sm3 B) Srednja poraba nad 400 SmVleto Variabilni del 56,53 SIT/Sm3 C) Velika poraba instai, moč nad 50 kW Variabilni del 50,43 SIT/Sm3 Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 380-01-1/98-304 Datum: 1 7.6.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 42. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01 ) in 16. člena Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovne šole Breg (Uradni vestnik mestne občine Ptuj, št. 5/97) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 17. junija 2002, sprejel naslednji SKLEP o razrešitvi in o imenovanju novega predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet OŠ Breg 1. Jožef Stipetič, stanujoč llčeva 12, Ptuj, se razreši funkcije člana Sveta javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Breg in namesto njega imenuje Aleksander Mlakar, roj. 1970, stanujoč na Ptuju, Poljska cesta 23. 2. Mandatna doba imenovanega v svetu šole traja do konca mandata sedanjega sveta šole. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-6/00 Datum : 1 7.6.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 43. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo in 2/01) in 4. člena Odloka o pristojnostih in nalogah četrtnih skupnosti pri oddajanju vrtov v zakup (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/02) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 39. seji, dne 17. junija 2002, sprejel SKLEP o določitvi letne zakupnine za vrtove J. člen Mestni svet Mestne občine Ptuj po usklajenem predlogu svetov četrtnih skupnosti določa letno zakupnino za vrtove v višini 2.200,00 tolarjev za ar zemljišča. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-5/02 Datum: 17.6.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med.,I.r. 44. Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 17. junija 2002, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnika Mestne občine Ptuj v Svet Zavoda za gozdove Slovenije Organizacijske enote Maribor 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj imenuje Slavka Brgleza, roj. 1932, stanujočega na Ptuju, Belšakova ul. 35, za predstavnika Mestne občine Ptuj v Svetu Zavoda za gozdove Slovenije Organizacijske enote Maribor. 2. Mandatna doba imenovanemu v svetu zavoda začne teči z dnem konstituiranja Sveta Zavoda za gozdove Slovenije Orga- nizacijske enote Maribor. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 103-10-8/02 Datum: 17.6.2002 Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 45. Na podlagi 34. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01 ) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 22. julija 2002, sprejel PROGRAM PRIPRAVE zazidalnega načrta za ureditveno območje Pl 1-S6/III ("breg"), območje "B" 1. člen (uvodna določba) S tem programom se podrobneje določi priprava zazidalnega načrta za ureditveno območje Pl 1-S6/III (''breg”), območje "B“, s površino približno 1,8 ha in je namenjeno samo pozidavi z enodružinskimi stanovanjskimi hišami (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt). 2. člen (vsebina programa priprave) S tem programom se določijo: • izhodišča za pripravo zazidalnega načrta • območje zazidalnega načrta • posebne strokovne podlage in gradiva, ki jih je potrebno izdelati ali pridobiti • obvezna vsebina tekstualnega in grafičnega dela zazidalnega načrta ter vsebina odloka • subjekti, ki sodelujejo v postopku priprave zazidalnega načrta • organi, organizacije in skupnosti, ki morajo pred pričetkom priprave zazidal- nega načrta podati pogoje in usmeritve za njegovo pripravo in ki se v postopku sprejemanja akta vključijo v pridobitev pogojev, soglasij in mnenj • potek priprave in roki • obveznosti v zvezi s financiranjem zazidalnega načrta. 3. člen (izhodišča za pripravo zazidalnega načrta). . (1) Zazidalni načrt se pripravi, skladno z določili Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01) in skladno z določili Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85). (2) Pri pripravi zazidalnega načrta je potrebno upoštevati 1 • Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Rabelčja vas-severozahodni del; (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 16/94); ZN je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj d.o.o., pod številko 494/89, z datumom oktober 1993; • Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za jugozahodni del stanovanjskega območja Pl 1-S6/III Rabelčja vas- zahod ("breg"); (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/96); ZN je izdelala družba ZEU -Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, pod številko 4/96-ZN/PT, z datumom april 1 996; • elaborat: Osnutek razširitve stanovanjskega naselja Pl 1-S6/III Rabelčja vas-zahod ("breg") V Ptuju - izdelala družba ZEU - Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Murska Sobota, pod številko 2.faza ZN, št.4/96-ZN/PT, z datumom junij 1996; • prostorske sestavine družbenega plana za območje občine Ptuj za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik občin'Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97, 1/02). 4. člen (območje zazidalnega načrta) Ureditveno območje zazidalnega načrta leži na območju Mestne občine Ptuj in obsega naslednje parcele ali dele parcel v katastrski občini Krčevina pri Ptuju: 635/1 (del), 635/4, 637/3, 637/4, 637/15, 637/16, 637/17, 637/18, 637/20, 637/21, 639/4, 692/2 (del), 692/3, 692/4, 696/2, 699/1 in 699/2. 5. člen (posebne strokovne podlage in gradiva) Pred izdelavo osnutka zazidalnega načrta je treba izdelati oziroma pridobiti posebne strokovne podlage in gradiva: • geodetsko topografski načrt, izdelan v M 1:1.000, reambuliran in potrjen na Geodetski upravi R Slovenije, ki vključuje podatke o komunalnih vodih ter morebitne druge geodetske podloge, izdelane v skladu s Pravilnikom o vsebini geodetskih podlog za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 1 7/85) • katastrski načrt z vrisanim območjem obdelave zazidalnega načrta, v M 1:1.000 ali 1:2880 • posebne strokovne podlage, zlasti - idejno rešitev prostorsko-urbanistične zasnove pozidave z razporeditvijo objektov in naprav, parkirišč ter drugih odprtih površin z določitvijo njihove namembnosti, kapacitete in velikosti, z določitvijo okvirne etažne površine ter horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov; - idejne rešitve arhitekturnega oblikovanja objektov in naprav; - idejne rešitve vseh novih infrastrukturnih omrežij, objektov, naprav in ureditev, potrebnih za normalno rabo območja obdelave, z določitvijo njihovih kapacitet; - idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov, naprav in ureditev, potrebnih zaradi realizacije pozidave; - geološko in geotehnično poročilo; - vodnogospodarske ureditve s prikazom sistema odvodnjavanja meteornih in odpadnih voda; - morebitni ukrepi v času gradnje • morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz pogojev pristojnih pogojedajalcev • mnenje Službe mestnega arhitekta k predlagani idejni urbanistični postavitvi in oblikovni podobi predvidenih objektov. 6. člen (zazidalni načrt) (1) Osnutek zazidalnega načrta se izdela na podlagi posebnih strokovnih podlag, določenih v 5. členu tega odloka ter ob upoštevanju pogojev organov in organizacij, določenih v 8. členu tega odloka. (2) Osnutek zazidalnega načrta mora vsebovati: a) osnutek odloka o zazidalnem načrtu: - navedbo prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine; - opis meje območja po parcelnih mejah in seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja; - funkcijo območja s pogoji urejanja; - pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje območja in posegov v prostor z določitvijo namembnosti, velikosti (površine, gabariti in kapacitete) in ureditve objektov, naprav in odprtih prostorov; - pogoje glede komunalnega urejanja območja; - okoljevarstvene pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih posegov; - določitev toleranc pri legi, velikosti in funkciji območja pozidave, ki so dopustne v projektni dokumentaciji, z uporabo katerih pa se ne sme spreminjati vpliv načrtovane pozidave na sosednje objekte in parcele ter na načrtovani videz obravnavanega območja in poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja; - seznam morebitnih objektov, predvidenih za rušitev ali odkup, z navedbo naslova in namembnosti objekta, katastrske občine in parcelne številke; - možnosti etapnega izvajanja posegov; - režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne zazidajo v prvi fazi oziroma se njihova namembnost v času gradnje ne spremeni ter pogoji za ureditev morebitnih začasnih objektov in naprav; - obveznosti investitorja(ev) in izvajalcev pri izvajanju zazidalnega načrta; b) tekstualni del - obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta; - povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov Mestne občine Ptuj; - opis prostorskih pogojev za realizacijo predvidene pozidave; - opis prostorskih, urbanističnih in arhitekturnih rešitev območja pozidave, vključno z opisom namembnosti objektov, naprav in odprtih površin ter določitvijo njihove velikosti (površine, gabariti in kapacitete) ter njihov vpliv na obstoječe objekte in naprave; - opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav za funkcioniranje objektov ter opis prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav; - opis prostorskih rešitev po posameznih področjih: 1. varstvo naravne dediščine, 2. varstvo kulturne dediščine, 3. ukrepi za varovanje bivalnega in delovnega okolja, 4. varstvo kmetijskih zemljišč, 5. vodnogospodarske ureditve in varovanje vodnih virov, 6. zasnova ureditve zelenih površin, 7. rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami; - seznam objektov, predvidenih za rušitev ali odkup, z navedbo naslova in namembnosti objekta, katastrske občine in parcelne številke; - seznam parcel, ki se nahajajo znotraj meje obravnavanega območja, s podatki o označbi, površini, vrsti rabe in lastništvu; - oceno stroškov za izvedbo zazidalnega načrta; - etapnost izvajanja zazidalnega načrta; - pogoji organov in organizacij, določenih v 8. členu tega odloka; c) grafični del - prikazi iz prostorskih sestavin občinskega dolgoročnega in srednjeročnega plana za obravnavano območje; - (po potrebi) prikaz širšega območja zazidalnega načrta v M 1:25.000 ali 1:50.000; - pregledni situacijski načrt v M 1:5.000, vključujoč namensko rabo prostora; - ureditvena situacija zazidalnega načrta v M 1:1.000 ali 1:500 (na topografski osnovi), ki vsebuje: 1. prikaz ureditvenega območja zazidalnega načrta s prostorsko-urbanistično zasnovo, 2. razporeditev objektov in naprav, parkirišč in drugih odprtih površin z določitvijo njihove namembnosti, kapacitete in velikosti, z določitvijo okvirne etažne površine ter horizontalnih in vertikalnih gabaritov objektov in zasnovo ureditve zelenih površin, 3. usmeritve za arhitekturno oblikovanje objektov in naprav, 4. usmeritve za urbanistično-krajinsko oblikovanje ureditve odprtih površin, 5. funkcionalne in tehnične rešitve in ureditve, 6. okoljevarstvene in vodnogospodarske rešitve in ureditve, 7. objekte, predvidene za odkup in/ali odstranitev; - idejne rešitve komunalnih in energetskih objektov, naprav in ureditev ter ureditev s področja prometa in zvez ter drugih objektov in naprav s področja gospodarskih javnih služb v merilu 1:1.000 ali 1:500; - idejne rešitve prestavitev, rušitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav v merilu 1:1.000 ali 1:500; - karakteristične poglede in prereze obravnavanega območja in posameznih ureditev v ustreznem merilu; - načrt gradbenih parcel vM 1:1.000 ali 1:500; d) gradivo za javno razgrnitev in javno obravnavo osnutka zazidalnega načrta. (3) Predlog zazidalnega načrta mora poleg vsebin iz osnutka zazidalnega načrta ter ob upoštevanju predloga stališč o utemeljenosti predlogov in pripomb z javne razgrnitve vsebovati tudi a) v tekstualnem delu - soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij, določenih v 8. členu tega odloka; b) v grafičnem delu - tehnične elemente za zakoličenje objektov in naprav, ki jih določa zazidalni načrt in elemente za zakoličenje gradbenih parcel. (4) V predlogu zazidalnega načrta morajo biti jasno opredeljeni pogoji za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po 19. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94, 69/94, 29/95, 59/96, 23/97, 83/98, 45/99, 42/00 in 52/00). 7. člen (subjekti, ki sodelujejo v postopku . priprave) Pri pripravi zazidalnega načrta sodelujejo - Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, ki vodi postopek priprave in sprejemanja ter opravi naloge iz 67. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor; - naročniki zazidalnega načrta so lastniki zemljišč na obravnavanem območju; - pooblaščeni predstavnik naročnikov je družba Umarh, d.o.o., Ptuj (v nadaljevanju: pooblaščena družba, ki je dolžna v celotnem postopku priprave zazidalnega načrta, po lastni presoji ali na zahtevo Skupne občinske priprave, seznanjati slednjo z vsemi vsebinskimi rešitvami in morebitnimi dilemami ter z vsemi strokovnimi podlagami; - izbrani izdelovalec zazidalnega načrta, ki mora zagotoviti ustrezno interdisciplinarno ekipo, obvezno sestavljeno v skladu z določili veljavnih predpisov; - dajalci pogojev, soglasij in mnenj (našteti v 8. členu). 8. člen (pridobitev pogojev, soglasij in mnenj) (1) V pripravo in sprejem zazidalnega načrta se vključijo naslednji organi, organizacije in skupnosti, ki morajo pred začetkom priprave zazidalnega načrta podati pogoje in usmeritve za njegovo pripravo, v postopku sprejemanja akta pa k predlogu zazidalnega načrta posredujejo svoja soglasja oziroma mnenja: - Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Enota Ptuj, Prešernova ulica 29, Ptuj - Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, Slomš- --------n i v* > ju ; a »JE i ga g- JULIJ 2002 Vestnik kov trg 6, Maribor (za področje varstva kulturne dediščine) - VGP Vodnogospodarsko podjetje Drava, Znidaričevo nabrežje 11, Ptuj (za področje gospodarjenja z vodami) - Elekro Maribor, Poslovna enota Ptuj, Ormoška cesta 26/a, Ptuj -Telekom Slovenije, Poslovna enota Maribor, Titova cesta 38, Maribor - Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, Ptuj (za področje prometa, za občinske ceste) - Komunalno podjetje Ptuj, Znidaričevo nabrežje 3, Ptuj - Adriaplin, Dunajska cesta 7, Ljubljana - Ingel PE Ptuj, Potrčeva cesta 34, Ptuj. (2) Kolikor se v postopku priprave posebnih strokovnih podlag za zazidalni načrt ugotovi, da je potrebno pridobiti predhodna mnenja in pogoje ter soglasja organov, ki niso našteti v prejšnjem odstavku tega člena, se le-ta pridobe v postopku. 9. člen (potek priprave in roki) Potek priprave zazidalnega načrta in roki: • aktivnosti priprave osnutka zazidalnega načrta se pričnejo po sprejemu tega programa priprave; • k idejni rešitvi zazidalnega načrta pridobi pooblaščena firma pogoje organov in organizacij, določenih v 8. členu; gradivo (dokumentacijo) za pridobivanje pogojev zagotovi pooblaščena družba; • v 30 dneh po prejemu tega gradiva morajo organi in organizacije posredovati svoje pogoje v pisni obliki, sicer se šteje, da pogojev nimajo; • izdelovalec zazidalnega načrta (v nadaljevanju: izdelovalec) pripravi analizo pogojev z usmeritvami za izdelavo posebnih strokovnih podlag; • ob upoštevanju pridobljenih pogojev, analize pogojev in usmeritev za izdelavo strokovnih podlag pridobi pooblaščena družba potrebne posebne strokovne podlage, določene v 5. členu tega odloka; • izdelovalec izdela osnutek zazidalnega načrta v 30 dneh po tem, ko so izdelane vse posebne strokovne podlage; • Skupna občinska uprava zagotovi pregled osnutka zazidalnega načrta in ugotovi, ali je osnutek zazidalnega načrta pripravljen v skladu z usmeritvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine ter v skladu z zakonom; • župan sprejme sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta; sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj; • javna razgrnitev osnutka ureditvenega načrta traja najmanj 30 dni in se izvede na sedežu Mestne občine Ptuj; • javna obravnava osnutka zazidalnega načrta se izvede v času javne razgrnitve; • rok za pisne pripombe in predloge, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, poteče zadnji dan javne razgrnitve; • v 15 (petnajstih) dneh po preteku javne razgrnitve posreduje Skupna občinska uprava vse pripombe in predloge z javne razgrnitve in javne obravnave izdelovalcu osnutka zazidalnega načrta; • izdelovalec, v roku 15 dni po prejemu pripomb, v sodelovanju z naročniki in Skupno občinsko upravo, prouči pripombe in predloge iz javne razgrnitve, oblikuje predlog strokovnih stališč, z obrazložitvijo razlogov, • Mestni svet Mestne občine Ptuj obravnava pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve osnutka zazidalnega načrta, in predlog strokovnih stališč izdelovalca ter o njih odloči s sklepom; • na podlagi sklepa o stališčih do pripomb in predlogov z javne razgrnitve pridobi pooblaščena družba morebitne spremembe in dopolnitve posebnih strokovnih podlag; • izdelovalec izdela dopolnjeni osnutek zazidalnega načrta v 30 dneh po tem, ko so izdelane vse morebitne spremembe in dopolnitve posebnih strokovnih podlag; • dopolnjeni osnutek zazidalnega načrta posreduje pooblaščena družba v soglasje oziroma v pridobitev mnenja soglasoda-jalcem in mnenjedajalcem, navedenim v 8. členu tega programa priprave; • župan posreduje dopolnjen osnutek zazidalnega načrta, skupaj s pridobljenimi soglasji in mnenji, kot usklajen predlog, v sprejem Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj; • Mestni svet Mestne občine Ptuj obravnava in sprejme predlog zazidalnega načrta z odlokom; • odlok se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. 70. člen (financiranje) Naročniki zagotovijo vsa sredstva, potrebna za izdelavo posebnih strokovnih podlag in izdelavo zazidalnega načrta ter tudi za pridobivanje soglasij in javne objave. 7 7. člen (končna določba) Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 350-04-26/02-514 Datum: 22.7.2002 Zupan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r. 46. Mestna občina Ptuj objavlja na podlagi 41. člena Uredbe o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženje (Uradni list RS št. 47/01 in 62/01) in sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj sprejetega na seji dne 17. junija 2002 in 22. julija 2002 JAVNO ZBIRANJE PONUDB za prodajo nepremičnin na območju Mestne občine Ptuj 1. Predmet prodaje je: a. ) nezazidano stavbno zemljišče, ki ga tvorita parceli št. 852/20 travnik v izmeri 574 m2 in 852/21 travnik v izmeri 166 m2, obe pripisani pri vi. št. 672 k.o. Rogoznica; b. ) nezazidano stavbno zemljišče, ki ga tvori parcela št. 383/14 travnik v izmeri 2158 m2, pripisana pri vi. št. 2829 k.o. Ptuj; 2. Zemljišče pod a.) se nahaja v Špindler-jevi ulici Ptuj, oziroma v Obrtni coni I. Ptuj in je predvideno za poslovno gradnjo. Izhodiščna vrednost za navedeno zemlji! šče znaša 4.879.560,00 SIT. -eOBEKHE 3. Zemljišče pod b.) je locirano pod gasilskim domom ob Osojnikovi cesti na Ptuju in je predvideno za gradnjo poslovnega objekta. Izhodiščna vrednost za navedeno zemljišče znaša 12.529.348,00 SIT. 4. Ponudbo za nakup nepremičnine lahko dajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 5. Ponudniki za nakup zemljišča svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo ali osebno oddajo do 9. avgusta 2002, na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, z oznako »Ne odpiraj - ponudba za nakup zemljišča.« Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati na Mestno občino Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, soba št. 36/2, najkasneje do 12. ure. Ponudbi priložijo: • Potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % izhodiščne vrednosti zemljišča, ki se prodaja in mora biti nakazana na transakcijski račun Mestne občine Ptuj št. 01296-0100016538. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu zemljišča po sklenjeni pogodbi o prodaji. Ce uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist Mestne občine Ptuj. • Potrdilo o državljanstvu za fizične osebe, oz. izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, ki ne sme biti starejši od 30 dni. • Pisno izfavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo. 6. Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo javno odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje župan Mestne občine Ptuj, dne 19. avgusta 2002, ob 12. uri, v prostorih male sejne sobe št. 2/1 na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. 7. Pri izboru najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kot edini kriterij višino ponujene kupnine. 8. Z uspelim ponudnikom se sklene pisna pogodba oz. notarski zapis o prodaji zemljišča najkasneje v 15 dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. 9. Plačilo zemljišča se opravi najkasneje v roku 15 dni po podpisu pogodbe oz. notarskega zapisa. V kolikor uspeli ponudnik v dogovorjenem roku kupnine ne plača, se pogodba razveljavi. 10. Kupec zemljišča, ki je predmet javnega zbiranja ponudba, mora plačati vse stroške sestave pogodbe - notarskega zapisa, davek na promet nepremičnin in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu zemljišča. 11. Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena. 12. Vsa pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb dobijo interesenti pri Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, soba št. 56/3, tel.(02) 748-29-68. Mestna občina Ptuj Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptuj, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLD+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%.