iOSREP' KNJIŽNICA j
1 CEUE -1
Celje - skladišče
D-Per
159/1980
.	,	I HI lin
informcuur
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 16 - LETO XV. - VELENJE, 24. 4. 1980
„MOČ JE V NAŠIH DLANEH”
OB OTVORITVI NOVE TOVARNE VSEM DELAVCEM IN OBČANOM ČRNOMLJA
ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU DELA!
DELAVCI GORENJA
TOVARNA KOMPRESORJEV V ČRNOMLJU
Gorenje si je v svojem srednjeročnem razvojnem načrtu postavilo za ciij, proizvajati tiste sestavne dele finalnih izdelkov v svojem proizvodnem programu, ki jih moramo uvažati in v Jugoslaviji ni proizvajalca. Med takšne izdelke spadajo tudi kompresorji kot glavni sestavni del hladilnega in zamrzovalnega sistema. Poraba deviznih sredstev za kompresorje predstavlja izredno veliko postavko v zunanjetrgovinski bilanci.
Z izgradnjo tovarne kompresorjev v Črnomlju smo pričeli v letu 1978. Celotna vrednost naložbe je dosegla višino 259 milijonov dinarjev. Vrednost gradbenih objektov je 71,5 milijona din, domače opreme 32,4, opreme izvoza 81,8, ostalih vlaganj v osnovna sredstva je bilo še za 22,8 milijona dinarjev. Skupna vrednost osnovnih sredstev je 208,5 milijona din, trajna obratna sredstva pa bodo znašala 50,5 milijona dinarjev.
Kot investitor nastopa Gorenje TGO — TOZD Zamrzovalniki, ki je zagotovil potrebna denarna sredstva z združevanjem in z najetjem kreditov.
Sredstva so združili še Gorenje Promet Servis — TOZD Servis in maloprodaja, Iskra Škofja Loka TOZD Montaža Idrija, Gorenje Muta — TOZD Livarna, ostalo pa so krediti za osnovna in obratna sredstva, dobljeni od bank.
GORENJETGO DNEVNA PROIZVODNJA
Vrsta izdelka	Dnevna proizvodnja v kosih
Štedilniki	2000
Pralni stroji	1100
Hladilniki	1500
Zamrzovalni aparati	1000
Mali aparati	3000
Barvni televizorji	400
Črno-beli televizorji	300
Predvidena je letna proizvodnja
600.000	kompresorjev, kasneje pa bo zmogljivost povečana na
800.000	izdelkov, kar bi po sedanjih cenah pomenilo 700 milijonov vrednosti proizvodnje. Pri taki proizvodnji je predviden znaten prihranek deviznih sredstev.
Tovarna v Črnomlju, ki jo bomo slovesno odprli pred delavskim prvim majem, bo odprla v letošnjem letu delovna mesta za sto delavcev v črnomeljski občini, naslednje leto pa še nadaljnjih sto. To bo ena izmed tehnološko zahtevnih in tudi vi so ko produktivnih tovarn, ki je postavljena na manj razvitem področju.
Tako tudi predstavlja prispevek Gorenja k razvoju manj razvitih področij pri nas.
ZAKLJUČNA DELA V ČRNOMLJU — V Črnomlju hitijo z zaključnimi deli v novih prostorih, ki zajemajo kar pettisoč kvadratnih metrov delovne površine. Sodobno bodo tudi urejeni prostori v prizidku tovarne, poskrbeli pa so tudi že za ureditev okolice.
Nova, velika pridobitev
Občina Črnomelj pokriva večji del belokranjske kotline med Gorjanci, Kolpo in obronki Kočevskega Roga. Po površini meri 485 kvadratnjh kilometrov. Hriboviti obronki kotline so poraščeni z gozdom, prisojne lege pa zasajene z vinsko trto, ki daje prvovrstna vina. Kotlina je razgibana in pretežno obdelana, sicer pa prav tako poraščena z gozdom in steljniki. Pokrajina je v bistvu kraška, kar omejuje strojno obdelavo le na nižinske ravnice.
V	kmetijstvu prednjačijo živinoreja, poljedelstvo in vinogradništvo, v zadnjem času za potrebe Belsada pa tudi vrtnarstvo.
Gospodarski razvoj temelji na industriji. Izmed industrijskih panog izstopajo predvsem elektroindustrija ter kovinsko predelovalna industrija in livarstvo.
Za celotno gospodarstvo občine je značilna relativno nizka akumulativnost, ki ne more zagotavljati hitre rasti dohodka.
Občina šteje okrog 17.200 prebivalcev, od tega jih je zaposlenih okrog 6.200 ali 36 %.
Občina Črnomelj sodi med manj razvite občine v SR Sloveniji. Zaradi nekoliko hitrejšega gospodarskega razvoja v zadnjih letih in predvidenih investicijskih programov planiramo v naslednjem petletnem obdobju, doseči poprečno stopnjo razvitosti občin v SRS.
K hitrejšemu razvoju občine prispeva širša družbena skupnost, predvsem pa tudi samoodrekanje in marljivost delovnih ljudi in občanov občine Črnomelj. Naj omenimo samo podatek, da že 20 let plačujemo krajevni samoprispevek za izgradnjo cest in drugih komunalnih objektov in naprav ter šol in vrtcev, in podatek, da smo že vsa leta nazaj po višini prispevne stopnje za SIS družbenih dejavnosti pri samem vrhu lestvice v SR Sloveniji.
V	maju letos pa se bomo odločali o novem krajevnem samoprispevku, ki bi v bodoče znašal 3 %.
Zavedamo se, da je ključ do hitrejšega razvoja predvsem v novih moderno opremljenih tovarnah.
V	tej smeri tudi vlagamo izjemne napore, vendar smo se in se še srečujemo z vrsto težav, ki imajo svoj izvor prav v nerazvitosti in odmaknjenosti občine od večjih gospodarskih centrov in prometnih žil.
Kljub številnim težavam, ki so spremljale dogovarjanje in izgradnjo tovarne kompresorjev v Črnomlju, pa so prav celoten kolektiv, samoupravni in poslovodni organi GORENJA, predvsem pa Tovarne gospodinjske opreme, z razumevanjem in ustvarjalnim pristopom odgovornih delavcev bistveno prispevali k temu, da je tovarna zgrajena in da bo že po prvomajskih praznikih pričela poskusno obratovati.
Nova tovarna pomeni za črnomeljsko gospodarstvo veliko, saj se bo celotni prihodek občine povečal za skoraj četrtino, delo pa bo dobilo 190 delavcev. Novo delovno mesto posebej težko pričakujejo tisti delavci, ki se dnevno vozijo na delo tudi do 60 km daleč, vstajajo ob 4. uri zjutraj in se vračajo okrog 16,00 ure. Nova tovarna je upanje tudi za še nezaposleno kmečko prebivalstvo, predvsem iz odročnejših delov občine in za zdomce, ki jih imamo še okrog 450. Sicer pa veliko pove že sam podatek, da je kadrovska služba v GORENJU prejela že preko 300 vlog za zaposlitev v novi tovarni v Črnomlju.
Delovni ljudje in občani občine Črnomelj zaupamo v GORENJE in vidimo v njem garancijo za boljši kos kruha. S prizadevnim delom bomo opravičili zaupanje kolektiva GORENJE, ki nam ga je nedvomno izkazal z novo tovarno v Črnomlju. Vzajemno zaupanje pa je hkrati dobra osnova za nadaljnje sodelovanje v cilju kompletiranja proizvodnega programa v Črnomlju.
Delovne ljudi in občane občine Črnomelj ter delavce GORENJA vabimo, da se v čimvečjem številu udeležijo svečane otvoritve nove tovarne, ki bo postala nov član v družini tozdov delovne organizacije Tovarne gospodinjske opreme GORENJE Velenje. Otvoritev bo v torek, 29. aprila 1980 ob 13. uri.
Delavcem GORENJA čestitamo k njihovi novi delovni zmagi ter za praznik dela, Prvi maj. Čestitka velja tudi vsem delovnim ljudem in občanom občine Črnomelj.
Predsednik Skupščine občine Črnomelj
Niko Požek, dipl. ing.
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.
GORENJE včeraj, danes, jutri
Začeli so v vasici Gorenje. V mizarski delavnici, v kovaški delavnici. Nastajali so prvi izdelki z znakom Gorenje. Sadni mlini, mlatilnice. Bilo je to pred dobrega četrt stoletja.
Potem je nekaj delavcev, ki so se združili v enoten kolektiv zanesenjakov, hotelo več. Prevzeli so proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Biio je to pred dvajsetimi leti.
Kovaška delavnica je postala pretesna. Nizke opečnate barake so morale sprejeti delavce, ki pa so hoteli še več. Kmalu se preselijo v prostore rudniškega šahta, v Velenje. Toda tudi v novih prostorih je postalo premalo prostora za proizvodnjo, ki se je širila izredno intenzivno. Tako je kolektiv zgradil lastne prostore, visoko, prostorno tovarniško halo. Biio je to pred petnajstimi leti.
Kolektiv se je večal. Od deset na sto ljudi, od sto na tisoč. Širili so proizvodni program, vse vrste štedilnikov in peči. Potem prevzame kolektiv novo odgovornost v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Začne s proizvodnjo pralnih strojev. Su-peravtomati Gorenje so pomenili pravo prelomnico. Kmalu nato še hladilniki. Biio je to pred dobrimi desetimi leti.
Tovarniški prostori se večajo. Vsako leto nova pisarniška hala. Vsako leto nov proizvod, ki osvoji jugoslovansko tržišče in se že pojavlja v deželah Evrope. Program se nezadržno širi.
Kmalu se ponudba gospodinjskih električnih aparatov razširi še na zamrzovalnike. Na kopico matih gospodinjskih aparatov. Steče proizvodnja kuhinj. Pomembno mesto pa prevzame proizvodnja televizijskih sprejemnikov, sprva v črno—beli tehniki, nato v barvni.
Poteg tovarn v Velenju zgradijo tovarne tudi v Na-zarjih, v vasi Gorenje, v Rogatcu. Biio je to pred petimi leti.
Danes Gorenje nudi najkompletnejši program gospodinjskih in drugih aparatov za dom. Uspešno prodaja izdelke na domačem in tujem tržišču. Tovarne Gorenja so postavili v številnih krajih domovine in tudi na tujem.
Po vsem svetu je razširjena trgovska mreža z lastnimi podjetji. Danes govorimo o Gorenju v zvezni republiki Nemčiji, kjer so pred letom dni "kupili" tvrdko "Koerting". Lastna podjetja ima Gorenje
še v Avstraliji, Grčiji, na Danskem, v Nigeriji, Franciji, širi tržišča na področje Azije, Afrike ... Danes izvaža Gorenje v nad 60 držav vseh celin sveta.
in jutri! V Gorenju načrtujejo. Analizirajo možnosti, raziskujejo. Gospodinjski aparati bodo imeli še vedno pomembno mesto v nadaljnjem proizvodnem programu, elektronika pa bo zavzela še pomembnejše mesto.
Predvsem pa bo program računalništva postat eden izmed pomembnih v smeri razvoja Gorenja, tako v bližnji kot da ij nji prihodnosti.
GORENJE
sestavljena organizacija združenega dela VELENJE:
GORENJE TGO, Velenje GORENJE MUTA, Muta ob Dravi GORENJE MU RAL, Mursko Središče GORENJE M ETA LP LAST, Ruše GORENJE VARSTROJ, Lendava GORENJE ELRAD, Gornja Radgona GORENJE FECRO, Slovenj Gradec GORENJE PET AR DRAPŠIN, Kikinda GORENJE FTU SOM BOR, Sombor GORENJE GLIN, Nazarje GORENJE TIKI, Ljubljana GORENJE PROMET SER V/S, Velenje GORENJE INTERNA BANKA, Velenje
GORENJE
tovarna gospodinjske opreme VELENJE:
TOZD KUHALNI APARAT/
TOZD ŠTEDILNIKI TOZD PRALNA TEHNIKA TOZD HLADILNIKI TOZD ZAMRZOVALNIKI TOZD ELEKTRONIKA TOZD GALVANA TOZD POHIŠTVO TOZD PLASTIKA TOZD VZDRŽEVANJE TOZD ORODJARNA TOZD EMBALAŽNICA TOZD GOSTINSKA ENOTA TOZD AVTOPARK
TOZD MA LI GOSPOD INJSKI A PA RA Tl, NAZARJE
TOZD GRADBENI ELEMENTI, GORENJE TOZD KONDENZA TO RJI, ROGA TEC TOZD ELEKTRONIKA,PTUJ DEL 0 VNA SKUPNOST SKUPNIH SL UŽB
TOZD Kompresorji Črnomelj