Upravalštvo ..Domovine" v Lublani, Knatlova ulica & i-u.:. PUroemu a nimrno. rtmien« • Dtt. (rtllea. l Ot^eeioieuo m on, a ia» .. ^ n « U «■ .. . . « otoo h. oioa IZnaia VS3K CGlrlCK rnmttn run Amerikei ittrtleh* It dl«, polletno 14 Dl«, celoletno 48 Dta. Uredništvo .Domovine", Knaflova ulica 5/11» telefon 3122 dO 3126 J Incrika km i dolu. — Riio« PoSt» knnnsln. »»4riliitoil.lrtllul.lt lO.flT Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Štev. Din L~ I XX. V Ljubllanl, dne 4. feferuarla 1937 štev. 6. Kako zatiramo škodljivce In bolezni na sadnem drevju Zelo poučen članek o zatiranju bolezni in škodljivcev na sadnem drevju je objavil v »Jutru« g. Josip Strekelj. Iz članka povzemamo: Za odvračanje in uničevanje zajedalcev na sadnem drevju in na drugih koristnih rastlinah nudijo tvornice čedalje več sredstev Enotnega sredstva, s katerim bi zatirali in odvračali vse rastlinske bolezni in škodljivce, še nimamo. So pa posamezna, s katerimi odvračamo glivične bolezni, in taka, s katerimi ugonabljamo živalske škodljivce. Enih se poslužujemo pozimi, ko je drevje golo, drugih pa pomladi in poleti ob času rasti. V naslednjem hočem opisati tista preizkušena sredstva, ki so najučinkovitejša, pa tudi najcenejša. Sredstva, ki ss rabijo pozimi Arborin. Za uničevanje vseh prezimujočih sadnih škodljivcev, kakor so kaparji. ličinke zavijačev, gosenice, jajčka gosenic in uši, je arborin izmed vseh karbolinejev najboljši. Uničuje tudi lišaje in mah, ki so zavetišča škodljivcev. Zadostuje 6-odstotna mešanica arborina v vodi (na 94 litrov vode primešamo 6 litrov arborina). S to mešanico poškropimo sadno drevje in grmičevje v jeseni, ko listje odpade, ali pomladi, preden se začne pop je napenjati, ob tihih dnevih kadar ne zmrzuje Rano pomladno škropljenje je učinkovitejše kakor jesensko Z 20-odstotno mešanico arborina zdravimo tudi rakove rane. če jih prej do živega obrežemo in potem namaže-mo. Ko začne drevje odganjati, ne smemo uporabljati arborina, ker tudi v naibolj razredčenem stanju opali listje in sadje. Zveplenoapnena brozga uničuje kakor arborin živalske škodljivce, če je 20 odstotkov primešamo vodi. Odvrača tudi kodravost na breskvah, če jih poškropimo spomladi, ko se začne popje napenjati. Uspešno odvračamo z njo tudi plesen na trtah, vrtnicah in jablana in metličavost in pršice na trtah, nadalje razne rje na sadnem drevju, ako jih z 20-odstotno to brozgo poškropimo samo v pomladi. Zveplenoapneno brozgo rabimo tudi za poletno škropljenje, ta čas pa samo 3-od-stotno, proti škrlupu, rjam in plesni. Ako na 100 litrov te 3-odstotne brozge primešamo še 30 dkg apnenega arzeniata ob škropljenju sodnega drevja takoj po cvetju in še dvakrat do trikrat pozneje v presledkih treh do štirih tednov, zamorimo istočasno tudi zavijače, ki povzročajo črvivost sadja. Zve-plenoapneno brozgo si sadjar lahko pripravi sam, ako primeša na 10 litrov vode 1450 g žveplene moke in 850 g zdrobljenega živega apna ter kuha, da vre, tri četrt ure v železni posodi. Kolikor vode ob kuhanju izhlapi, jo sproti dolivamo. Hranimo jo v zaprti železni ali v stekleni posodi. Sredstva za pomladi in poleti Galično-apnena ali bordoška brozga je najuspešnejše in najcenejše sredstvo za odvračanje strupene rose in rje na trtah. V vinogradništvu se poslužujemo tričetrtodstotne do poldrugoodstotne, v sadjarstvu pa le pol-odstotne brozge, ker močnejša raztopina opali listje, zlasti nekaterih občutljivejših sort jablan in hrušk. To tembolj, čim vlažnejše je podnebje kakega kraja. Pečkasto sadno drevje škropimo s to brozgo poleti lahko v zameno žveplenoapnene brozge, da ga obvarujemo škrlupa in raznih vrst rje. Koščičasto sadno drevje pa je proti galično-apneni brozgi zelo občutljivo, zato ga ne smemo škropiti. Tudi tej tekočini primešamo ob poletnem škropljenju po 30 dkg apnenega arzeniata, da istočasno zatremo zavijače in druge sadne škodljivce. Za odvračanje kodravosti na breskvah pripravimo 3-odstotno bordoško brozgo, ki zanesljivo učinkuje, ako škropimo pomladi, ko se začne popje napenjati. Bordoško brozgo pripravimo, ako v eni posodi raztopimo odtehtano množino modre galice, v drugi pa napravimo apneni belež iz ugaše-nega apna, ki ga vzamemo prilično za polovico več. Nato nalijemo v pripravljeno večjo posodo najprej primerno količino vode, za tem pa nekoliko apnenega beleža. Ko to pomešamo, prilivamo med mešanjem raztopino modre galice. Tedaj preizkusimo s fe-nolftalinovim papirjem. Ako ta beli papir ne pordeči, prilivamo mešaje še apneni belež po malem, dokler ne pordeči, zakaj prevelika množina apna zmanjša učinek brozge; ako je pa apna premalo, opali brozga listje in sadje. Ako ni te mešanice toliko, kolikor smo prvotno določili, dolijemo še čiste vode. V nadomestilo apna se mnogi poslužujejo navadne pralne sode, ki jo odtehtajo po 1 in četrt kilograma na vsak kg modre galice. Nekateri pa mešajo močnejšo solvayevo sodo boljše, da ostanemo pri tem. Galično-apnena kakor tudi žvepleno-apnena brozga sta od-vračalni sredstvi, zato jih moramo uporabljati, preden zapazimo bolezni. Ako se bolezen že pojavi, je zaman vsako škropljenje. 2veplo. Ko se je pri nas pojavila grozdna plesen, smo dobili v zmletem žveplu najučinkovitejše sredstvo proti tej bolezni na vinski trti, pa tudi na drugih rastlinah, ki jih napadajo podobne bolezni. Čim drobnej-še je zmleto, tem boljše je, zato bomo kupovali tako zvano ventilirano žveplo. Zveple-na sokislina, ki se razvija pod vplivom soln-čne toplote, uniči trose te glivice in celo glivice same, da se obolelo grozdje sčisti, kakor se izražajo vinogradniki. Žveplati pa moramo zjutraj ob tihem vremenu, ko mine rosa. Zveplanje pozimi je brezpomembno, ker ni vsaj +18° C toplote, ki je ob tem delu potrebna. Prav tako je slabši uspeh, ako natrosimo na rastline preveliko množino žveplene moke. Tobačni izvleček je naš stari najcenejši pripomoček za uničevanje uši na koristnih rastlinah, katerega primešamo 2 do 4 odstotke, to je eno do dve žlici na liter vode. Tej mešanici dodamo še 1 odstotek mila, ki ga raztopimo najhitreje v topli vodi. S to brozgo škropimo ušive dele rastlin ali pa poma-kamo napadene mladike vanjo. Namakajo se zlasti mladike, ki imajo listje zvito, da ni mogoče zadeti uši s škropljenjem. Za bolj odporne medene uši na breskvah, ki zajedajo listje na. spodnji strani, pripravimo štiriod-stotno mešanico tobačnega izvlečka. Ker se je pokazalo, da dodatek mila tobačnemu izvlečku poškoduje breskovo listje, je boljše, če namesto mila dodaj emo 1 odstotek ugaše-nega apna. Mušji ali kvasijev les. Namesto tobačnega izvlečka se poslužujemo tudi mušjega lesa, ki ga odtehtamo v isti množini, to je 2 do 4 odstotke, kakor tobačni izvleček. Prodajajo ga v obliki trsk. Odtehtano količino mušjega lesa namakamo v primerni posodi vsaj 12 ur, nato ga kuhamo, da vre 20 minut. Od-cedku dodamo 1 odstotek mila ali še boljše 1 odstotek apna. Ta mešanica je v lanskem vlažnem letu prav dobro učinkovala, med tem ko je mešanica tobačnega izvlečka in mila povzročila na breskvah odpadanje listja in plodov. Zal le, je mušji les zaradi visoke po 470 g na 1 kg modre galice. Učinek je isti. I carine predrag. Kg mušjega lesu stane 35 Ker je pa soda dražja kakor apno, je naj- | dinarjev, tobačnega izvlečka pa samo 6 Din. Na vžigalnike Je uvedena enotna enoletna taksa Pravkar jje bil izdan pravilnik o umetnih vžigalnikih in vžigačih. Ta pravilnik izpre-minja dozdajšne predpise glede vžigalnikov in vžligačev (električnih), Plasti glede mono-polske takse. Ta taiksa je doslej znašala 50 Din od navadnega vžigalnika in 100, odno-sno 200 Din od srebrnega, odnosmo zlatega vžigalnika, in se je plačala ob žigosanju za ves čas rabe vžigalnika. Z novim pravilnikom pa se uvaja enotna taksa 100 Din od vžigalnika, ki pa velja samo za eno leto, tako da je treba m vsako leto plačati teh 100 Din. Pravilnik pravi, da ima monopolska uprava izključno pravico izdelovati, uvažati in prodajati vžigalnike in vžogače, rezervne dele in vžigalne kremenčike. Monopolska uprava pa lahko izdelovanje, uvoz in prodajo odobri tudi zasebnikom pod pogoji, ki jih predpisuje pravilnik. V bodoče bo znašala mono-polska taksa za vžigalnike in vžigače iz kakršnekoli kovine 100 Din na leto, za vžigal-ne kremenčke pa 10 par pri kosu do teže 0.4 g, preko te teže pa za vsake 0.4 g na-daljne 10 par. Vžigači za posebne rudarske varnostne svetilke so prosti monopoMce takse, na vžriigajae kremenčkc pa je treba tudi v tem primeru plačati takso. Letno monopolsko takso v višini 100 Din mora v naprej plačati vsak imetnik vžigalnika vsako leto do konca januarja. Kot dokaz plačane mcmopofeke takse na vžigalnike služi posebna priznani ca, ki jo izda monopolska uprava, odnosno, ki jo dobi kupec pri nakupu vsakega vžigalnika. Vsako leto do konca januarja mora imetnik vžigalnika kupiti posebno monopolsko znamko in jo prilepiti na ustrezajoče mesto na priznanici mo-nopolske uprave. V roku treh mesecev po uveljavljenjn tega pravilnika si morajo vsi Imetniki vžigalnikov in vžigačev, žigosanih tn nežigosanih, oskrbeti s tako monopolsko priznanico. Oni imetniki vžigalnikov,ki so Prejeli smo: Zadnja leta so povoduji po naših krajih «elo pogoste. Zato je nujna potreba, da presodimo, kako bi se jih otepli v bližnji bodočnosti. Treba bo vzeti to perečo zadevo resno v pretres ter ustanoviti po vseh ogroženih občinah vodne zad"-uge, kakor jih vidimo s pridom dedovati v drugih delih naše države, jalasiti v Vojvodini. Po starem reku: Pomagaj si sam in ti Bog pomore, moramo zidati predvsem na lastno delo, ki ga bo seveda podprla država, kolikor bo v njenih močeh. Ne gre tu, zanašati se le na državo, ker so potrebe vse te tako izredno visoke, a dela neodložljiva. Prav podobni smo pri tej naši nevarnosti tistemu nespametniku, ki drži križem roke in gleda, kako se opriiemlje ogenj njegove sibrehe, češ, saj bodo prišli gasilci. Zlasti v tistih krajih, kjer so reke že regulirane, a so pretrgale povodnji na več mestih nasipe, uničuje vsaka nova povoden j ogromno narodno premoženje. Pisec teh vrst je sam nedavno gledal, s kakšnim zanimanjem so SfledHi vaščani nekje, kako je voda počasi kamenček za kamenčkom knišila nasip. Nikomur pa ni niti na misel prišlo, da bi skočil po nekaj vreč, jih napolnil s prstjo in tako preprečil predor nasipa, ki je nato povzročil poplavo razsežnih površin obdelane zemlje in prizadejal za težke denarje škode. | plačali na vžigalnik že dosedanjo enkratno takso 50 Din, plačajo Se 50 Din, nato pa dobe priznanice s specialnimi znamkami po 100 Din, ki veJja za tekoče leto. Enako se postopa pri maloprodajalcih tobačnih izdelkov, ki morajo plačati na vsak žigosam vžigalnik v zalogi še po 50 Din, nato pa dobe ustrezajoče število obrazcev mono potekih priznamic z natiskano specialno znamko 100 Din, pri čemer se jim prizna provizija 5%. Za zlate vžigalnike, pri katerih je bila doslej plačana taksa 200 Din, dobe imetniki brez vsakega plačila priznanico s plačano takso za dve leti, za srebrne vžigalnike, na katere je že plačana taksa 100 Din, pa brez plačila priznanico za eno leto. Kar čuditi se moramo, če vidimo, s kakšno vnemo se postavijo naši gasilci v bran proti pobratimu vode požaru, med tem ko se še doslej ni kar nič storilo za obrambo proti še hujši šibi dežele, proti povodnji. Nekdo se bo moral tu resno lotiti dela za snovanje vodnih zadrug. Sodimo, da so baš občinski odbori pok'ica-ni, da se lotijo, morda sporazumno z gasilskimi društvi, čimprej tega važnega in neodložljivega dela, ki bo preprečilo milijonske narodove vrednosti. Politični Dre« ed Službeni list dravske banovine je objavil, da se Lanski svet dravske banovine sestane 15. februarja ob 8. dopoldne v Ljubljani Predmet zasedanja bo obravnavanje bano-vinskega proračuna za leto 1937-1938. sklepanje o uredbi, s katero se dopolnjuje člen 108. uredbe o občinskih uslužbencih in odreditev enega člana in njegovega namestnika v komisijo druge stopnje za odobritev pre nosa nepremičnin v smislu člena 11 uredbe ministrstva pravde z dne 4 septembra leta 1936 Narodna skupščina se je po božičnih praznikih prvič sestala. Navzočnih je bilo zelo malo poslancev. Najprej je bilo v v skupščini predloženo deset mednarodnih sporazumov: o pomorskih signalih, konvencija o unifika-ciji cestne signalizacije, o vzajemnem obdavčenju dobičkov pomorskih transportnih podjetij med Jugoslavijo in Grčijo, o uradih za pobijanje nezaposlenosti, o nočnem ženskem delu, o zavarovanju za primer profesionalne bolezni, o delovnem urniku v tvornicah, kjer avtomatsko izdelujejo okenska s teki.?, o odškodninah, odnosno podpori nezadostno zaposlenim delavcem, o obveznem zavarovanju delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti v industrijskih in trgovinskih podjetjih, svobodnih poklicev, nadalje poslov in slu-žinčadi. Naposled je skupščina prešla na določitev dnevnega reda prihodnje seie. Podpredsednik Markič je predlagal naj bi se postavila na dnevni red obravnava načrta novega trgovinskega zakonika Predlog je bil sprejet in se ie v torek začela razprava. Na seji finančnega odbora v ponedeljek popoldne se je začela razprava o predlogu proračuna min strstva za gozdove in rudnike Minister za gozdove in rudnike Diura Jan-kovič je poudarjal, da si prizadeva da čim bolje zagotovi obrambo države in čim bolje izrabi prirodna bogastva naše zemlje Celotni izdatki ministrstva so prera unr ni na 291,549.099 dohodki pa na 446'"'M 1 Dip, to je za 84,687 582-Din več kr.kor v sedanjem proračunu V torek je bil proračun za gozdove in rudnike sprejet. Nato je pri M na vrsto proračun ministrstva za pošte Na španskih bojiščih ni večjih dogodkov. Slabo vreme ovira vojaške opor,>M:« okoli Madrida. Pričakujejo pa, da se bo vreme kmalu izboljšalo in da tedaj nacionalisti got vo ne bodo opustili prilike za nove poizkuse ia za-, vzamejo glavno mesto. Madridska oblastva se tega dobro zavedajo in zato zadnje dni spet hudo podpirajo izpraznjev nr mesta. Samo pretekli teden se je izselilo okrog 60.000 ljudi. Odbor za obrambo mesta je ob-iavil- Kako preprečimo poplave TONE BRDAR: ROMAN 12 PRETEKUIH D(il Ne smete si misliti, da od mene lahko kaj izsilite, kakor ste takrat izsiljevali od baronice. Ce delo dobro naredite, dodam še tisoč goldinarjev, a več ne. Ce pa te ponudbe ne sprejmete, se boste še kesali svoje neumnosti!« i Kar mi ponujate, gospod grof, je prava beračija v primeri s tem, kolikor boste pridobili z mojo pomočjo,« je odgovoril Kolnik. »Moj dobiček vas nič ne briga,« je prevzetno odvrnil Hugo. »Vi dobite plačo — in dovolj!« »Kaj pa nevarnost? Kaj bo z menoj, če ee vse izve?« je vprašal Kolnik. »Ne blebetajte tako neumno! Kakšna nevarnost? — Vam prav nič ne bi škodilo, če bi vas vtaknili za nekaj časa v luknjo!« »Tako? Vi mislite tako gospod grof. Vi mislite tudi, da bi bil za to bogato poplačan s šestimi ali sedmimi tisočaki?« je vprašal Kolnik. »Seveda,« je pritrdil Hugo, »sicer pa kaj takega ne pride v poštev. Ce dobro naredite svojo stvar, se nam ne more nič ponesrečiti.« »Kljub temu se lahko kaj zgodi,« je rekel Kolnik. »Plača pa mora biti primerna nevarnosti !« Hugona je minila potrpežljivost. Razjezil ■e je in zakričal: »Vraga, ali se boste že enteran spametovali? Kaj? Sedem tisoč vam ni dovolj za to pižkavo pisanje? Razen tega š- sanjate o nevarnosti, kakor bi se taikemu človeku, kakor ste vi, moglo kaj posebnega zgoditi Saj ničesar ne izgubite Svetujem vam da se spametujete. Ce vas jaz poženem stran, si pač lahko mislite, kam boste prišli! V luknjo!« Slabo oblečeni mož se je posmehljivo za-režal: »Gospod grof,« je mirno odgovoril. »Ce mene zapro zaradi tiste stare reči, potem pride tudi gospa baronica v luiknjo, kakor ste se blagovolili izraziti.« »Predrzneš!« je zakričal Hugo, a vendar ni mogel ničesar storiti Naglo je šel po sobi gor in do! in je s silo premagal svojo jeao. Potem pa se je spet ustavil pred mirno čakajočim ponarejevalcem in dejal: »Pazite se, Kolnik! Pri meni ne dosežete ničesar. Ko ste prišli streani in lačni k meni, sem se vas jaz usmilil, drugače bi bili od lakote poginili ali pa bi vas bili zaprli v prisilno delavnico. Zdaj pa. ko bi mi dobroto lahko ooolačali, hočete izsiliti od mene toliko denarja.« »Dobro, gospod grof. Vi ste kupili od mene neko listino po smešno nizki ceni. Za vas je bil tisti papir velikanske vrednosti. »Vedeli ste pa, da listina za vas nima pomena,« je odieovoril Hugo. »Zato je bila §e predrago plačana. Razen tega sem vam dal službo knjigovodje v tovarni. To je vendar dovolj!« »Pa se zediniva, gospod grof,« se je na- posled vdal Konik »Naredi, bom ii3tlno, seveda pričakujem, da se. boste pozneje izr kazali hvaležnega.« Hugo je za mrmral nekaj nerazumljivih besed Kolnik pa je vtaknil papir v žep. Priklonil se je in hotel oditi, ko je n 'tdo kratko potrkal na vrata in je vstor i ; borosaca... Najprej je Cvetka nesla ki m-- tj kjer jih je bila vzela, da Blaž ne t č=® sumil. Sreča je bS!a, da ni b«o Roch for a Njegovo odsotnost je bilo treba IzrabUi. Zdaj pa je morala Cvetka nek ur počivati, ker je bite tako utrujena od neprespanih noči Evgenija je bdela. Okoli desetih d- -K»l i v to obleko in zakrita z gostim pajčolanom je pač nihče ne bi bdi mogel spoznati. Sicer pa so v gradu poznali Evgenijo od prej samo trije ljudje: dva služabnika, Ivan in Blaž, in stara hišnica. Drugi je niso še nikoli videli. Cvetka je šla najprej, za njo pa Evgenija, preoblečena v usmiljeno sestro. Nikogar nista srečah niti na stopnicah, niti na hodnikih. Neopaženo sta prišla do soban starega martkija. Cvetka je pogledala vanje in ko je videla, da je vse prazno, je namignila Bv-geniji, naj stopi za njo. Ivan je šel po zajutek za starega gospoda. Pirnesel mu je čokolade, mleka, kruha in jajc. Marki je snedel samo nekaj grižljajev. Cvetka je kmalu spoznala, da starec ni dovolj spočit. Duševno razburjenje je pač nekoliko poživilo njegovo lice, a zdaj je spet prišla utrujenost. Legel je in se ni zmenil za nič več. Cvetka pa je imela pripravljeno zanj veliko in najboljšo tolažbo. Toda dokler je bil sluga tu, ni mogla, govoriti, čeprav ji je nekaj stiskalo srce. Bolnik se je obrnil z bledim, izmučenim obrazom prod steni, a še zmerom je držal Ovetikino roko. Stari sluga je stal poleg z brezbrižnim obrazom. Cez nekaj miniut je marki zaspal. Cvetka je stopila slugom k vratom in mu dejala: »Ivan, gospodu marlkiju je čedalje silabše. To vidite lahko sami. Se enkrat moram poklicati zdravnika. Pošljite takoj voz v mesto in sporočite doktorju Poljancu, naj takoj pride.« »Da, gospodična,« je v zadregi potrdil sluga. »Toda gospod Rochefort je prepovedal...« »Jaz prevzamem vso odgovornost.« Sluga se je še zmerom obotavljal. Iz strahu pred gospodarjem se ni upal ubogati. »Nihče ne bo hoti.1 peljati,« je zamrmral nato. »Pa pojdite sami, Ivan. Gospod marki vam to ukazuje. Saj niste v službi pri grofu Ro-chefortu in morate poslušati markija.« »To je res, gospodična. Grem,« je dejal stari sluga in odhiti!. ★ Cvetka je vzela zajtrk, ki ga stari gospod ni maral, in ga nesla Evgeniji. Evgenija se ni branila jedi, toda najprej je -vprašala: »Kako je z mojim očetom? Ali ga še ne morem videti ? Komaj čakam... « »Imejte samo še nekoliko potrpljenja,« jo je prosila Cvetka, »Zdaj spi. Povedati mu nisem mogla še ničesar, ker je bil sluga zraven.« »Toda mudi se! Če pride Rochefort!« je ugovarjala Evgenija. »Bog nas varuj tega!« je preplašeno vzkliknila Cvetka. »Pripravila bom vašega očeta. Upam, da pride zdravnik, ki nama bo gotovo pomagal.« Evgenija se je vdala, čeprav s težkim srcem, Cvetka pa se je vrnila k bolniku. Kmailu je zaslišala korake v sosedni sobi. Naglo je odprla vrata. Bil je stari sluga in za njim je prihaja",1 doktor Poljanec. Vzra-doščena mu je podala roko in ga povabila v sobo. Sliuga je ostal pri odprtih vratih, tako da je morala biti zelo previdna. »Hvala Bogu, da ste prišli, ljubi gospod doktor,« je dejala Cvetka. »Vedela sem, da boste ustregli moji prošnji.« »Po pravici povedano, gospodična Cvetka, nisem si mislil, da bom še enkrat poklican k marki ju. Ali me je sam velel poklicati?« »Ne, jaz sem vas dala poklicati. Marki ne ve nič o vas, a vendar mora imeti zdravnika.« je šepeta je pojasnjevala Cvetka. »Bojim se zanj in zato sem se vas pred ranila poklicati.« »Vsalkemu bolniku rad pomagam, toda sem ne bi bil več prišel, če me ne bi vi, gospodična Cvetka, poklicali. Mislim, da pride markijev hišni zdravnik iz Pariza, ali ne?« »Ne verjamem, da bi ga bila že obvestili.« je odgovorila Cvetka. »Tako? 2e vidim, kaj se tu godi,« je dejal doktor Poljanec resno. »Marikijevega nečaka zdaj ni tu, kajne?« »Ne! — Hvala Bogu, ne!« »Hm, hm. Ali dovolite, gospodična Cvetka, da vam dam dober svet? Da? Potem odi-dite še danes s tega gradu in se ne vrnite nič več.« »Tega mi ne morete svetovati resno, gospod doktor. Kako naj zapustim nesrečnega, bolnega gospoda, ki so ga izdali skuge in ki mu želi lastni nečak snirt?« Doktor Poljanec jo je začudeno pogledali. Nejevoljno je zmajal z gfavo im dejal: »Očitno ste markijevemu nečaku napoti. Svarim vas pred njim. Naj vzame marki drugo strežnico. Za vaš trud vam ne bo nihče hvaležen.« 100 italijanskih lir za 228.70 do 231.78 Din; 100 češkoslovaških kron za 152.04 do 153.14 Din. Vojna škoda se je trgovala po 384 do 385 Din, investicijsko posojilo pa po 86 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu po 8.01 Din, Nemški klirinški čeki pa po 12.38 Din. Sejmi 7. februarja: Gorenji Logatec; 9. februarja: Grahovo, Mengeš, Pilštanj; Kamnik, Zagorje ob Savi; 10. februarja: Sv. Jurij ob južni železnici, Konjice; 12. februarja: Motnik. Drobne vesti = Naš notranji državni dolg. Stanje državnih dolgov v naših notranjih posojilih je znašalo poslužbenih podatkih 1. januarja 7088.6 milijona dinarjev. = Zaračunanje poštnine za pozive kmečkim dolžnikom, da plačajo prvi obrok. Privilegirana agrarna banka je prejela številna vprašanja denarnih zavodov zaradi stroškov za pozive kmečlkim dolžnikom, da plačajo prvi obrok. Zdaj objavlja banka, da smejo denarni zavodi zaračunati na breme dotika stroške za poštnino, ki jih imajo zaradi pozivanja na plačilo prvega začasnega obroka. Te stroške lahko vstavijo v posamezni seznam pod točko »6« ostali izdatki, napravljeni za račun do'žnika«. Ce je bili opomin poslan priporočeno a'i na povratni recepis, je priložiti recepis pošte. DOPISI KRŠKO. Tudi upravni odbor krške gasilske župe je bil kakor več drugih zaradi nekakih nepravilnosti razpuščen in imenovano gerentstvo, ki so v njem Kolešnik, Štrubelj, Mesesncl, Fclicijan, Arh, Margon in drugi. Gasilstvo, ki je imelo popolno zaupanje v bivšo izvoljeno upravo z Vaničem na čelu, se čudi tem izpremembam LIBOJE PRI PETROVCAH. V nedeljo 24. januarja je imela naša sokolska četa redni občni zbor, ki ga je vodil starosta br. Adam-čič. Iz poročil funkcionarjev je razvidno | prav marljivo delo čete. Pri volitvah je bila z malimi izpremembali izvoljena dosedanja uprava: starosta Mirko Adamčič, podstarosta Jože Igrišnik, načelnik Jakob Hrvatin, pod-načelnik Martin Rezec, načelnica Lea Jaki-čeva, podnačelnica Marija Klepova, tajnik Jože Igrišnik, prosvetar Kazimir Savnig, bla-gajničarka Nežika Adamčičeva, matrikarica Zora Savnigova, gospodar Anton Zagorc, knjižničarka Zora Savnigova, odbornika za odobrehje zapisnika Jakob Hrvatin in Anton Zagorc, revizorja Franc Mrak in Angela Sko-bernetova; razsodišče Mirko Adamčič, Kazimir Savnig, Jakob Hrvatin in Zofija Dose-dlova. MALA NEDELJA. Letošnji predpust je zeflo kratek. Pa nič ne de, saj bo na pustno nedeljo 7. februarja ob 15. uri zelo zabavno pirleško gostiivanje v Društvenem domu. Igrala se bo veseloigra »Miciki je treba moža.« Vsi pridemo tja, da se bomo razvedrili in navrteli. SEMIČ. Nedavno nedeljo je Sokol priredil »Miklovo Zalo« v dvorani Sokolskega doma pod vodstvom gdč. Micike Štubljerje-ve. Za igro je vladalo med občinstvom veliko zanimanje, zaradi česar je bila dvorana nabito polna. Uprizoritev je bila prav dobra, za kar gre hvala našim marljivim članom in članicam. Omeniti moramo, da so prav vsi dobro podali svoje vloge. Predvsem je bil Tone-Plut v vlogi Serajnika deležen priznanja, Novak je imenitno prikazal sko-puškega Žida. Tudi Zalka .Pašičeva), Mirko (Stezinar) in Almira (Rukavčeva) so poka* zali, da semiški igralci niso na najzadnji stopnji. Želimo le, da bi se naši fantje in dekleta še večkrat pokazali na odru. SV. MARKO PRI PTUJU. Lani je bilo v zimskem času mnogo življenja v šoli, kjer jc g. Jurančič vodil kmetijske nadaljevalne tečaje. Toda jeseni je bil g. Jurančič premeščen Lani je bila v šoli sokolska telovadba. Letos pa je smatral krajevni šolski odbor za potrebno prepovedati telovadbo v šoli. Sokolska četa si je morala najeti svojo društveno sobo, ki je postala središče prosvete v Markovcih. Na občnem zboru, narodne prosvete v Markovcih Na občnem zboru, ki ga je imela imenovana edinica, se je lahko vsakdo prepričal o njeni izredni delavnosti. Omenimo samo, da si je četa v preteklem letu priborila predhodni prapor ptujskega matičnega društva, in sicer kot najboljša četa v ptujskem sokolskem okrožju. V Petrovi petletki pa si hoče postaviti svoj domt SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. (Smrtna kosa). Po kratki bolezni je umrla na Se-janci preužitkarica in bivša posestnica ga. Marija Rajhova. V svojem življenju je bila trikrat nevesta in trikrat vdova. Pokojnica je bila mati neustrašenega nacionalnega borca g. Staneta Brumna, vodje občinske organizacije JNS. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! ŠMARJE PRI JELŠAH. (S m r t n a k o-sa). Te dni je umrl g. Fabjai Marš, upokojeni orožniški narednik. Živel je s svojo že= no na svojem posestvu v Šmarju, kjer je vzgojil petero otrok, ki so vsi preskrbljeni. Bil je vedno poštenjak in naprednega mišljenja, zaradi katerega je moral v prejšnjih letih pretrpeti mnoge krivice. Obilna udeležba pri pogrebu je bila dokaz, da je bil pri^ ljudstvu priljubljen in spoštovan. Štel je 70 let. Zvestemu naročniku »Domovine« bodi ohranjen blag spomin, čalujočim naše iskreno sožalje! | ŠTRIGOVA. Preko Murskega polja lote vedno večje jate divjih gosi proti jugu. Ljudje jih kar radi gledajo, ker jih v takih jatah še niso videli. Pravijo, da bo zima še huda. Enake velike jate pristanejo včasih pred mrakom ob Muri na Razkrižju in kar zazezdijo vso reko. Marsikomu se cedijo sline po niih. Doslej pa še nobenemu lovcu ni bila sreča mila. VELIKI PODLOG. Gasilska četa je imela 20. januarja letno skupščino, ki so ji prisostvovali skoro vsi redni člani. Pod območje čete spadajo vasi Veliki in Mali Podlog, Jelše. Gržeča vas. Gorica in Pristova. Četa je včlanjena v krški gasilski župi. Ima svoj dom in brizgalno na motorni pogon. Vse premoženje predstaviia vsoto 65 000 Din. Iz letnega prometa 5500 Din je ostalo prebitka 500 Din. Preteklo leto je bilo brez požarov. Polnoštevilno se je četa udeležila razvitja prapora krške čete. Pri volitvah je predsednik ostal isti kakor je bil lani in sicer Longo Avgust, za načelnika pa je bil izbran Žarn Ivan. Za delegata k žur>ni skup-šč mi sta bila določena Koman in Žarn. VOJNIK. Pustna nedelja obeta biti prav živahna. Sokol pripravlja v režiji br. Zorka a Oh, gospod doktor, ali vas smem smatrati za svojega prijatelja?« je proseče dejala Cvetka in ga prijela za roko. »Ali bi mi hoteli pomagati?« »Vam? — Vsak trenutek sem vam na razpolago. Govorite odkrito in zaupajte mi vse.« »Hvala vam! — Poprej pa preiščite bolnika!« je odgovorila Cvetka. Ko je doktor Poljanec stopil k postelji, se je marki zbudil in začuden pogledal tujega zdravnika. Cvetka se je takoj sklonila k njemu in mu šepnila, kdo je tujec. Povedala je tudi, da ga je dala ona poklicati. Ko je doktor Poljanec pregledal markija, je ugotovil, da se njegova bolezen boljša. Nato se je poslovil in šel. Cvetka je hitela za njim in ga ustavila v sosedni sobi. Potegnila ga je za seboj k oknu, da jhi ne bi bil mogel opazovati stari »Juga, ki je imel opravka pri gospodarju. »Markiju ste povedali resnico o njegovem Stanju, gospod doktor, kaj ne? Ne bo umrl?« »Ne, toda imeti mora mir. Razburjenje ga lahko spravi v grob.« »In veselo razburjenje? Velika radost? Ali bi rmi to tudi škodovalo?« »Veselje gotovo ne bo škodovalo, samo prenaglo, preveč nepričakovano ne sme biti,« jo je poučil doktor Poljanec. »Kakšno veselje pa še čaka starega moža?« »Njegova hči, ki jo ima za mrtvo, je tu,« je naglo odgovorila Cvetka. »Ali jo sme videti? Ali se sme ona pokazati svojemu očetu?« »Kaj? Marki ima hčer? Kje pa je toliko &-genijima brzojavka in pismo odposlana. Takoj je odhitela v sobo in to sporočila. Pozno popoldne je marki vstal. Dal se je obleči in odnesti v naslanjač. Tam je sedel globoko zamišljen. Cvetka je skoraj obuipavala, ko je videla starca, ki ni imel več nobene moči, nobenega upanja. Ce se je Rochefort nadejal, da bo strica zelo hrndo zadelo poročilo o smrti hčere Ev-genije, je bila njegova nada upravičena. Kruto je podrl zadnje starčevo upanje in miu s tem vzel vse, kar ga je še vezalo s tem svetom. In nekdaj prekleta in zavržena hči, ki jo je zdaj objokoval, kakor bi bila umrla, je bila v njegovi bližini. Samo ena vrata so ga ločila od nje. Lahko je že slišala očetove vadihljaje. Zadrževalo jo je le še to, ker se je bala, da ne bd nenadno veselje staremu, bolnemu očebu preveč škodovalo. Naposled je ostala Cvetka sama pri marki ju. Da ju ne bi nihče motil, je zaklenila vrata v predsobi. Stopila je k potrtemu star- cu, ki je naslanjal sivo glavo na roko in se ni zmenil za nič več. Srce ji je burno utripalo, ko je začela govoriti. »Ne obupavajte, gospod marki,« je rekla s tresočim glasom. »Veliko veselje boste še doživeli. Upajte in bodite pogumni!« Marki je dvignil glavo in mračno gledal dekle. »Ali me hočete zasmehovati?« »O ne — Dobro vem, d'a vas čaka še velika sreča!« »Da, čalka me smrt, konec trpljenja. To menda misldite?« Cvetka je zajokala ob teh bridkih besedah. Vse, kar je težilo njeno srce, je hotelo iz-nenada planiti ven. Morala se je zelo truditi, da se ni prenaglila. »Ne boste umrli,« je vekliknila. »Bog vas varuj tega! Živeli boste in »rečni boste še! Kar site izgulbili, to vam bo Bog vrnil. Bre® vzroka žalujete... « »Otrok, kaj pomenijo vaše besede,« jo je presenečen prekinil marki, ko je iz njenega glasu spoznal, da mu misli povedati nekaj važnega. »Rochefort vas je nalagal. Strašna novica o srninti vaše hčere ni resnična.« Marki se je zravnal in debelo pogledal Cvetko. »Kaj pripovedujete?« je iztisnil k grla. »Moja hči — moja Evgenija —« »Ni umrla, to ni res. Živi, In vi, goapod marki, jo boste spet videli!« Na starčevem obrazu se je pokazalo presenečenje, dvom, nada In obupan je. Zardel je in kakor drevo v viharju se mu je streslo telo. Ce bi šlo samo za tatvino bi bil tnorda prej ali slej tako slab. da bi ti od- pustil Toda ti si dopuščala, da je nedolžen človek trpel zaradi tebe, in si ga celo sama j osumljala pred ljudmi. Ta tvoj hudobni čin j naiu loči za zmerom!« Zaloputnila je vrata za njim Skrčila je roke v pesti in besno so se ji zablestele oči. »Pa še denar sem mu dala!« je jezno s^k- i nila. »Kakšno neumnost sem napravila!« Potem je viharno slekla svojo dragoceno obleko in začela jemati iz raznih predalov dragocenosti, da jih ponese s seboj. 6. Preiskovalnemu sodniku Zirovmku je drugega dne zjutraj javil scJdni sluga, da želi neki Branko Gornik podati važne izjave v zadevi zaprtega Dušana Gornika. Precej ne-milostno je rekel Zirovnik slugi, naj privede Branka Gornika, saj je menil, da je vsa zadeva že čisto pojasnjena. Dušan Gornik je po njegovem mišljenju tat in ga ne more nihie več rešiti. »Vi se imenujete Gornik?« je vprašal bledega mladega moža, ki se je vljudno priklonil in stopil k zeleni mizi. »Ali ste sorodnik obtoženca?« »Njegov brat sem, gospod sodnik.« »Tako? in vi želite izpovedati nekaj. Mar se nanaša na to zadevo? Zakaj niste prišli prej?« »Ker sem šele predvčerajšnjim prejel pismo, ki me je obvestilo o zli usodi mojega nesrečnega brata. Sem knjigovodja v dunajski podružnici zagrebške izvozne tvrdke Vuk in sin. Čeprav sem si na vso moč prizadeval, da bi lahko takoj odpotoval, vendar zaradi prezaposlenosti nisem mogel priti prej domov kakor to noč.« 'jNu, io je tako brez pomena. Kaj veste o tatvini, odnosno poneverbi, ki se očita vašemu bratu?« »Vem, da moj brat ni vzel denarja, gospod sodnik.« »To trdite vi, ki ste bili v tistem času, ko je bila tatvina izvršena, na Dunaju?« »Ni zlahka tako poštenega človeka na svetu, kakor je moj brat. On bi prej umrl od lakote, kakor pa bi se spozabil nad tujim premoženjem in zlorabil gospodarjevo zaupanje.« »Ali je to vse. kar veste povedati v obrambo svojega brata?« »Ne! Prišel sem, da vam povem, zakaj se je moj brat zadolžil. Kakor mi je znano, ie zlasti usodno dejstvo, da noče povedati kaj je vzrok njegove zadolžitve.« »Kakor se mi zdi. ste o poteku preiskave precej natančno poučeni.« »Vse to sem izvedel iz pisma, gospod sodnik. Gotovo ne boste še dalie verjeli, da gre za dogovorjeno igro. ko preberete to pismo.« Zirovnik je naglo prečital list, ki mu ga je izročil Branko Gornik, in njegov čemerni obraz se ie nekoliko razvedril. »Gospodična Prnznikova se izredna živahno zanima za usodo vašega brata Njena domneva da vi vestf za dolgove svojega brata, je torei utemeljena?« »Da! Denar ki si ga je izposodil od oderuha, sem dobil jaz « Preiskovalni sodnik je nenadno prisluhnil in za*el pozorno gledati prostovolino pričo. »Ali bi mi hoteli to natančneje razloži'7« »Prisilien sem torei. da se izpostavim vašemu zanifevaniu Povedal bom čist" resnico. Ko mi je poslal brat denar, o katerem" K——»»—MIIIMIIBIM«! * Vlom v župnišče pred sodniki. Cigan Silvester Huber je bil obtožen vloma v župnišče Sv. Trojice pri Moravčah. Obilen plen je padel vlomilcem v roke v skupni vrednosti okoli 2000 Din. Orožniki so kmalu prijeli cigana Hubra, pri katerem so našli več iz tatvine v župnišču izvirajočih predmetov. Pred sodniki je cigan priznal njemu očitano tatvino, zanikal pa je odločno, da bi imel kake pomagače. Huber je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. * Zagonetka roparskega umora pred 15 leti. Pred 15 leti je bil pri Konjicah umorjen oskrbnik kneza Windischgratza. Morilec je bil odvzel svoji žrtvi okrog 40.000 Din. Zaradi udeležbe pri tem umoru in zaradi raznih drugih zločinov je bil potem zloglasni zločinec Dolganoč obsojen na dosmrtno robijo in oddan v mariborsko kaznilnico. V zadnjih letih sta živela na Sp. Hudinji okrog 50 let stari čevljar Ratej in njegova žena s hčerko. Med zakoncema je prišlo često do prepirov, ker Ratej menda ni posebno dobro ravnal z ženo. Pred dnevi je Ratejeva v takem prepiru izjavila, da je njen mož pred 15 leti umoril omenjenega Windischgratzovega o-skrbnika. To so kmalu izvedeli orožniki in sp ženo aretirali. Nato so oddali v zapore okrožnega sodišča tudi Ratej a. ki se je zdravil v celjski bolnišnici, ker je bil pri nekem spopadu .poškodovan. Ratej trdi. da ni v ni-kaki zvezi z omenjenim roDarskim umorom. Sodišče zdaj preiskuje skrivnostno zadevo. * Obsodba zaradi uboja hrastniškega steklarja. Pred malim senatom v Celju so se zagovarjali 391etni Janez Pečnik, 271etni Franc Tovornik in 231etni Vladimir Redin-šek, vsi trije delavci iz Hrastnika, zaradi usmrtitve steklarja Štefana Uldrijana. Nedavno zvfečer so šli obtoženci mimo hiše, v kateri je stanoval poročeni steklar Štefan Ul-drijan, oče treh otrok. Pred hišo so stali Anton Frankovič, ki je hotel prej v neki gostilni napasti Tovornika, steklar Uldrijan, njegova žena Ana, Rudolf Roškar in Marija Ve-lajeva. Ko so prišli Pečnik, Tovornik in Re-dinšek do hiše, je rekel Frankovič Tovorniku: »Nande, jutri bomo govorili, ko bomo trezni«, Tovornik pa mu je odgovoril: »Čeprav še danes!« V tem je planil Uldrijan, ki je bil poročen s Frankovičevo sestrično, k plotu, iztrgal lato in skočil z njo v roki proti Pečniku, Tovorniku in Redinšku Ti trije pa mrtva. Starica se je namreč vlegla na toplo peč, ki pa je bila počena in so iz nje uhajali strupeni plini, ki so jo zistrupili. * Pozna smrtna žrtev pretepa. Novembra lani je bila pri Sv. Andražu v Slov. goricah veselica, na katero je prišeil tudi 221eitni posestnikov sin Jožef Zelenik iz Vinterovcev, občina Sv. Urban. Bil je v dražbi z drugimi fainti. Proti večera so s; v bližini gostilne, kjer je bila prireditev, fantje stepli in je Zelenik dobil s kolom hud udarec po glavi. Poškodovanca so na njegovo željo pustili v zdravniški oskrbi doma. Letos 14. januarja pa je Zelenik zaradi posledic poškodbe na -lavi umrl. Zelenika so pokopa'i na pokopališču pri Sv. Urbanu. Čudno. Oče je zdaj javil .zadevo orožnikom v Juršincih. Ti so zadevo prijavili sodišču, ki j a oiredilo izkop trupla in se je izvršilo raztelesenje. Dognalo se je, da je imel Zelenik počeno lobanjo, zaradi česar je nastopila smrt. * Notranje« obsojen zaradi vohun t va. Državno Sodišče za zaščito države v Beogradu je obsodilo Novaka Josipa, rudarja iz Rovt v logaškem srezu, zaradi zločina vohunstva v korist t/uje države na 20 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic. * Kljuke so kradli. Trije pagfevčki iz ljubljanskih Mošt so kradli kkuke in jih prodajali nekemu trgovcu v Mostah. Policija je paglavce prijela, ko so ukradlM neke žlebe in odtočne cevi. Zaslišaal jih je natančno in pri preiskavi je dognala, d? je bi1 to njihov postranski posel, glavni zaslužek pa so imeli s tatvinami kljuk. Na policijo poklicani prizadeti trgovec je napravil seveda nedolžen obraz, češ da ni ved»l da so bile od njega kupljene kljuke ukradene. * Vlom v trgovino. Pred kratkim so vlomili neznanci v trgovino g. Korena na Gi-bini. Kljub temu, da so bili tatovi pregnani, trpi trgovec občutno škodo. * Kaznovani strahovalci Slovenskih goric. Mali kazenski senat v Mariboru je obsodil 251etnega Antona Gumzeja na 10 mesecev strogega zapora, 331etnega Jurija Šenekerja iz Spodnjega Gašteraja na leto dni strogega zapora, 261etnega Josipa Lenarčiča pa na leto in osem mesecev strogega zapora. Vsi trije so bili obsojeni zaradi vlomovo in tatvin, ki so jih izvršili pretežno v Slovenskih goricah so planili z ročicami na Uldrijana in mu zadali več udarcev. Uldrijan se je takoj zgrudil in je izdihnil. Janez Pečnik in Franc Tovornik sta bila obsojena na 10 mesecev strogega zapora, Vladimir Redinšek pa na 10 mesecev zapora. * Iz smučarske skakalnice si je zgradil svinjak. V Betnavi pod Pohorjem ima mariborska Zimskošportna podzveza smuško skakalnico. Zgornji del skakalnice je bil napravljen iz lesa. Ko so nedavno začeli skakalnico urejati, so opazili, da je zmanjkalo lesa. Preiskava je dognala, da si je Jurij Oman iz Radvanja zgradil iz desk, ki jih je dobil na skakalnici, svinjak. Oman je povedal še za druge ljudi, ki so hodili po deske na skakalnico Vsi so zdaj prijavljeni. *Dva penarejalca denarja. Te dni sta se zagovarjal'a pred zagrebškim sodiščem ponareja lca denarja mesarski pomočnik Ivan Rozman in češkoslovaški državljan Karel Sed'aček. Pri prvem so našli 32 ponarejenih kovancev po 50 Din, 164 po 20 Din, 20S po 10 Din in še en kovanec za 2 in enega za 1 Din, pri Sedlečtou pa 11 tisočakov. Rozman je bil obsojen na leto dini robije, Sedlačak pa na poldi ugo leto in na izgon iz Jugoslavije. . Listnica uredništva Kranj. Za dopis, če ni reklama, ne računamo nič. Seveda pa dopisi ne smejo biti žaljivi in morajo ustrezati tiskovnemu zakonu. Hamborn. Nismo prejeli. Prosimo, da nam pošljete še enkrat! Tobačne srečke in srečke RK prihodnjič. Nekaj dopisov smo morali odložiti do naslednjih številk. PRIDIGA »Kako morete spati pri moji pridigi?« se huduje gospod župnik. »Prav lahko«, odgovori Jože, »le malo bolj tiho bi morali govoriti.« NE GRE DRUGAČE Mati: »Kolikokrat sem ti že rekla, da ne smeš govoriti, dokler jaz govorim!« Sinko: »Da, mamica, toda preden ti nehaš govoriti, moram jaz že v posteljo.« sem mislil, da izvira od njegovih prihrankov, me je rešil velike sramote in obupa, morda celo samomora. Ne bi bil mogel dalje živeti, če ne bi bil mogel plačati dogov. Izgubil sem velike vsote pri igri, zaradi česar sem se spozabil nad tujim denarjem Razkritje tega uej-stva mi je grozilo vsak dan. Zato sem sklenil, zaupati se bratu, zakaj nikogar drugega nisem imel, ki bi se bil nanj obrnil. Pa mi je poslal denar, prav ves znesek, ki sem ga potreboval!« »Tale zgodba o požrtvovalni bratovski ljubezni je sicer zelo ganljiva. dragi gospod, vendar pa je čudno, da nam obtoženec doslej ni črhnil o tem niti besedice.« »Morda je molčal v mirni zavesti svoje nedolžnosti, o kateri je prepričan, da se bo dognala.« ' »Kljub tej pojasnitvi bi mi bilo zelo ljubo, kar odkrito priznavam, če bi mi mogli dati krepkejših dokazov o resničnosti svojih navedb.« »Tule so, gospod sodnik, saj sem si mislil, da jih boste zahtevali. To je odrezek nakaznice, s katero mi je pred tedni poslal denar, tole je pismo, ki mi ga je poslal hkratu z denarjem, in tole njegov odgovor na moie zahvalno pismo. Najbrž ne boste mislili, da so vsa ta dokazila ponarejena.« Molče je prevzel preiskovalni sodnik vsa pisanja, da jih bo natančneje preiskal. Potem jih ie hkrati z Majdinim pismom priložil aktom. »Ne bom več dvomil o resničnosti vaših podatkov,« je rekel sodnik, »gotovo imate dober vzrok, da ste svojemu bratu hvaležni za njegovo požrtvovalnost.. Dokaz za njegovo nedolžnost pa v teh pojasnilih še ni viden. Njegova stiska vendai ni bila manjša, ker je iskal pomoči pri oderuhu za drugega in ne zase. Dejstvo, da je na zagoneten način izginilo 40.000 dinarjev, kateri znesek ga je mogel na mah rešiti stiske, še zmerom ni pojasnjeno v njegovo korist. Mladi Branko Gornik je ves potrt gledal v tla. Še enkrat je vneto zatrjeval, da njegov brat ni sposoben n ti za najmanjšo nepoštenost. Toda še preden je Zirovnik mogel Branku Gorniku pojasniti nepomembnost osebnega mišljenja v presoji tega primera je spet vstopil sodni sluga in 'zročil preiskovalnemu sodniku posetnico, na kateri je bilo s svinčnikom napisanih nekaj vrst Preiskovalni sodnik je te vrste prečita! z velikim začudenjem, potem pa se je obrnil k Branku Gorniku. »Stopite malo v predsobo, a počakajte tukaj. Morda vas bom še kaj vprašal.« Pri vratih se je Branko srečal s Hinkom Volavškom. ki je bled in utrujen stopil čez prag v pisarno. Minuto pozneje je bil trgovec sam s preiskovalnim sodnikom. Njun pogovor je trajal zelo dolgo časa. Ob koncu je Zirovnik sočutno stisnil roko hudo potrtemu možu. »Pravite, da je vaša žena že davi zgodai odpotovala brez vaše vednosti?« je menil sodnik zelo obzirno. »Seveda je to res, ker to potrjuje tudi pisanje ki vam ga je pustila. Kazensko vaše soproge ne bomo za sledovali, če vi tega izrecno ne zahtevate če pa bo državni tožiteli le hotel , Se zaslišati gospo Volavškovo, se zaslišanje lahko izvrši tudi pozneje v kraiu. kier bo prebivala 7-elo bi pa želel, če mi izročite v shrambo oni drugi povezek dvajsetih tisočakov in papirnat irak od prvega povezka. Oboje bom dal pregledati od nameščenca tvrdke Štefanovič in sinovi, da bo izginila zadnja senca suma proti vašemu obžalovanja vrednemu prvemu knjigovodji.« »Upam pa, da ubogega mladega moža ne boste še nadalje zadrževali v preiskovalnem zaporu.« je dejal Volavšek. »Po vsem tem, kar sem vam povedal, pač ni več dvoma v njegovo nedolžnost.« »Gotovo ne! Takoj bom poklical gospoda Gornika, da mu sporočim odpustitev iz zapora. Ali morda želite sestati se z njim tu-kajle?« Volavšek je trenutek premišljal, potem pa je odkimal. »Ne! Gotovo mu boste povedali, po čigavi krivdi je moral trpeti, a jaz bi morda ne bil dovolj močan, da bi vse to mogel še enkrat poslušati Počakal ga bom v veži sodiščnega poslopja. Gospod sodnik, samo za nekaj vas še prosim.« »Izvolite!« »Povejte mu, da ga nikdar nisem imel za nepoštenjaka in da sem bil o njegovi poštenosti zmerom trdno prepričan!« »Bom. gospod Volavšek! Takšno zagotovilo mu bom lahko mirne duše sporočil. Povedati vam še moram, da čaka v predsobi njegov brat. o katerem sem vam že prej govoril. Mladi mož je bil zelo potrt, ko sem ga odpustil, Morda mu lahko vi rečete kakšno tolažilno besedo.« Volavšek se je nato poslovil, a sodnik je poklical slugo in mu naročil naj takoj privede dosedanjega iptnika Dušana Gornika k njemu v pisarno Ukazal mu je tudi, da mora z njim zelo vljudno ravnati DOMOVINA it. 6 IUfiiMi-ruMiiin-'—---—--rnr^mr^ NAsi NA TUJEM Iz La Machine (Francija) nam pišejo: Našega prijatelja Karla Trebežnika je nenadna smrt ugrabila iz naših vrst Vedno je hrepenel po domovini, a zdaj mu je bela žena prečrtala račune. Rajnki je bil med rojaki splošno priljubljen Doma je bi! v Jelovcm pri Radečah in je štel šele 45 let. Tukajšnji rojaki smo se ga spomnili z več lepimi venci in ga spremljali na zadnji poti z dvema praporoma tukajšnjih društev. Predsednik podpornega društva jugoslovenskih delavcev g. Udovč in g. Horjak se najlepše zahvaljujeta vsem ki so se udeležili pogreba prezgos daj preminulega prijatelja. Prisrčna hvala tukajšnjim fantom in društvu za vence. Prav tako g. Vebru, ki mu je pri odprtem grobu izpregovoril poslovilne besede. Naj bo rajnkemu lahka tuja zemlja! BANKA BABOCH 11, Rue Auber, Pariš (9") odpremlja denar v Jugoslavijo naihitreje in po najboljšem denarnem kurzu Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holanaiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune Belgija št 3064-64. Bruxel-les; Francija št 1117-94 Pariš: Holandija štev 1458-66 Ned. Dienst; Lukscmburg: št. 5967 Lu-sembourg. — Na zahtevo pošliemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 ŽENSKI VESTNIK Skrbite za ptičke Mnogo je ptic, ki ostanejo čez zimo pri nas in se težavno hranijo same v mrazu in snegu. Zato skrbite in dajajte kaj za lačne kljunčke. Natresite na okna krušnih drobtin, prosa ali ovsa. Seničkam se zelo prileže loj Narežite malo loja in jim ga dajte, da se živalce nasitijo sai tako dosti trpe od zime Zima pa se da prenesti, če je želodček poln. Zato poučite tudi svoje otroke, naj skrbe za ptice Otroci pa bodo tudi z veseljem gledali, kako bodo ptice hitele zobat dobrote, katere so jim na-tresli na okna ali v ptičje hišice. »Pismo gospodične Praznikove pa mu bom dal za popotnico,« je rekel sodnik sam sebi, ko je še enkrat pregledal vse akte o Gorni-kovi zadevi. »Mislim, da mu bosta njeno toplo sočutje in njena nezlomljiva vera v njegovo poštenost v veliko zadoščenje... Kdo bi si mislil, da je ta lepa in prijazna gospa Volavškova zašla na takšno pot... Res, ubogi Volavšek je obžalovanja vreden...« V krasnem stanovanju trgovca Volavška | j? vladalo to dopoldne še slabše razpoloženje kakor sicer. Gospa Irma je bila že ob petih zjutraj zbudila eno izmed služkinj in se odpeljala z avtom na železniško postajo. Ko je prišla Majda ob sedmih iz svoje sobice, je presenečena izvedela, da je bila gospa nenadno odpotovala. Služkinji ji nista mogli dati pojasnila ne o vzroku in ne o svrhi potovanja. Hinko Volavšek pa se tega jutra sploh ni pokazal njenim očem. Hudi bolesti, ki je mučila družabnico, se je pridružil še nov nemir, ki je čedalje bolj naraščal, čim bolj si je klicala v spomin sinočna čudna Volavškova vprašanja in njegovo zagonetno razburjenost. Misel, ki jo je gojila že od trenutka aretacije Gornika, je postala v j teh mučnih dopoldanskih urah trden sklep. Prosila bo gospodarja Volavška za odpust iz službe takoj, ko se ji bo ponudila priložnost. Ni dvomila, da bo Volavšek s tem zadovoljen, zakaj spričo odpotovanja gospe je pri- ! sotnost družabnice v Volavškovi hiši tako in tako čisto nepotrebna. Ker gospodar tudi v opoldanskem času še ni prišel v stanovanje, je šla Majda v svojo sobo, da mu napiše pismo in mu sporoči svojo željo. Komaj pa je napisala nekaj vrstic, S tem pa se zbudi pri otrokih ljubezen do živali, da jih potem poleti ne preganjajo in uničujejo po gnezdih. Ptice so koristne za kmeta, vrtnarja in sadjarja. Koliko mrčesa pobero, po vrhu nas pa še vse poletje razveseljujejo s svojim petjem. Kako otožno bi bilo na svetu, ko bi bili vrt, polje, gozd tihi in ne bi bilo ptičjega žvrgolenja. Za kuhinjo Čokoladni puding. Mešaj pol ure, da na-rase, 14 dek sladkorja v prahu in pet rumenjakov. Nato primešaj 12 dek zribane čokolade, tri žlice drobtin in sneg petih beljakov. Posodo za puding pomaži s sirovim maslom, posuj s sladkorjem v prahu, zlij noter testo, razravnaj, posodo zapri in puding kuhaj tri četrti ure v kropu. Kuhani puding zvrni na topel krožnik in daj hitro na mizo. Zraven daš stolčeno smetano ali pa segret malinov sok. Sirov puding. V lonec stresi pet dek moke, pet dek sirovega masla in tri osminke litra mleka ter na ognju mešaje kuhaj toliko časa, da se testo loči od lonca in kuhalnice. Ko je testo kuhano in se je shladilo, primešaj štiri rumenjake, pet dek naribanega bohinjskega sira, malo soli in sneg štirih beljakov Posodo za puding dobro pomaži s sirovim maslom posuj z drobtinami, noter stresi testo, razravnaj in posodo zapri. Nato kuhaj v kropu pol ure. Kuhani puding zvrni ni topel krožnik, posuj z naribanim sirom in zabel' z razbeljenim sirovim maslom. Zraven daš po volji gobovo, paradižnikovo ali kako drugo ompko. Lahko daš namesto omake tudi solato Jetrni hlebčki. Nastrgaj četrt kile svinjskih jetr in štiri debele krompirje operi, olupi in na strgalniku nastrgaj ter primešaj k j etrom. Dodaj še eno drobno sesekljano čebulo, malo popra, soli, dve jajci in dve deki drobtin. Vse skupaj dobro zmešaj V kozi razbeli mast in na mast pokladaj z žlico majhne kupčke. Ko so na eni plati zapečeni, jih obrni in zapeci še na drugi plati Daš s kislim zeljem ali s kako omako na mizo. Slane prestice. Umesi v testo pol kile moke, 15 dek masti, vzhajani kvaseč (tri deke kvasca), malo soli in sladkorja. Umešeno testo postavi na toplo, da vzhaja Nato napravi iz testa dolg svalk, ga razreži, napravi dolge svalke in jih zvij v obliki preste. Vsa- je vstopila služkinja s posebnim izrazom v obrazu v sobo in ji dejala, naj pride v salon, kjer jo čaka neki gospod. Začudena je Majda sledila pozivu in vesel vzklik se ji je izvil iz grla, ko je zagledala pred seboj Dušana. »Dušan, ti si! Kaj je res? Ali si prost?« V srečnem razburjenju nepričakovanega svidenja je bila že čisto pozabila, da sta se bila že davno nehala tikati. Razkošno veselje se ji je tako svetilo iz oči, da bi bil mladi mož res prav slab poznavalec ljudi, če ne bi bil takoj spoznal, da mu je to resnično veselje razkrilo vso skrivnost njeenga čistega srca. »Da, Majda, prost sem,« je rekel globoko ganjen. »Moja nedolžnost je naposled dokazana. Tebe, ki si verjela v mene, ko me je vse zapustilo, tebe, drago dekle, pa ne zapustim več do svoje smrti!« »Hotela se je še malo upirati, ko je položil roko okoli nje in jo vroče privil k sebi. Ko pa ga je pogledala v njegove zveste oči in začutila njegove ustnice na svojih, je kaj hitro skopnel njen odpor in pritisnila se je k njegovim prsim, kakor da je le tu obramba proti vsemu zlu trdega življenja. »Ti dragi hudobnež ti!« je zašepetala. »Zakaj si mi takrat tako trdosrčno odpovedal priiateljstvo?« »Ker sem te imel preveč rad. Majda, in ker ti nisem hotel pokvariti mladega življenja. Preveč časa bi trajalo, preden bi poplačal vse dolgove, ki sem jih napravil za brata. Dolgo vrsto let bi mi ne bilo mogoče ustanoviti si lastnega ognjišča Ne bilo bi prav, če bi te v takih razmerah navezal nase.« ko presto posuj malo s soljo, zloži na poma-zano pekačo in postavi spet (pokrito) na toplo, da vzhaja Vzhajane preste nato speci. Jabolčna pita. Umesi v testo 25 dok moke, 15 dek sirov, masla, žlico sladkorja v prahu, malo soli, dva rumenjaka in desetinko litra mleka. Umešeno testo naj pokrito in na hladnem počiva pol ure. Nato razdeli testo v dva dela in razvaljaj v velikosti pekače. Eno polovico razvaljanega testa položi na pomaza-no pekačo. Po testu posuj tri četrtinke kile olupljenih zribanih jabolk, sladkorja po okusu, tri deke rozin in tri deke zmletih orehov. Po jabolkih poleži drugo polovico razvaljanega testa, pomaži z raztepenim beljakom in peci približno pol ure. Pečeno potresi s sladkorjem in zreži na poljubne kose. Daš toplo ali hladno na mizo. Goveji zrezki v smetanovi om ki. TriSatrt leile govejega mesa (stegno) zreži na enake zrezke, potolči in osoli. Eno čebulo eno sar-deo in žlico zelenega pe.er§Ha Drav drobno seseklaj in nadrgiri po zrezkih Najo zl» ži zrezke drugega poieg drugega v kozo in do-lij po njih tri in pol decilitra kisle smetane. Kozo dobro pokri in postavi na ognjišče. Zrezke duši tako eno uro. ne da bi kaj pre" mešala ali kozo odkrila. Na,fo zrezke ob-ni in duši še čem ure. Ko so gotovi, jih zloži v toplo skledo polij s sokom in da s sla" nim krompir «m na mizo Nadevani zrezki. Telečje itk^ (stegno) zreži na zrezke lih potolči in osoli Nato jih pomaž z nad.vom Nadev zmeljii na stročkti 20 dek pečenega teležiei. mesa. Na masti prepraži eno zrezano čebulo na^a čebulo drobno seseklai in di.ni k tnesu, doda: še maj'.« sesekljanega zelenega peteršija, en rum.iijak. malo popra in žlico a!ii_ dve kisle smetane Vse skupaj dobro zmešaj, na* rnaži po zrezkih, zvij v>ak zrezek zase in ga poveži z nitijo. Kozo doibro pomaži z ma«Yo. zloži noter zrezke., prifii malo juhe ali vode in nh tako duši do mehkega. Ko so zrezki mehki. jih pcibeni na topel krožnik in pokrite postavi na toplo v sf k pa potresi žlico moke in ko moka porumeni, zali i s čašo b^ega vina in žlioo aH dve kis!3 smetane D^da' 5e ima? oesit dušenih jur-čkov. Zrezkom odstrani niti in zloži v sok in ko vse skuoaji malo povr,e daš na mizo. Zraven daš dušen riž in solato /j blaženim nasmešKom ga je pogledala in odkimala. »Dušan, čakala bi nate do smrti. Vsa moja sreea je le v tvoji ljubezni.« »Moja Majda! No, čakanje bo zdaj nepotrebno. Ze eno uro sem družabnik tvrdke Volavšek. Gospod Volavšek bo namreč zaradi okrepitve svojega zdravja za dalje časa odpotoval na jug. Zdaj bom potreboval ženko. Ali si zadovoljna, Majda?« Njune ustnice so se spet našle in zadnje temne sence so obledele pred zlatimi žarki sreče. * Ločitev zakoncev Volavškov se je izvršila kmalu po poroki Gornika z Majdo »zaradi medsebojne mržnje«. Lepi gospe Irmi je bila priznana primerna letna renta in Volavšek je mirno pristal nanjo. Ta renta je ločeni ženi omogočila življenje po raznih letoviščih, kjer je med lahkoživci še zmerom igrala veliko vlogo. Volavšek je dobo svojega nesrečnega zakona čisto zbrisal iz svojega spomina in ime njegove žene, ki je postala pravcata pustolovka, se v Volavškovi hiši ni več imenovalo. — KONEC. — PRILOŽENA PRITOŽBA V gostilni je zahteval gost pritožno knjigo »Kaj pa je napisal v njo?« je vprašal gospodar glavnega natakarja. »Ničesar, pač pa je prilepil v njo pečenko ki sem mu jo prinesel na mizo.« BREZ OVINKOV Zenka: »Možiček, danes sem videla v mestu krasno obleko.« Možek: »To se pravi, da si jo že kupila...« . Praktični nasveti Čisti zrak se šestkrat prej segreje kakor pokvarjen. Peči kuriti ne zna vsakdo, a tudi tega se je treba naučiti. Mnogo gospodinj si ne upa odpreti oken, češ da je škoda toplote. Pa se potem vendarle čudijo, da soda ni segreta, čeprav je bila peč močno zakurjena. Te gospodinje pozabljajo ali pa ne vedo, da se soba le tedaj lepo segreje, če ie v njej mnogo svežega zraka. Preden zakuriš, moraš sobo temeljito prezračiti, zakaj čist zrak se šestkrat prej segreje kakor pokvarjeni Tudi potem, posebno če kdo v sobi kadi, je treba zdaj pa zdaj za kako minuto odpreti okno. Sveži zrak, ki pride v sobo, se naglo spet segreje. Meso ostane več dni sveže, če ga zaviješ v krpo, ki si jo v kisu zmočila. Kadar kuhaš govejo juho in si jo skuhala preveč, jo lepo precedi in postavi na hladno, pa bo počakala za drugi dan. Nikdar pa ne X Kolandcem groze črne koze. Na Ho-fendskem eo pred časom odpravili prisilno cepljenje koz, kar pa se je izkazalo za škodljivo. Zdaj je holandska vlada izdala spomenico vsej holandski javnosti, v kateri navaja, da je število proti kozam cepljenih ljudi močno nazadovalo, odkar cepljenje ni več pirisflno. Se leta 1925. so bdite na Holandskem cepljene koze 165.368 ljudem, toda leta 1935. je to število padlo na 17.682. število necepljenih otrok je na Holandskem v teh desetih letih tako naraslo, da se danes lahko reče, da ni Holandska prav nič zavarovana zoper koze. To bi se lahko že v bližnji bodočnosti močno maščevalo nad vsemi Ho-lamdci. Zato misli vlada na to, da bo vnovič treba uvesti prisilno cepljenje. X Dva metra dolga brada vzrok smrti. V mestecu Braunau na Nemškem je na poko- MMBBBMHCTI I1IMIIIIIII'H 1 ...........II shrani neprecejene juhe, ker se zelenjava, ki se je kuhala v juhi, takoj skisa. Juho tudi šele tedaz pokrij, ko se je že čisto shladila. Mesnih jedi, kakor klobas, gnjati, kuhanega mesa, ne pokrivaj s kozo ali skledo, temveč vedno z gostim sitom (posebno poleti zaradi muh), da more zrak do mesa. Ce pokriješ meso neprodušno, tedaj postane sluzasto in je neužitno. Da ostane sir svež in da se ne posuši, ga zavij v krpo, katero si v pivu zmočila. Da ostane kruh in sploh pecivo sveže, ga zavij v vlažen papir, nato kruh (pecivo) deni v medeno škatlo in jo dobro zapri. Ce hočeš, da bo pivo ali vino mrzlo (to velja za poleti) zavij steklenico v mokre krpe in jo postavi na prepih. Če nimaš mrzle shrambe, kjer bi shranila jedi, tedaj si pomagaj s pečjo. Peč, katere ne kuriš, obloži s papirjem in položi noter zavite jestvine. V peči je namreč vedno prepih in zato tudi dovolj mrzlega zraka. pališču nagrobnik nekega župana, ki je umrl že Jeta 1572., in sicer se je ubil. Padel je po stopnicah ter si zlomil vrat. Kadar je hodil, je moral brado držati z roko, da se mu ni zapletala med noge. Nekega dne pa je šol po stopnicah in je pozabil z roko dvigniti brado. Zapletla se mu je med noge, zaradi česar je mož padel po stopnicah in si zlomil tilnik. X Mojster gladovanja. Znano je gladova-nje indijskih fakirjev, toda skoro nikoli ni natančno ugotovljena doba fakirjevega gladovanja. Zato se tudi ne da strogo ločiti resnica od plodov bujne domišljije. Znanost se navadno za fakirje ne zanima, ker stoji na stališču, da njihova umetnost ne spada v njeno območje. Pač se pa znanstveni svet zanima za svečenika Mistiladjo v Bombayu, ki že 260 dni ni zaužil nobene hrane. Od trenutka, ko je Mistiladja sklenil, da ne bo več jedel, leži v postelji in okrog njega je zbrana množica radovednežev, tako da je izključeno, da bi bil mogel kaj jesti. Shujšal je tako, da sta ga sama kost in koža. Ne čuti pa nobenih posebnih težav in tudi duševno je čil. X Ali je špinača zdrava. Nesrečni otroci! Z redkimi izjemami se naravnost boje špinače in vendar jih starši silijo, da jo jedo Ti nesrečni otroci so našli zdaj v dveh angleških učenjakih dva dobra in odločna zagovornika. 2e prej so se znanstveniki zanimali za to, alli je trditev o koristnosti špinače pravilna. Imenovana profesorja sta prišla po dveh letih preučevanja do spoznanja, da snovi v špimači človeškemu telesu niso koristne, špinača je težavno prebavljiva. Otrok bi moral pojesti trikrat večjo porcijo špinače, če bi hotel imeti od nje kaj koristi. To je pa težavno dosegljivo, saj poje še navadno porcijo zelo nerad. Po tem odkritja se bo zjasnil marsikateri otroški obrazek. Kar je pa idicletelo Bpinačo, čaka najlbrž tudi mnogo drugih toliko hivalisanih zelenjav, kajti profesorja Covvgill in Horvvitt se zanimata za vse sočivje vobče. Navzlic temu pa špinače ne smemo črtati z jedilnega lista. Ko so dr. Horvvitta vprašali, ali bo nehal jesti špina-čo, je odgovorili, da najbrž ne. Dejal je, da uživa špinačo v prvi vrsti zato, ker dobro čisti prebavne organe. X Tetovirane slike se dado odstraniti. Dolgo so mislili, da tetovirane slike na človeški koži ostanejo in jih ni mogoče nič več odstraniti. Zdaj pa so dognali, da se to da lahko napraviti. Kakor pišeta miinchenska profesorja dr. Fahlbusch in dr. Holz, je prišel v bolnišnico v Munchenu bolnik, pri katerem se je izkazalo, da je bil nekoč močno tetoviran, da pa je zdaj večina tetoviranih slik izginila z njegove kože. Ko so ga zdravniki vprašali, kako se je to moglo zgoditi, je povedal, da se je tam močno opekel. Povsod, kjer so bile opekline, so slike izginile. Zaradi tega sta oba zdravnika sklenila umetno povzročati opekline in tako odstranjati tetovirane slike s kože. Z vročo paro se jima je to doslej vedno posrečilo. x Svoje življenje je tvegal za jagnje. Polkovnik Ewans je priredil v okolici Bomba-ya v Indiji lov na tigra. Nevarno zver so lovci izsledili in sklenili izvabiti na pripraven kraj, kjer bi jo laže ustreftli. K drevesu stoječemu ob stezici, po kateri naj bi prišel tiger, so privezali jagnje iz črede ovc enega izmed lovcev. Določenega dne so bih vsi lovci na svojih mestih. Kmalu so zagledali tigra, kako se plazi k drevesu, toda še preden je prispel do njega, so ga ustrelili. Ko so pa hoteli odvezatii jagnje od drevesa, so ostrmeli, zakaj pri drevesu so našli pastirčka Lovce je seveda zanimalo, kako je prišel pastirček k drevesu, kjer naj bi bilo privezano jagn:e. Na njihova vprašanja je deček odgovoril. da ie jagnje sam zredil in da ga ima zdo rad. Zato se je rajši sam privezal k drevesu, da bi rešil svojega ljubljenca, ki bi ga bi tiger raztrgal. Le srečnemu naključju se je moral deček zahvaliti, da ga niso dosegle tigrove šape nreden sn počit streli X Pajek je najhitrejša žival. Najhitrejši izmed živali niso morda gazele, noji ali zajci, temveč pajki. Izračunali so, da napravi bežeči pajk v vsaki sekundi pot, ki stokrat prekaša njegovo velikost. Ni je živali na svetu, ki bi se mogla pobahati s tolikšno brzino. Kaj so proti temu vsi viški, ki jih dosegajo ljudje v teku! Človek, ki je povprečno 1.70 do 1.80 m visok, bi moral v sekundi preteči 170 do 180 m, če bi se hotel kosati s pajkom. X Kaj zmore želodec morskega volka. Pred nekaj časa so blizu Havajskih otokov ujeli morskega volka ter ga ubili. Ko so mu prerezali trebuh, so našli v želodcu dve ladijski sidri, izmed katerih je eno bilo 5 kg težko, drugo pa več kakor 20 kg. Poleg tega so našli notri 20 m dolgo ladijsko vrv, 5 kg vijakov, žebljev in orodja, zapestno uro, lopatico za premog, dozo za puder, dve konjski podkvi, eno čepico, pas za patrone Zadnji izmed morilcev zadnjega ruskega cara Iz Moskve poročajo, da so tamošnja oblastva prijela BjeJoborodova, mori'ca rodbine zadnjega ruskega cara Nikolaja II. Zaloigra ruske carstke rodbine Romanovcev se je tedaj odigrala takole: Bilo je 5. julija 1. 1918 zjutraj, ko je nekdo potrkaj na vrata delovne sobe boljševi-fckega veljaka Sverdlova, predsednika osrednjega izvršnega odbora delavcev in vojakov. Mož je skočili pokoncu in je skoro iztrgal pri-šleou brzojavko iz rok. Ta brzojavka je namreč bita usodnega pomena. Od'očal a je o življenju tedanjega cara vseh Rusov. Vznemrlinljive vesti so se namreč začele šiniti, češ da narod sočuvstvuje z usodo carske rodbine, kar lahko postane usodno za sovjetsko državo. V Jekaterinobuirgu so se prebivalci mesta živo zanimali za člane ujete j carjeve rodbine. V hiši Ipaitijeva, kjer je bil ! car s svojci ujet, so se odigravale čudne re- J či: Avdejeva, poveljnika straže, ki je stra- j žil cara, je nenadno premagalo čuvstvovanje. > Usmilil se je cara in njegovih družinskih ; članov ter jim dovolil, da jim je dobavljal ' hrano bližini nunski samostan. Ko je Sverdlov izvedel te reči, je bil si'no ' razburjen. Tekal je po sobi sem in tja. Obhajal ga je strah pred kmeti, strah pred ponovitvijo dogodkov v Tcbolslku, kjer so ljud- j je nekaj mesecev prej pred hišami na glas molili za reičtev carove rodbine. Bcf jševišiki ivojaki so cara Ifcljuib vsemu poniževanju spo-Mjivo nagovarjali. To se ne sme več ponoviti je sklenil Sverdlov in brzojavil Bjeloborodovu, predsedniku, urafekega sov jeta: »Ne popustite! Odstranite poveljnika straže in sedanje stražnike! Za vse to ste osebno odgovorni!« In zdaj je prispel odgovor Bjelobcrodov«, Uri je brzojavil: »Bojazen neosnovana, ne vznemirjajte se! Avdjejeva smo odstranili; zamenjal ga je Jurovsiki. Tudi stražniki so novi.« To pomeni z drugimi besedami: Čeka (nekaka policija za zasledovanje protiboljševi-kov) je zasedla hišo Ipatijeva. Tri dni pozneje je izročil Siromolotov, ki je pravkar prispeti iz Moskve, Bjiefoborodovu zapečateno pismo. Četrt ure pozneje je že stal pred njim komisar Vojkov, zastopnik sovjetov v Jeka-terinoburgiu, poznejši sovjetski poslanik v Varšavi. Bjeiloborodov imiu je izročil usodno pismo: »Vse je pripravljeno...« Vojkov ni trenil z očesom. Rekel je samo: Revolucija zahteva to od nas, torej se mora zgoditi. Sporočite tovarišu Jurovsikemu, da odgovarja za izvršitev sodbe.« Na Silvestrovo 1. 1925. je Vojkov na varšavskem poslaništvu v pijanosti razkril krvavo skrivnost umora carove rodbine. Imenoval je imena: Sverdlov, Jurovski, Bjelobo-rodov... Sverdlov je naročil umor, in sicer v pismu, ki ga je poslal Bjeloboroiovu. »Jurovsiki pa je izpremenil,« tako je razlagal Vojkov svojim poslušalcem, »s svojo naglico zgodovinski čin v umazano mešat siko klanje. Bjeloborodiov se je odvratno obnašal. Z lastno roko je dvignil cara Nikolaja ki je padel pred njim na kolena, iz skomine in mu ukazal, da mora stati strumno pokoncu. Potem ga je udaril po licu. z drugim sunikom pa ga je zvrnil po tleh. Nato je Jurovsiki usftrelil Nikolaja, da se je sesedel. Carovič je padel od roke Bjeloborodova. Danes se ve, da je bi' Bjeiloborodov tisti, ki je umoril zadnje Romanovce. Kje so danes vsi ti možje, ki so izvršili krvavi čin? Vojkov je piadel od krogle maščevalca, Ju-rovski je umiri, Sverdilova tudi ni več med živimi in zdaj kaže, da je usoda iztegnila roko tudi po Bje^oborodovu. DOMOVINA St. b IHIHHaHBbflBHi in klešče, s kakršnimi tarejo orehe Vsega skupaj je imel ta morski volk v želodcu 120 kg, sam pa je tehtal 700 kg. X Mož, bi zna 290 jezikov. Kakor poročajo nemški listi, živi v Frankfurtu ob Maini učenjak dr. Harald Schiitz, ki zna govoriti in pisati 290 jezikov. Ta njegov dar za jezike je menda možu prirojen. Že njegov ded je bil sloveč poznavatelj sanskrita in je znal 12 jezikov. Njegov oče je znal mnogo starih jezikov. Po materi, ki je po svoji stari materi bila Islandka, je v sorodstvu z nekdanjim norveškim kraljem Haraldom Hafargarom, po katerem so mu starši dali tudi ime Harald. Mož, ki šteje zdaj 63 let, samo študira v svoji knjižnici, v kateri ima 14.000 knjig. Na vprašanje, kako je mogoče, da se je naučil toliko jezikov, je odgovoril, da tega sam ne ve. Pristavil pa je tole: »Pač pa lahko povem recept, kako se človek nauči jezikov. Za to je treba treh reči: ljubezni in veselja, priložnosti, časa. Časa in priložnosti sem imel vedno dovolj, ljubezen pa sem podedoval po svojih prednikih«. X Obljudenost naše zemlje- Površina suhe zemlje meri okrog 138 milijonov kvadratnih kilometrov. Od tega odpade približno četrtina na neobljudeno puščavsko ali napol puščavsko zemljo, pa tudi reke, jezera in visoke gore zmanjšujejo obljudeni del suhe zemlje, na kateri živita zdaj okrog dve milijardi ljudi. Po zadnjem ljudskem štetju pride v Zedinjenih državah 16 ljudi na kvadratni kilometer, v Evropi 37, v Aziji 30, v ostali Severni Ameriki osem, v Južni Ameriki in Afriki pičlih pet, v Avstraliji pa nekaj nad en človek Kar se tiče gostote prebivalstva na svetu, navajamo, da ima kitajska pokrajina Kiangsu 359 prebivalcev na en kvadratni kilometer in je gosteje obljudena od Belgije. Na Bermudih pride na kvadratni kilometer celo 585 prebivalcev. X Mož, ki se preživlja s pasjim lajanjem. V Bruslju vrši nekdo poklic, ki mu v vsem svetu dosedaj ni para. Je to človek, ki posnema glasove živali tako naravno, da ih kar ni mogoče razločevati od naravnih. Tamkaj" šnja mestna uprava je ugotovila, da mnogi lastniki psov ne plačujejo za te štlirinožne hišne prijatelje nobenih pristojbin. Večina psov ni niti prijavljena, radi česar nima mostna uprava nobene točne evidence in tudi ne more pobirati odpada;očih taks. Ker je mestna občina radi neplačila davščin oškodovana za preoejšnje vsote, je izdala poziv, da je pripravljena odstopiti vsakomur, ki ji bo naznanil lastnike psov in to take. ki davščin ne plačujejo, 10% zapadle davščina. Ta poziv je izkoristil neki brezposelni imitator žival" skih glasov in se javil mestni upravi v Bruslju z obljubo, da bo izsledil vse pse. kolikor jih je v mestu. Sedati hod: od hiše do hiše po stopnicah in vprizar.a pred stanovan skimi vrati tako pasje lajanje, da se mu mora oglasiti vsak pes. ki je v stanovanju. Njegova spretnost oponašanja nasiega laanja je tako velika in popolna, da ni psa. ki bi na to »lajanje« ne reagiral. Neposredno po sprano vprizorjenem laanu postoji pred vrati in posluša. Ce odmeva po stanovanju pasji odgovor, si ta * pasji detektiv« zaibeleži ime in naslov lastnikovega stanovanja, nakar poseda v občinskem seznamu, da"li ima 'astn:k svojega psa prijavljenega ali n3. V slučaju, da med prijavljenimi ni tega lastnika psa. napravi prijavo in pride čez nekai dni kasirat zapadlo davščino, od kaitere prejme oblub" Ijenih 10%. Kakor se čue. je ta povem »svojevrstna obrt« zelo dobičkanostna 'n ima mož od svojega »lajanja« lepe mesečne dohodke. X Zanimivosti o potresih. Ameriški geograf dr. Jaggard je prišel ob zadnjem velikem potresu na Havaji do čudnih zaključkov. Ljudje, ki so se vozili med potresom v avtomobilih, potresnšh sunkov sploh niso čutiffi. Dr. Jaggard sam se je pelijail z avtomobilom k prijatelju na Havaji in potres je do tal porušil hišo njegovega prijatelja. Dr. Jaggard je bil baš med najhujšimi sunki na poti in kot strokovnjak je posvečal vsemu največjo pozornost, pa sploh ni vedel, da je nastal katastrofalen potres. To ga je zelo presenetilo, zanimal se je za vzroke in prišel je do zaključka, da prestrežejo pnevmatike in prožine vozil vse potresne sunke, tudi 6e avto stoji. V avtomobilu torej človek potresa sploh r:e čuti. Hiše igrajo vlogo ojačevalca pri tresenju zemle. ker imaijo trdno konstrukcijo in čim večja je hiša, bem močnejši so sunki. Zato se potresni sunki v hišah tako močno občutijo. Izven hiš ljudje ne občutijo taka močno potresa, v avtomobilih ga pa kot rečeno sploh ne občutijo. 1'rro.t.vni naredi ŠJ niso poznali zidanih hiš In zato tudi potresa ne. V njihovih pravljicah naletimo večkrat na povodnji in požare, nikoli pa na opisovanja potresa. In vendar so ti narodi ž.veli v de-že'ah. kjer so potresi zelo pogosti. x Anglija ie domovina svilenih nogavic. Do 16. stoletja so nosili ljudje lanene ali volnene nogavice. Šele angleški kralj Henrik VIII. :'e začel nositi svilene nogavice in Angleži so ga posnemali, seveda najprej le visoki dostojanstven ki na dvoru, ki so imeli dovolj denarja. Dame so oa še vedno nosile volnene nogavice. Šele Elizabeta, hči Henrika Vili., ie začela posnemati svojega ooeta. Izjavila je, da so svilene nogavice hladne, da delajo nogo vitko in da še nikoli ni nosila tako prijetnih nogavic. Ko ;e ženski svet izvedel, kako je kraljica pohvalila svilene nogavice, jih je začelo nos ti tudi bogato ženstvo drugih držav. Francoski zgodovinarji sicer trdijo, da so se pojavile svilene nogavice najprej v francoskem mestu Troyesu. toda zgodovinsko to n: potrjeno. Vse kaže. da ima moda svilenih nogavic svojo zibelko v AngiMji. X Konji z dolgimi in kratkimi repi. V francoski Normandiji imajo staro obcestno krčmo, kjer zaračunavajo za krmljenje popotnih konj dolločeno pristojbino. Za konje, ki imajo kratke repe, morajo lastniki plačati v našem denarju kakih pet dinarjev na dan, za konje z dolgimi repi pa osem dinarjev. Vzrok te čudne razlike tolmači krč-mar takole: »Če konja s kratkim repom nadlegujejo muhe v hlevu, jih ne more preganjati z repom, ki je prekratek. Zato jih mora odganjati z glavo, s katero oteplje okoli sebe; med tem otepavanjem pa ne more jesti. Konj z dolgim repom pa si pomaga z repom ter lahko med otepavanjem mirno žre. Zaradi tega tudi več požre kakor oni s kratkim repom. RADIO LJUBLJANA • od 7. do 14. februarja Nedelja, 7.februarja: 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.30: Teilovacuba 15 minut za dame, 15 minut za gospode; vodil bo profesor Dobovšek). 9: Čas, poročila, spored. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve v Ljubljani. 9.45: Verski govor (Jože Jagodic). 10: V znamenju pusta. 11.20: Citraišike točke (plošče). 11.30: Otroška ura: Nastop otrok pod vodstvom Grošiljeve). 12: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Koncert na harmoniki (Rudolf Pilih>. 16: Župan in vrag — Spevoigra (čland zbora »Grafike«). 17: Kmetijska uira: Kako zatiramo škodljivce sadnega drevja III. (Flego Anton). 17.30: Godbi za ples in šale vmes (sodelovali bodo Bojan Adamič s svojim orkestrom, sestre Stritarjeve in Vesela deteljica). 19: C is, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20: Vodoipivec—Schonhcrr: Kovačev študent — spevoigra (Akademski pevski kvintet in radijski orkester). 20.30: Večer operetne glasbe (Dragica Sokova in Ivam FranOl s spremljevanjem radijskega orkestra). 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Za p'e3 in kratek čas (plošče). Ponedeljek, 8. februarja: 12: Pisano polje (plošče). — 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored, obvestila.— 13.15: Baletna godlba (plošče). — 14: Vreme, borza. 18: Zdravniška ura (dr Anton Brecelj).- 18.20: Nekaj sllovenskiih Skladb za klavir Cplošče). 18.30: Slovenska narodna pesem (Fran Ma-rolt'.— 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Zanimivosti.— 20: Večer vesale domače glasbe in pesmi (sodelovali bod i Zupanova, Rudolf o va, Banovec, oba Petrovči a, radijski orkester, Magistrov šramelterest in Emil Mezgolits s citrami solo).— 22: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.— 22.15: Radijski jiazz. Torek, 9. februarja: 11: Šolska ura: Nastop malih harmonikarjev (Pavel Rančigaj). 12: Za vsakega nekaj (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila.— 13.15: In nekaj za vse (plošče).— 14: Vreme, borza.— 18: Za pu3t (igra radijski orkester). — 18.40: Arabski imperij (Fran Terseglav).— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna uma.—• 19.50: Zabavni zvočni tednik.— 20: Kurent v Ljubljani (pisan večer s sodelovanjem članov radijske igralske družine in Cimer-manovega tria, vmes p'ošče), — 22: Čas, vreme, poročila, spored.— 22.15: Kdor hoče, naj pleše (sodeilovald bodo radijski orkester, Kavčič s harmoniko in plošče). Sreda, 10. februarja: 12: Orkestralne točke (plošče). — 12.45: Vkeme, poročila.— 13: Čas, spored, obvestila.— 13.15: Ruske duhovne pesmi (plošče).— 14: Vreme, borza.— 18: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila (pihalni in godalni kvartet*.— 18.20: Ročna dela: Preprosta vezava knjige (Miroslav Zor).— 18.40: Pomen rudarstva za naše narodno gospodarstvo (vseuč. prof. inž. Gosti-ša).— 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila,— 19.30: Nacionalna ura. 19.50: Šahovski kotiček, 20: Ivan Pregelj: Prešernov pogreb (V Emaivis) — dramatska »lika.— 20.45: Orgelski koncert Franaa Schuschnig-ga iz Celovca (prenos iz stolne cerkve v Ljubljani); vmes pevske točke s spremije-vajnjem klavirja in harmonija.— 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22: Čajkovski: VI. simfonija (plošče).— Četrtek, 11. februarja: 12: Virtuozi igrajo (plošče).— 12.45: Vreme, poročila. — 13: Oas, program, obvesitila. 13.15: Operne fantazije (plošče).— 14: Vreme, borza.— 18: Scbuibertova ura (radijski orkester.— 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: Oaš, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura.— 19.50: Zabavni kotiček: Pogovor s pustom. — 20: Koncert Adamičevih narodnih in umetnih pesmi (pel bo pevski zbor »Cankar«).— 20.45: Albert Roussel: Tretja simfonija v g-molu (plošče).— 21.15: Pevski koncert Josipine Siv-čeve.— 22: Čas, vreme, poročila, spored.— 22.15: Radijski orkester. Petek, 12. februarja: 11: Šolska ura: Bor: ba za morsko globino — potapljači, (dialog; vodil bo Miroslav Zor).— 12: Slovenska pesem in glasba (plošče).— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Čas, spored, obvestila,- 13.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, borza,— 18: Ženska ura: Vzgoja otroka (Lebarjeva).— 18.20: Francoski operni spevi (plošče).— 18.40: Francoščina (dr. Stane Le-ben). — 19: Oas, vreme, poročila, spored; obvestila,- 19.30: Nacionalna ura.— 19.50: Zanimivosti,— 20: Prenos koncerta Adamičevih orkestralnih skf&db iz Filharmonije (izvajali bodo veliki simfonični orkester; dirigent Drago Mario šijanec).— 22: Čas, vreme , poročila, spored. — 22.30: Angfeške plošče. Sobota, 13. februarja: 12: Druga za drugo plošče hitijo,— 12.45: Vreme, poročila,-13: Čas, spored, obvestila.— 13.15: Druga za drugo plošče hitijo.— 14: Vreme,— 18: Za delopust (radijski orkester).- 18.40: Naravni zakoni, zvočnost in še kaj (profesor Adlešič).— 19: Čas, vreme, poročila spored, obvestila.— 19.30: Nacionalna ura.— 19.50: Pregfed sporeda. 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar).— 20.20: Met na kmete (in-termezzo v veselih in žalostnih zgodlbah Jake Smodlake; vesela radijska igra; napisal Jože Vombengar; sode" ova l i bodo člani radijske igralke družine in Fantje na vasi; vodil bo inž Ivan Pengov).— 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zabavna glasba (radijski orkester). AvifUfcl KU« ^ CC IMI i € 6C 0 »Tega ne razume nihče, kdor ima prosto srce,« je govorila Jana. »Tudi jaz nisem razumela. Zmerom sem mislila- da se ljudje ženijo iz navade- Zdaj, ko sem ga izgubila, vem, kako je, če imaš v srcu moško podobo. Ne moreš ne jesti, ne piti, ne delati, ne spati in ne moliti, ne da bi mislila naj. Oh sestrica moja,« je zaječala Jana in spozabivši se prijela Zofijo za roko, »ako veruješ v Boga, pomagaj mi! Sestra si mi po mleku, gosposka hči. Iskala sem te na Susjedu, a nisem te našla. K vaši materi se nisem upala iti, ker je stroga. Nikogar drugega iz gosposkega rodu nimam razen vas. Rotim te, osvobodi mi ga> ker me sicer ugonobi žalost.« Jokaje se je naslonila Jana z glavo na prsi Zofiji in ta jo je privila k sebi. Gladeč z roko Janino čelo jo je začela Zofija tolažiti »Umiri se, sestrica! Lahko si predstavljam, kako to boli Storila bom kar bo v mojih močeh Pojdiva v grad povedati hočem to gospodu podbanu On lahko pomaga, kaj ne gospod Milič?« se je obrnila proti mladeniču, ki je pinjen" gledal ves prizor »Lahko pomaga.« je odvrnil plemič- »in tudi mora pomagati Janinemu ženinu se ie zgodila krivica. Verjemite mi Dri mojem poštenju, tudi jaz se bom pobrigal zanj.« »Hvala vam. gospod Milič.* je rekla mladenka in iz solznih oči ii je zas5if>1a vsa mi-loba neDokvarjene kmečke mladenke. »Storil bom. kar ie raoso^c storiti,« ji je odvrnil mladenič. »Hudo je na svetu, če se .rodijo take grdobe. kakor je Tahi, grdobe ki jim nesreča drugih dela največie veselje Sreča je le, da se dobijo tudi poštena srca, ki laiSaio nesrečo drugih. Ostanite zdravi, gospodična1« »Ali ne pojdete z nama v grad, gospod Milič?« ie plaho vprašala Zofiia »Ne morem,« je odvrnil Tomo, »v vasi me Čaka sluga s koniem. Jutri zgodaj ziutraj moram biti v Zaerebu. a prei imam še opravke na svoiem posestvu.« »Pa zbogom, gospod Tomo,« je rekla gospodična Zofija s tihim glasom in podala obo-tavljaje se mladeniču roko. Tomo je stisnil njeno ročico prvič v svojem življenju Zadrh-tel je, kakor bi ga bila zadela strela Vroča kri mu je zavrela in mravljinci so mu zago-mazeli po telesu. Stal je nepremičen, gledal v dekličine oči in ii stiskal mehko ročico, kakor bi držal v rokah svoio življenjsko srečo. Mala roka ie drhtela, drhtela je tudi Zofija s sklonjeno glavo. »Zbogom!« je zašepetala deklica, a ni šla. »Zbogom!« se ie izvilo iz mladeni*evih prsi. Počasi ie vzdignila deklica oči, ki so se ji čudno bleščale, in na obrazu sta se ji menjavala radost in žalost Nato je rekla zelo tiho: »Zbogom! Pridite kmalu spet — jutri!« je dejala in mu umaknila roko prijela Jano in pohitela oroti gradu Vse se je vrtelo okoli nje in ihteč je rekla Jani- i Sestrica, čutim kako zelo si nesrečna.« Pravkar ie hotela zaviti v drevored, ko je nenadno stopila pred nio gospa Marta. »Privedla sem « je odvrnila zmedeno Zofija. »ubožico Jano .. •« »Jana,« ie rekla Marta »idi naprej proti gradu, midve prideva kmalu za teboi.« Ko se je bilo kmečko dekle nekoliko oddaljilo. ie vprašala Marta resno: »Zofiia. kaj |e s teboi?« »Ni-nič.« je zaiecljala Zofiia. A Marta ie merrla ostro in kratko: »Ti Irubiš mladega Miliča?« Zofija ni rekla ničesar temveč ie razprostrla roke, se vrela sestri na prsi in zaječala med glasnim inkom: »Sestra, dracn sestra!« Marta ie priiela prennHeno deklico za roko in io vedla molče v grad Bilo ie Se pr«->ti večeru Dnevna Svetloba je slafoo razsvetljevala dvorano inoVriSVeCTs gradu, kjer se je posvetovala za dolgo mizo ' P y M i družba hrvatske gospode. Ognjeviti ljudje, izkušeni junaki, včasih siloviti, toda dobrega srca. Na koncu mize je sedel na visokem stolu Ambrož, miren in pazljiv. Brado je imel belo, roke so mu počivale na mizi. Za njim je stal njegov sin Stjepko, ognjevit in divji. Oči so mu blodile nemirno po dvorani Poleg njega je sanjaril s sklonjeno glavo mlajši sin Baltazar, bled, zaspan; malo je mislil, govoril pa nič. Turopoljski gospod Vurnovič je zrl mirno predse. Kadar je kdo izpregovoril, ga je samo pogledal s plahimi očmi, a ko je govoril sam, je sekal s svojim bistrim umom kakor z damaščanko. Župnik od Sv Nedelje, mož z debelim obrazom in črnimi lasmi, je v kotu švigal z očmi ko ris. Gospod Konjski je govoril hladno in lahko, podpirajoč svoje razloge s kazalcem, medtem, ko so se njegovemu svaku, gospodu Kerečnju, možu z oglato zagorsko glavo, bleščale njegove mačje oči; bolj je tolkel s pestjo po mizi. kakor pa kazal razumevanje za razgovor Plešasti Fran Mr-njavčič s kratkimi brki in dolgim nosom je potrjeval in pobijal misli drugih samo s tem, da je prikimaval ali odkimaval Njegov bradati tovariš Druškovič pa je kar iz rokava stresal saborske paragrafe Najbesnejša sta bila krapinska brata Seklia. oba ljuta risa, ki sta pri govoru neprestano mahala z rokami Naposled je gospod Ambrož končal viharni pogovor in rekel z mirnim glasom: »Plemeniti bratje in gospodje jokati bi se morali zaradi nesrečne naše domovine, kjer se vse prepira. Kos za kosom nam trgajo z živega telesa. Kaj smo bili nekoč, kaj smo zdaj? Ali ni največjega junaka kneza Nikolaja Zrinjskega spravila nesreča v obup' Ali se ni že večkrat odrekel svoji časti? Glejte, grozi nam nova nesreča. Turki se gibljejo, kršijo mir, mi pa se koljemo med seboj zaradi grde sebičnosti kakor volkovi. O. domovina, kaj si doživela! Peter Erdedi je junak, a ni ban. Pravica se ne pridobiva z mečem Privlekel se je semkaj tudi gospod Tahi. Ali vam naj naštejem njegova razbojništva?« »Poznamo jih,« so se zaslišali glasovi »Tahi,« je nadaljeval podban, »hoče biti s pomočjo bana gospodar naše kraljevine. Zato si išče prijateljev in podkupuje slabotneže. Ce zavladajo Tahi in njegovi ljudje, izginejo zakon, pravica in poštenost. Ali že ni teptal zakonov. Kmetje obupavajo. Recite, kar ho-I čete, tudi kmet je ustvarjen po božji podobi j in ima dušo in srce. Ugonablja ga turška sablja, bije ga gosposki bič. mori ga lakota. Ako se upre, kdo nam bo reševal domovino? Kaj nas čaka? Turško suženjstvo Tahiju bi to nič ne storilo, šel bi med Turke in se po-turčil- A mi? Ali hočemo tudi mi izdati domovino v svojo osebno korist?« »Nikdar1« so zagrmeli gostje. »Dobro! Pa začnimo! Zatecimo se pred najvišje sodišče, pred sabor Idite vsak v svoj kraj, poučujte ljudi, recite jim. da so Zrinj-ski in Frankopani na naši strani in ko nas bo ban pozval, pohitimo vsi skupaj v Zagreb strmoglavit Tahija, ki se naj preseli na svojo samotsko puščavo. Ali vam je tako prav?« »Je! — Zivio podban Ambrož!« je zaklicalo plemstvo. »Dobro! Jaz bom--—« V tem trenutku so se vrata na mah odprla in v dvorano je planil ves v znoju in brez sape plemič Ivan Glušič Vsi so se zdrznili »Cuite, trospoda!« je težiko sope* i •'jecljal prišlec »Danes zjutraj sem šel s Sufreda v Zagreto. ImeO sem opravke pri sodnici. Ko sem ji.h opravil, sem sitonil v krčmo. Tam je M1o nenavadno mno^o oborožencev, in skoraj vsi so bili ni-iotid Niso me poznali in niso vedeli da služim pop,ne Heningmi Stisnem se v kot in po®in*am. kako prek'inrrio in kako se sTOze. Naniiem prianemn »"s^dm in sra vrvrpSiam kai je On na: E brate moj, najemniki smo. Cez dva dni nas bo ban pe- ljal na to staro beštijo na Susjedu. Vzeli bomo tudi velike puške. — Pobral sem se* skočil na konja in sedaj sem tu, da lahko še o pravem času pripravite. »Ha! Izdajstvo!« se je plemstvo razjarilo« Po dvorani je zaivršalo kakor ob nevihti. »Gospoda!« je drhteč zaklica] podban, »še pred nekaj dnevi mi je rekel ban, da bo pustil mojo taščo pri miru, naj gre pravda svojo pot. To besedo je snedel. Na noge to* rej, da ga pozdravimo na sredi pota.« »Na noge!« je grmelo plemstvo in se začelo razhajati. »Stjepko!« reče Ambrož, »reci tašči, naj se pripravi, da pojdeiva skupaj na Susjed, ti pa tukaj zberi moštvo: Drugi bodo Sli Z nami. Sporoči Miliču, naj pride... « Dvorana je bila skoraj prazna. Vanjo planila Marta vsa bleda. »Kaj je za božjo voljo?« je vprašala. »Boj, draga snaha!« je odgovoril podban. »Res, ali si vprašala mater zasadi Milica?* »Sem.« »In?« »Rekla je: Svojo hčer naj dam — baj« tarju? Nikdar!« Ambrož se je zdrznil. »Bomo videli!« je rekel in poljubil anaho na čelo. »Zboeom, drasra hči! Jaz moram na delo.« X. Do onega kota, kjer se Krapma izliva v, Savo, sega Zagrebška gora. Tam. kjer se do» tika to gorovje Save, stoji Susjedgrad, ki ga je bil v obrambo tega kraja dal zgraditi kralj Karel Robert že okoli leta H16 Od one noči, ko je gospa Uršula pregnala iz gradu Jeleno in Tahijeve sinove, je bilo precej mirno. Slišati je bilo le malo pritožb. Vsakdo si je želel, da bi tako tudi ostalo Stara Heningova pa je bila modra glava in se ni prav nič zanašala na ta sumljivi mir. »Da bo ban Peter miroval?« je podvomila, »stari volk zbira pamet in orožje Dobro vem!« Zato je pustila Uršula svoje neomo-žene hčere v Mokricah pri gospe Marti, pregledala je sama vse grajsko zidovje. si izposodila od gospoda Ambroža štiri nove topove, kupila trideset plošč svinca, štiri sodei smodnika in kopo sulic iz zrinjske orožarne. Za oskrbnika je postavila plemiča Ou-šiča, ki mu je dala za pomočnika Frana Fu-hakoviča in Ivana Sabova Bilo je pozno ponoči, ko je prebudila trobenta zi okroglega stolpa vratarja Andreja Horvata, ki je smrčal v mali strazarnici pri velikih vratih. Takoj iato se je zaslišalo vpitje Andrej je skočil na noge, ogrnil sufc-njo, prižgal luč in šel iz stražarnice Preden je spustil most, je odprl okence v vratih in zaklical: »Kdo je?« ..,,,. i »Domačini,« se je zaslišal Uršuhn glas. Most na verigah je zarožljal in Andrej je osupnil, ko je videl, da prihaja na dvorišče krdelo na konjih: najprej Heningovka. potem gospod podban. gospoda Kerečeni m Konjski, oskrbnik Gušič, enaindvajset ple-mičev in okrog štirideset konjenikov z ba> klami. »Andrej!« mu je rekla gospa in ustavila konia »zbudi hitro Puhakoviča in Sabova, pa tudi župani naj pridejo Skrbi za te konjenike kakor najbolje znaš Osedlai štiri konie A hitro, dečko, potem pa pridi v I grad!« , , . « Andrej je začudeno gledal z zaspanimi očmi Zvest služabnik ne vprašuie ampak uboga. Zato je zaprl vrata in storil vse kar mu je zapovedala gospa Doloo časa skoro do jutra so bila razsvetlicna okna na Susie-du Sence, ki so se sem in ti* .>remiV*le so pomenile, da je imela čosnoda v eprnnb spustili most na verioab in vsakokrat sta pohitela iz gradu po dva konien^Va v razne prostorih opravke Zda} na zdai so ponoCi kraie Tako čez Kranino proti Zaprešidu, na sever proti ^tnbici in r>a nroti ^Vnievcu. Apdrei ie po dolt^m ra"lovoru z gospodom Ambrožem odjezdil v Zagreb Za sttieii m kratek čas ŠE ENO HRUŠKO Stric je podaril Mihcu hruško. Mihec je hruško vzel, rekel pa ni nL esar. »Kako se pa reče, čp človeK dobi nekaj v dar?« ga je spomnil stric. »Se eno hruško«, se je odrezal Mihec. V ŠOLI Učitelj: »Joz.k povej, ko iko ur iima dan.« Jožek: »Dan ima 25 ur.« Učitelj: »Kje si to slikal?« Jožek: »Saj ste nam včeraj sami povedali, da je dan za eno uro daljši!« SREČNO ŽIVLJENJE V RAJll Učitelj: »Zakaj sta Adam in Eva žive a srečno v raju?« Učenec: »Ker nista imoia tašče.« KO BO SPAL Tonček: »Očka, kupi mi aa god b oei!« Očka: »Ne, bobna pa že ne, ker b; poliej ves dan razbijal.« Tonček: »Brez skrbi očka, bobna! bom samo takrat, ko bcš spal.« VE, KAJ JE PUJSEK Sinko se je bil pretepal in js prišel batni domov. »Fej«, mu je rekel oče. »Ti si res pujske!« Sinko je molčal, oče pa je nadal eval: »O, da,« je odgovoril sinček »pujsek j 3 prašičev otrok!« PREMETENOST Spela: »Gospa Kuniguida, prosim v a , alli bi mi dovolili, da bi ribo ocvrla v v- ž masti?« Kunigunda: »Prav rada.« Špela: »Zato boste pa v jutri lahko svoje meso kuhali v mojem kHem zelju « V DANAŠNilH C \SIH Sleparovič žalostno modruje: »Danda es svet ne pozna nobene razda1 je več. Davi se i zajtrkoval še na Dunaju, nocoj pa sedim že v Ljubljani v zaporu. PO DOLGEM ČASU NA ZRAKU Trgovec: »Gospod blagajnik, nič kaj zd a- vi niste videti.« Blagajnik: »Saj ni 6ud.no, ko pa »eni po petih mesecih danes prvič na zraku.« Trgovec: »Kaj vam je pa manjkalo?« Blagajnik: »20.000 dinarjev v blagajni.« DUNAJSKI VELESEJEM od 7. do 13. marca 1937 Tehnični in kmetijski sejem do 14 marca. V eliko tržišče Srednje Evrope RAZSTAVLJAL« IZ 19 DRŽAV NAKUPOVALO IZ 72 DEŽEL Brez potniškega vizuma! S sejnisko legitimacijo in potniškim listom prost prenod meje v Avstrijo. Vizum za potovanje preko Macžarske se dobi na veiesejinsko legitimacijo na meji. Znatno znižanje voznih cen na jugoslovenskih, madžarskih in av-striiskih železnicah, Dunavu, Jadranu in v zračnem prometu. Natančnejša po asnila in sejmske legitimacije (po 50. Din) se dobijo pri Vv 1ENER MESSE, A. G. VVIEN VII in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: p j avstrijskem konzulatu, Tyrševa cesta 31; pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tvrfeva cesta 1; pri podružnici Zveze za tuiski promet v Mikli-*pvem hotelu nasproti g'p-iega kolodvora t00O din plačam p ko Vam »Radio Balzam« ne odstrani kurjih oAes, trde kože, ozeblin, bradavic Itd Ravnati mora vsak natančno po Vašem navodilu, in učinek bo siguren Torej vse I -inanje vašemu »Radio Balzamu« Tako piše č g Jakob Kalan, župnik v p Raj-f nburg »Radio Balzam«. =e ae suši. ne b npt. in je zato tudi najcenejše sredstvo. ?"htevajte povsod v Vafcm interesu samo »Radio Bal7,am». zak zašč šredstvo. Kjer bi se ne dobil, pošljite 10 din za vsaki lonček Na povzetje 1 lonč. 18 din, dva 28, tri 38 din franco Vsak) lonček ima ]; ->stvo Dobi se ali pošlie R O O T I C — LJUBLJANA VII. Kamniška 10/a (Janševa). Propagandno nagradno tekmovanje Kaplar Jim Bimbo ima nalogo, da stavi na avijonske številke ln dobi naročilo: da stavi v 7 praznih polj številke 11, 12, 13, 16, 17, 18, 19; ne da bi se Številke ponavljale in da znaša vsota številk podolgem in povprek 45. Zaradi prihoda novih avijonov se je vznemiril in ne more najti rešitve. POMAGAJTE MU VI, pa dobite pri pravilni rešitvi sledeče dobitke- 1. motorno kolo, 7. radioaparat, 2. spalnico. 8 -0. gramofon, 3. belo kuhinjsko opremo, 10—13. fotoaparat, 4. moško ali žensko garnituro perila. 14—25. moško žepno uro, 5—6- moško ali žensko dvokolo, 26—20. toaletno kaseto, 41—50. slike. 500 raznih predmetov in velik del tolažilnih. VSAKDO, ki vpošlje pravilno rešitev, BO DOBIL en predmet, tolažilne nagrade delimo sami. 50 velikih predmetov bomo razdelili pod nadzorstvom javnega notarja. Odpremne stroške za dostavo predmeta nosi prejemnik — Vposlatev rešitve Vas ne obvezuje k ničemur, samo jo morate poslati takoj. Event. povratni porto priložite, da v vsakem primeru dobite odgovor Pošljite svojo rešitev na »NOVITAS«. Zagreb, Strossmayerov trg 71$. V Ccssf-rso beseda! v ^ i • • • • • 1 Žulj ie izginil s korenino vred. Bolečine in težave prenehajo v nekaj minutah, Iznajdba, ki dela čudeže. 2ulj je grd žebelj v Vašem prstu. Ce odrežetv njegovo površje, ostane korenina in kmalu se žulj povrne še hujši, kakor je bil. Sigurni, sodobni, znanstveni način pa je ta, da se žulji odstranijo s korenino vred brez vsake nevarnosti in smer tako, da svoje bolne noge namočite v vroči vodi. superoksigenirani z malo količino Saltrat Rodella. Pa posebno učinkovita kopel za noge omehča tudi najstarejše ter najtrše žulje in trdo kožo Bolečine takorekoč naenkrat prenehajo. Noge nič več ne bole, ne srbijo in tudi niso vnete ali otečece. In novi čevlji so Vam takoj prikladni in Vas prav. nič ne tiščijo. Zahtevajte še danes v svoji lekarni Saltrat Rodell m jutri boste rešeni vse bolečin na nogah Hoja Vam bo užitek. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čltatelj tega lista dobi brezplačno zadostno koli--ino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 22-F Zagreb, Boškovičeva ul. 44. MAU nrajiSi HRANILNE KNJIŽICE vseh denarnih zavodov kupimo Gotovina takoj Bančno k«m. zavod, Maribor, Aleksandrova 40 Na vsa zimska oblačila dajemo 15 do 20% popusta. PRESKER Sv. Petra cesta 14. NOVOST! Samo Din 98.— St 63 719 Cenena, a dobra Shoocti Prol zapestna ura, točno regulirana, lep kromlran okrov zapestnica iz usnja — Številčnica ln kazalo osvetljena (Radium) Din 98.—. Zahtevajte veliki cenik, (a ga dobite zastonj ln poštnine prosto. Velike iz bera ur, zlatnine in srebrnlne Lastna protokolirana tovarna ur v svtd H. SUTTNER, LJUBLJANA 6. Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf RihniUar. Urejuje Filip OmladiS. Za Narodno tiskarno Fran Jeran.