TRŽIŠKI VEgMK LETO IV. Tržič, 1, januarja 1955 Št. 1 Novoletna beseda predsednika LOMO občanom tržiške občine Vsako povojno leto zaznamujemo velika dejanja, uspehe in prizadevanja. Tudi minulo leto 1954 je dalo močan pečat podobi naše občine, našega (gospodarstva, naših družbenih in političnih odnosov. Vsi delovni ljudje naše socialistične države kakor tudi naše občine se lahko s ponosom ozro na velik napredek, ki smo ga napravili Posebno viden razvoj so ponovno pokazale naše družbene organizacije, v katerih se sle-helrni član vzgaja, utrjuje in usposablja Ea Vsakodnevne naloge. Zato lahko tudi s čedalje večjo gotovostjo gledamo v pri-hodnjost, kajti vsako J eto prinaša čedalje več pogojev za dosego bogatejšega in lepšega življenja v popolni svobodi in enakopravnosti. Novo leto 1955 naj bo ponovno leto uresničitve pogumnih zamisli in Iželja delovnih ljudi. To leto |nas čakajo nove naloge, izmed katerih so najvažnejše: krepitev proizvajalnih sil naših gospodarskih organizacij in s tem dosledno izvrševanje postavljenih proizvodnih planov, formiranje komune, nove teritorialne i enote, katere vloga kot samostojnega organa bo krepitev gospodarske moči občine in ostalih dejavnosti. Formiranje komune je z o/a-rom na ekonomski razvoj nujno potrebno in so v tem oziru Izvršene potrebne priprave. Teritorij bodoče tržiške komune se v glavnem ne bo spremenil, sprememba pa bo nastala v tem, da bo postala 'V celoti samostojna gospodarska in kulturna enota. Delavci, zaposleni v to- varnah, stanujoči zunaj mesta, bodo odločali o sredstvih, ki jih ostvarjajo, in s 'tem zagotovili sorazmerno enak razvoj okolice z mestom. Ljudski odbor komune bo prevzel še niz kompe-tenc od Okrajnega ljudskega odbora predvsem s področja zdravstva, gozdarstva, kmetijstva, itd. in jih reševal v svoji pristojnosti. Višji organi ljudske oblasti bodo imeli v glavnem značaj nadzornega organa in skrb za razvoj pasivnih komun. Dosedanji uspehi v naših tovarnah in družbenih organizacijah so priče in jamstvo naše ustvarjalnosti. Le-ti nas lahko navdajajo z optimizmom, da bodo ob sodelovanju vseh občanov uspešni tudi nadaljnji naši napori. V imenu Ljudskega odbora mestne občine Tržič in iv svojem imenu želim vsem občanom novih sadov, sreče in veselja v letu 19E3! Cerar Lovrc S&Ofim s\0(telaoeem, naeoenik&m in bralcem želita vreč no in uspeli o v fL&tne n&M leta UREDNIŠTVO IN UPRAVA »TRZISKEGA VESTNIKA« to leto glede nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil, graditve socializma in izpopolnjevanja demokracije. Vsa naša industrija, kovinska, lesno - predelovalna, tekstilna in usnjarska, kakor tudi obrtna \in ostale dejavnosti so družbeni plan izvršile, nekatera podjetja pa ga celo visoko presegla. Družbi so poravnane obveznosti v celoti. Težko nalogo je izvršila tudi gradbena industrija, ki je dala s svojim prispevkom Tr-žičanom novih stanovanj ftn (Vrste potrebnih komunalnih naprav predvsem v vaseh, pa tudi v mestu samietm. i Velik korak iiaprej pri razvoju in izpopolnjevanju demokracije je bil storjen z uvedbo družbenega upravljanja v naših ustanovah. Šole ter ostale prosvetne, zdravstvene in socialne ustanove imajo |svoje upravne odbore, v katere so bili voljeni občani. Z novim letom prične poslovati v Tržiču Zdravstveni dom kot nova (samostojna ustanova. Strta 2 TR7.ISKI VKSTNIK St. 1 Raj bo z ljubeljskim predorom? »Slovenski poročevalec« z dne 25. decembra piše: Kakor smo zvedeli, je bilo na nedavni avstrijsko - jugoslovanski konferenci na Dunaju, kjer so razen podpisa trgovinske pogodbe dosegli tudi 'še nekaj drugih pravno - gospodarskih sporazumov med obema državama, postavljeno na dnevni red tudi vprašanje dovršitve Ljubeljskega predora skozi Karavanke. Kot je znano, so se dela na tem predoru začela že med vojno. Med okupacijo so Nemci uporabili za gradnjo kot delovno silo svoje politične interni-rance, zlasti .Jugoslovane in Francoze. Predor je sedaj že v celoti prebit in bi bila potrebna samo še notranja zaključna dela, kot so predvsem kanalizacija, obokanje, razsvetljava in podobno. In to v dolžini 1550 metrov, od tega H80 metrov na jugoslovanski in 870 metrov na avstrijski strani. Po oceni strokovnjakov bi tu dela stala na naši strani okrog 350 milijonov dinarjev ob zaposlitvi dvesto delavcev za čas enega leta, na avstrijski strani pa od fi do 9 milijonov šilingov ob zaposlitvt 170 delavcev za čas petih mesecev. Zaključek del v tem predoru ne bi samo preprečil velike materialne škode, ki bi v primeru, če bi začeti projekt opustili, sicer nastopila, ampak bi razen tega odprli tudi novo, nad vse važno prometno zvezo ne samo med Koroško in Slovenijo oziroma Avstrijo in Jugoslaviju, marveč med evropskim jugom in severom na sploh. Pomen te nove gospodarske in turistične prometne zveze bi bil toliko večji, ker so sicer vsi planinski prelazi čez Karavanke v zimskem času neprehodni. Zaradi te aktualnosti so o zaključenih delih na tem predoru že z razumevanjem razpravljali na me-rodajnih najvišjih mestih ene in druge strani, prav tako pa so bili vzpostavljeni tudi stik! med tehničnimi strokovnjaki. Toliko bolj je zaradi tega presenetilo, da so na avstrijski strani sedaj poizkušali to vprašanje odložiti z dnevnega sreda. Jugoslovanski predstavniki so v težnji, da bi prišlo do uresničenja projekta nasprotno med drugim predlagali konkretno formiranje posebne komisije s strani izvršnega sveta Ljudske skupščine Slovenije in koroške deželne vlade. Da bi šli na roko avstrijskim zastopnikom, ki so trdili, da je baje razlog za odlaganje del na začetem predoru v proračunskih težavah, so predlagali, naj bi se dela na jugoslovanski strani začela že lakoj z nastopom prihodnjega leta in trajala vse leto do zime — to bi bilo potrebno, ker je tudi na jugoslovanski strani več dela — medtem ko bi dela na avstrijski strani začeli šele prihodnjo zimo. Na ta način bi bila dela že v okviru naslednjega proračuna, čeprav je verjetno, da ti stroški ob siceršnji veliki aktivnosti avstrijskega gospodarstva ne bi predstavljali tolikšno breme. Ker pa tudi na ta način nI bilo mogoče doseči soglasja, se smatra, da so za tem nerazumevanjem verjetno drugi raz- Ce gremo na Kukovnieo po 1 stezi, ki nas vodi od smučarske skakalnice, se steza prične nenadoma zelo strmo vzpenjati proti Veliki Mizici. Res lep pogled se nam nudi, ko se za kratek čas ustavimo na Vel. Mizici in se ozremo nazaj ma Tržič. Toda že hitimo naprej. Za nami je najhujša strmina in pomikamo Ise po položnem pobočju Kriške gore. Razgled od tu je obširen. Pogled preskakuje z ene vasi na drugo. Tudi v pozni jeseni! je prizor tod lep: vse je zagrnjeno z gostim meglenim morjem. le Šmarjetna gora, 'Sentjošt in Jelovica s svojimi vrhovi pogledujejo kakor osamljeni otoki iznad mogočnega morja. Planinci pa vedo, da ipoleg vsega lepega doživiš lahko na svoji pot) tudi kaj neprijetnega. Steza, ki o njej govorimo, je bila vse do zdaj močno zaraščena z grmovjem in vejami večjih dreves. Močna rosa, da ne logi, in to kot je videti, pri vodilnih činiteljih samega avstrijskega ministrstva za trgovino in gospodarsko obnovo, čeprav bi bila otvoritev take nove zveze med obema sosednima narodoma očividno v največjem interesu prav gospodarstva z ene in druge strani Karavank. oeneene govorimo o dežju ali snegu, in žei si bil moker. Kar pomenijo za 'boljšo povezavo mest in vasi dobre ceste, to pomeni za obširne gozdove čim več dobrih steza. Kako so potrebne, nam pove samo primer, ko je potreben prenos ponesrečenca, ali pa Iprimer ognja v gozdu. Z oziram na vse to, predvsem pa zaradi skrbnejšega pregleda, je bilo v decembru očiščenih po Kukovnici okrog 4 km steza. Vsekakor najbolj pomembna je steza, o kateri smo govorili Zgoraj, sledita ji še krajša, ki se prične nad skakalnico in drži do Vel. Mizice, ter daljša, ki vodi od Brčovega rovta preko Kukovnice in se na vrhu združi s prvo. Ta steza je zelo položna in jo bodo z pridom uporabljali tudi smučarji- Izvršeno delo je vsestransko važno in tudi za razvoj planinstva veliko pomeni. Srečno iiovl^) Ido! Gostilna „Krvin" trzic Vsem prebivalcem Iržiške ob, ine Mnogo uspehov v novem Iclu želi STRITI H FRANJO želi mnogo uspehov v novem lelu drž. lesarski mojster tržič REMONT Srečno novo leto! Gozdno gospodarstvo - Kranj v tržiču /. gozdnimi obrti i: Kranj. Tržič, skclja Loka in Jezersko Vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem želi srečno in uspehov polno novo leto Skladišča: Kranj, Tržič, Škofja Loka Si 24 TR2ISKI VESTNIK Stran 3 O štipendijah Naša socialistična skupnost žrtvuje ogromne vsote za izobrazbo , dn vzgojo imladega rodu. Res, da del stroškov za šolanje nosijo starši, največji del pa vsekakor nosi družba. .Gradnja in vzdrževanje šol stane mnogo denarja, LOMO Tržič je v. tem letu porabil za iprosveto (jasli in socialne podpore dijakom v tem. niso vštete) 22 milijonov 647.000 dinarjev, kar Znese na . vsakega učenca v naši občini povprečno 15.000 dinarjev. Letos, ko se bodo pričele gradnja osnovne žole pri Sv. Ani. in priprave za gradnjo tržiške osnovne šole, pa , bodo stroški še veliko večji. . Visoka postavka v prosvetnem proračunu so zneski za dijaške štipendije. Letos so prejeli dijaki isamo »z prosvetnega proračuna za preko milijon dinarjev štipendij, poleg tega pa je še Svet za zdravstvo in socialno politiko izplačal skoro 800 tisoč dinarjev dijaških podpor. Število prosilcev pa se stalno veča. V letošnjem letu se je število podpor in [štipendij več kot podvojilo. Tudi tisti starši, ki niso mislili na štipendijo, ko Iso poslali otroka v šolo, vlože prošnjo, ko zvedo, da prejemajo štipen- -j dije vrstniki njihovih otrok, ki so — po njihovem mnenju seveda — 'manj potrebni kot oni. Vse prošnje so bile dokaj utemeljene, podatki pa često ne povsem točni in oba'Sveta sta večino prošenj ugodno rešila. Ker pa ne bo mogoče, da bi so .sredstva za štipendije' večala v isti meri, kot se dviga Ištevilo prosilcev, se bo morala znižati ali višina štipendije, ali pa število štipendistov. Kaj bo bolje? Znižati štipendij tistim, ki SO navezani zgolj na štipendije, ne bomo mogli, saj se oskrbo-valnine v internatih še vedno dvigajo. Tudi ne moremo trditi, da študentu, posebno če ne stanuje doma, zadoščajo- samo rodbinske doklade. iStudij je drag in starši, ki študirajo svoje otrokje, se (moraijo maraičemiu odreči. Res pa tudi je, da so dijaki, ki prejemajo štipendije. Zabavno gledališče UPD »Svoboda« v Tržiču priredi v soboto, 1. jan. 1955 ob 20. uri v dvorani kina NOVOLETNI VESELI VEČER s sodelovanjem trgovskega podjetja »Preskrba« v Tržiču. Režija: Batista Milan. Sceneri-ja: Cadež Janko. Sodelujejo: Končina Edi, Ahačič Jože, Podgoršek Anton, Mežek Mato, Ahačič Marija, Kališnik Mira, študentski zabavni- orkester.- Trgovsko podjetje »Preskrba« je za obiskovalce 'pripravilo boi~ gata darila. Vstopnina 60, 50 in 40 din često mnogo manj skromni od svojih sovrstnikov, ki štipendij ne dobivajo. In večkrat poslušamo, 'ko starši na dolgo in široko pripovedujejo, koliko morajo žrtvovati za sina - študenta. Z nobeno besedico pa ne omenjajo, da jih prt tem podpira ljudski odbor s tremi, a štirimi, morda celo petimi tisočaki . . . Dogaja se tudi, da prejemajo štipendije ali podpore dijaki, ki jih Izaradi slabega učenja nikakor ne zaslužijo. Saj imamo primer, ko se je dijak - štipendist letos že tretjič vpisal v prvi letnik — seveda vsakič drugam. — izdelal pa ni nikjer! Nekaterim visokošolcem se no zdi potrebno, da bi prošnji priložili potrdilo o vpisu in o opravljenih izpitih! O vsem tem že dolgo razmišljajo člani obeh Svetov. Osnovali so posebni komisij:, ki bosta ponovno pregledali in preverili vse prošnje, zbrali še manjkajoče .podatke in izvedli revizijo letošnjih štipendij. Pri tem se bodo člani komisij ozirali na socialno stanje, predvsem pa pa učne uspehe. Slabih dijakov ne bodo podpirali! Srednješolci morajo izdelovati vsaj Z dobrim uspehom, visokošdlci pa opravljati izpite v predpisanih rokih. Razen tega se bodo morali obvezati, da bodo po končanem išolanju službovali prvenstveno na območju domače občine. Da bo revizija pravočasno izvedena, pozivamo vse .študente, ki prejemajo štipendije, da takoj predlože, če' jih še niso, uradna potrdila o prejemkih vseh družinskih čalonv, ki žive v skupnem gospodinjstvu. V januarju naj vsi srednješolci predlože overovljene prepise polletnih spričeval, vsi akademiki pa takoj po vpisu v letni semester potrdila o vpisu. Sicer na Imoremo jamčiti za redno prejemanje štipendij. Vse ob-, čane pa prosimo, da na zborih volivcev spregovore tudi o štipendijah in nam. z nasveti pomagajo, da bomo prošnje- lahko pravilno in pravično reševali. KINO I. dO 2. januarja: Švedski film Zaradi moje ljubezni. 4. do 5. januarja: Ameriški, film Poročeni neporočeni, 8. do 9. jfi.nuarja: Angleški' film v barvah Afriška kraljica. II. ■ do- 18. januarja: Angleški lil m Kapitanov raj. 15. do 16. januarja: Ameriški film v barvah Viharni zaliv. 18. do 19. januarja: Angleški film Višek nevarnosti. 22. do 23. januarja: Ameriški film Beneški tat. 25. do 26. januarja:. Avstrijski film Luč ljubezni. 29. do 30. januarja: Angleški film v barvah Vzpon na Mt. Evcresl. Vgggjnj problemi Starejši in mlajši Vsem obiskovalcem filmskih predstav in vsemu tržaškemu delovnemu ljudstvu želi srečno in uspehov polno novo leto UPRAVA KINA V TRŽlfMT ■ —r Mama, mamica, moja žoga! Ze spet mi nagaja! Otroka, so spet vlečeta za igrače. Mlajši otrok hoče vse, kar starejši (deklica ali fantek) prime Iv roko: lutko, ižogo, kocke, da, celo svinčnik. Drobne ročice besno udarjajo, kamor zadenejo. Solze, krik in cepeta-nje. l i Otroci so se igrali. Med nje je pricapljala tudi dveletna punčka. Tudi ona bi sei rada igrala. Toda rvečji je ne marajo, ker je premajhna, ker jim igro- samo kvari. iZato jo pode. Punčka jim pa sama jemlje igračke, jih vleče za sabo. Razume se, spet nov krik 'in pritožbe. , Mnoge matere morajo potem biti razsodnice v /teh vsakodnevnih sporih. V družinah sta pogosto po dva otroka. Prvi ima že pet, šest let, a drugi morda niti dve. Seveda je duševna razlika med njima že želo velika. Mati se potem pritožuje, da. se njena otroka stalno pretepata in prepirata, da sta se tega naučila od drugih ittd. In vendar nastajajo ti spori iz povsem drugih vzrokov, a otroka sama sta pri tem jnajmanj kriva. Ko je v družino prišel drugi otročiček, ga. starejši bratec ali sestrica sprva smatra, le za. ,živo igračko. Zelo ga zanima, zato se rad z njim igra. Otroček se samo joče, jsmeje in spi. Zelo prijetno je, če ga opazuješ, ko ga mama koplje, lahko mu držiš stekleničko, se ga celo ivča-sih dotakneš ali ga pobožaš. Toda čimdelj otročiček raste, tembolj nehuje biti samo igračka. Zdaj se že skuša igrati celo sam. Ze ima svojo voljo. Tu pride med otrokoma že do sporov. Mama je obupana. Tako lepo sta harmonirala, zdaj pa naenkrat nič več. Igre mlajšega se išeie pričenjajo, starejši jih je pa že zdavnaj pozabil. Seveda zanj niso več zanimive, so otročje in neumne. Tu je- vzrok sporov med otrokoma. Tega problema naj starši nikar ne zanemarjajo. Otroka (se ne smeta prepirati ali pretepati! Mnogokrat je mati utrujena, ima polno skrbi. Zato ni razpoložena, da bi poslušala lotroške pritožbe. Razjezi se in oba ozmerja, a starejšega še pretepe. S tem. še bolj ovira njuno slogo in igro, obenem je pa še krivična. (Mlajši otroci se tako nauče tožarenja, zahtevanja, krika in joka. Čeprav še nima niti dveh let, vendar' je tak majhen človeček že prebrisan. Hitro Ispozna svojo korist, saj vedno doseže vse, kar hoče. Sia_ rejši je pa užaljen |in globoko čuti, da mu je mama storila krivico. »Kmalu pride do sklepa, da ga mama ne mara in ljubi samo mlajšega. V Injegovem srcu se vzbudita dve grdi čustvi: nezaupanje do mame in mržnja do mlajšega bratca. Včasih mama starejšemu reče: »Pusti ga, naj vzame tvojo igračko! Ti si starejši, zato moraš biti bolj pameten. Ti, si že velik, bratec je pa še majhen.<- Toda, s tem imati vzbuja V starejšem otroku le občutek manj vrednosti in. ljubosumnost na mlajšega. Naravno je, da se spori med lotrokoma nadaljujejo iin se otroka »ne moreta trpeti«. Silno je važno,, da starši pravilno ravnajo pri takih nesporazumih. 'Kakor ne smemo otrok pretepati, tako ju tudi ne smemo puščati, da bi sama »reševala« svoje .spore. Če otroka prosita posredovanja,, jima moramo pomagati. Samo z dobroto in prijaznostjo, s prijaznim prigovarjanjem bo mati dosegla, da se bosta otroki spet imela rada. Otroci so zelo občutljivi in jih krivica zelo ,bo,li. Ljubezen med ptrokoma. mora z njima rasti. >S svojim nepravilnim ravnanjem pa lahko dosežemo nasprotno. Le malo t>ryda bo treba, pa se bratca ne bosta stepla. To je vsekakor laže, kot pa pozneje ju miriti. Ko izbiramo »trokoma igrače, poiščimo take, ki bodo oba zanimale. Tudi ne smemo otrokoma reči: »To je samo tvoje, a to njegovo«, .Ne, obe igrački naj bosta skupni,', potem, tudi sporov ne bo Zaradi njih. Starši naj svojemu mlajšemu otro-; čičku poiščejo /tovariša mjego-vih let, starejši isi ga,, bo sam, našel. Toda igrajo naj se' pred vašimi očmi. . i Gibanje prebivalstva od 12 dec. do 29, dec. 1954 Rojeni: Česen Jera iz Križev 25 je 11. decembra 1954 u-odila deklico. Tome Frančiška iz Križev 25 je dne 12- decembra 1954 rodila deklico. „ Mali Marija z Zgornjega 'Vetrnega 4 je dne 15. decembra 1 Stara E;stiica se je razprostirala na ozkem prostoru ob potoku Graben in ob cesti iz Tržiča v Podna rt. Najbolj vi: i-ko je sedela Pristavnikova domačija, ki je uživala blaženi mir in se veselila ranega Sonca. Najspodnejša hiša pa je bila Zalesnikova, stoječa ob cest; proti Kovorju, in je prestregiu ves ropot živahnega prometa, ki se je vršil mimo nje. Najbolj proti Tržiču je bila pomaknjena Učeščova hiša, ki je že v tisti dobi veljala za najbogatejše posestvo V Bistrici. Proti zapadu je zadnji stal dom Tomažev na malo vzvišenem prostoru. Vas je napajal Graben. V suhih poletjip. so črpali vodo iz večjega potoka Biajšnice. Globoko v d°hni pod vasjo ob robu bistriškega polja je brzcla in se bistro poganjala reka Bistrica, ki je vasi dala ime. Če bi bil Tržič prej nastal kakor Bistrica, bi bil verjetno on nosil to ime. Sdina -cesta, ki je vodila skozi Bistrico, je držala iz Tržiča v Kovor in dalje proti Podnar-im. Ceste proti Lešam in Begunjam, kakršna je danes, tedaj še pi bilo. Zgrajena je ailn šele okrog 1. ,1830, ko je bil Tržič za nekaj časa sodno In upravno priključen Radovljici, v" tej smeri je vodila samo kolovozna pot v »gmajno« in planino. ' VAŠčANI Po »zapisniku duš« iz 1. 1754. je Bistrica štela 10 zemljakov (gruntarjev), 8 kajžarjov in 4 goslače. KTzerV'ijakom so še prištevali: Česen, Mokorel, Anžl-ček, Mavd, Tomažok, Temelj, Košir, Ritana, Štefane in Luk— žok (Kragi, Zgodovinski'. drobci, str. 85). Kajžarjev in .goslačev omenjeni vir ne navaj.i. v Tudi urbar ali »zemtijskaknji-ga«. gospostva1 Tržič jfllerschaft Neuhaus und AltguLenbeig zu Neumarktl) vsebuje spisek; Bistričanov. Zemljiška knjigi je biia sestavljena 1.- 1740. in je torej nekaj let starejša od omenjenega zapisnika duš. Ker ne navaja gostačev in tistih, ki < d tržiške zemljiške gosposke niso bili zavisni, je seveda med obe-in; ..piskoma majhna razl'ka. V zemljiški knjigi ja zabeleženih 15 zaporednih številk M ne 1«. To"'porf)eni, da Je 'pred 209 leti bilo v Bistrici 15 gospodarjev, ki so bih napram tržaškemu g -spe. tvu kot zemljiški gosposki podrejeni in zavezani k takozvanim kmečkim služnostim (to je k tlaki in razivm dajatvam v denarju in naravi). Od zabeleženih IS gospodarjev odpade 11 številk na zemljake, 2 številki - na polzemljake in prav toliko na kajžarje. Da bomo poznali stare Bislri-čane, nai priobčim njihova imena s podatki, kakor jih navaja zemljiška knjiga. Domača ali hišna (vulgo) imena sem pripisal sam. Kolikor nisem mogel s popolno sigurnostjo ugotoviti, jih podajam v oklepaju. 1. Lukas Makaru (Mokorel), brez poklica, kmet, Učešč. 2. Primož Mokoru (Mokorel), brez poklica, kmet, (Štefane). 3. Urban Kashier (Košir), poT-kmet, Pristavnik. 4. Martin Thomele (Tomele), trgov, z volno, polkmet, Mar- tin-k. 5. Jerni Kasehier (Košir), voznik, kmet, Košir. 6. Juri Slappar (Slapar), voznik, kmet, iZalesnik. 7. Lukas Makaru (Mokorel), voznik, kmet, Mokoru. 8.- Peter Tschessen (Česen), tkalec, kmet. Česen. 9. Matija Mautz (Mavc), brez poklica,' kmet, Mavc 10. Juri Tomelle (Tomele), tkalec, Tomelj. 11. Urša Kaspcrinin (Gašperju), vdova, kmet, (Anžiček). 12. Lovrenc Makaru (Mokorel), voznik, kmet, (Tomažek). 13. Blaže Mackarl (Mokorel), voznik, kmet, (Ritana). 14. Gregor Benetek (Benedik), tkalec, kajžar Vi kmet, Benetek (danes Mršlinar). 15. Juri Falko (Falko), tkalec, kajžar V.i kmet, Folk. Oglejmo si malo pobliže gornji seznam. Je zelo zanimiv in poučen v . več ozirih. Ze takoj osebna imena vzbujajo našo pozornost. Saj so pristna kmečka imena, kakršna danes po kmetih že postajajo redka. Če jih razvrstimo po koledarju, najdemo 7 pomladanskih (Blaž, Matija. Gregor, Jurij 3 krat, Urban), 4 poletne (Primož, Peter, Lovrenc, Jernej) in 4 jesenske (Luka 2 krat, Urša, Martin). Če sklepamo po imenih, je takratnih Bistričanov bilo največ rojenih spomladi. Zato je zrasel zdrav in krepak rod. ki se'je v nekaterih družinah ohranil skozi več generacij prav do današnjih dni (n. pr. Mokoreli, Koširji, Slaparji). Kar zadeva primke kažei sedanja Bistrica pravo babilonsko mešanico. Pogicd na priimke v gornjem seznamu pa razodeva neko* enotnost in povezanost vaškega . prebivalstva, nadalje pristnost slovenskega rodu, ki jO JĆ' pačila edinole nevešča roka zapisovalca imen, in ne nazadnje pravo sorodnost s prebivalstvom sosednjih vasi, kjer naletimo' na podobne priimke. Nekatera osebna imena in priimki skrivajo V. sebi veliko vrednost, zgodovinsko in narodopisno, ker so dala osnovo za domača ali hišna (vulgo) imena. Tako je Lulija pod zap, štev. 1 početnik hiš,, imena »pri Uče-šču« (Lukežek, Vučešč), Martin pod "2ap. št. 4 je dal hiši ime »pri Martinku« (Martinek, Mar-tink), od Jern. Koširja pod St. 5 izvira hišno ime ipri Koširju«, Mokorel pod štev.-7 je zapustil ime »pri Mokorev« (Mokoru), po Petru Česnu pod št. 8 se še danes pravi hiši »pri Česnu«, — Mauc pod št. 9. še danes živi v hišnem imenu »pri Mavcu«, z Jurijem Tomelle pod št. 10 je zvezano ime »pri Tomeljnu«. Po Gr. Benetku pod št. 14 so hiši rekli »pri Benetku«. Sele z otvoritvijo gostilne pod novim' gospodarji Al.jančiči se je uvedlo novo ime Mršlinar (iz nem. Marschlinie), ker stoji hiša na !:r:žišču cest in je pred nj:; stal kažipot za Podnart in Bied. Lahko pa je, da- je kalei.o od navedenih hišnih imen še starejše. Bistrica je lep primer za traoživost kmečkih izrazov. 1a ne velja samo za hišna (vulgo) imena, ampak tuđi' za ledinska in še kaj. Zelo važna se mi zdi beležka o poklicih nekdanjih Bistričanov. Kakor je iz seznama razvidno, so samo trije gospodarji označeni brez profesije (brez j poklica), to se pravi, da so se ukvarjali izključno s kmetijstvom. Pri dveh tudi te pripombe manjka in moramo sklepati, iln jima je (udi bilo kmečko delo gi;;vno zanimanje, a .Bistričanov je označenih kot vozniki. 4 kot tkalci, eden pa se je , ukvarjal s prodajo volne. Pred 200 leti še ni biio n« železnice in ne avtomobilov. Zato je tedaj zelo bilo razvito po-tovstvo. Skoro vsak kraj je imel svojega pota ali svojo potovko. Ljudje so hodili peš, so jezdili ali se Vozili. Blago so prevažali tovorniki in vozniki. Če je cesta držala čez klance in strmine, so vozniki navadno do bivali priprego od bližnjih kmetov. Tudi Bistričanom' je v prejšnjih stoletjih prevozništvo nudilo precej zaslužka. Hodili so v Celovec, Kranj, Ljubljano, v Podnart, Bohinj in šo kam dalje. Kot vozniki so označen! sami kmetje. To je razumljivo, ker le oni so lahko vzdrževali konja. Nekateri kmetje so jih imeli še po več, tako je Učešč po zapisu v zemljiški knji;*i tedaj imel kar 9 konj. Povsem razumljivo je, da je bila v prejšnjih stoletjih med kmečkim prebivalstvom močno razširjena preja in tkanje. Tovarn tedaj ni bilo,- jbrtniški izdelki so pa bili dragi. Zato so ljudje največ potrebnih stvari sami izdelali doma. Tako so predli volno in malo je bilo hiš, kjer ne bi bili poznali krtač in kolovrata. Za tkalce so pa te-rice pripravile prejo iz lanu in konoplje. V tistih časih je po vsem Gorenjskem lan bil boi] v kreditu kakor dane? pšenica. Povsod so ga gojili. V vsaki vasi je bilo po nekaj tkalcev, ki " so izdelovali platno. Tudi Bistrica je1 imela štiri pred 200 leti. Ljudje so tedaj nosili platneno obleko in vse perilo (o-sobno, posteljno in hišno) je bili iz platna, in sicer pri bogatinih iz fino izdelanega, pri revnejših iz hodnega (ali grobega). Za trpežnost (pri slamnjačah, žitnih vrečah, poljskih rjuhah) so pa uporabljali t. zv. cvilh (to je platno v dve niti spredeno). T/, doslej povedanega se vidi. da so itari Bistričani bili marljivi, podjetni in skrbni gospodarji, ki se niso bali truda ne doma r.e na daljni poti, da so sobi in svoji družini ustvarili kolikor toliko znosno življenje. (Nadaljevanje sledi.) KOTEKS odkupuje po .svojih zbiralnicah in Kmetijskih zadrugah svinjske kože po din 200.— za kg za nepoškodovano domačo kožo. Kmetovalci, klavnice, odrite vse prašiče in oddajte kožo najbližji zbiralnici »KOTKKSA«, ki vam plača najvišjo dnevno ceno. St. 1 TRZlSKI VKSTNIK Stran 7 _ TELESNA VZGOJA IN ŠPORT _ Strelci so polagali obračun Naša strelska družina je. sklicala v soboto, dne 11. decembra svoj redni letni občni zbor. V lepo okrašeni dvorani hotela »Pošta« se je zbralo veliko število strelcev ter gostov in ljubiteljev strelstva. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik LOMO tov. Lovro Cerar, predsednika ■ Strelske zveze Slovenije pa je zastopal član IO SZS tov. I Milan Kranj. O delu strelske družine v preteklem letu so poročali predsednik, sekretar, tehnični sekretar in blagajničarka družine. Zatem pa se je razvila krajša, vendar plodna diskusija, predvsem o bodočem delu, saj članstvo ni imialo posebnih pripomb ali kritike k dosedanjemu delu upravnega odbora, ki je bilo tako uspešno in plodno. Tržiški strelci so vso skrb v preteklem letu v glavnem posvetili dvigu kvalitete strelstva, kljub temu pa niso zanemarjali organizacijskega dela. Uspehi, ki so jih dosegli na 17 tekmovanjih, so dokaz, da je strelstvo v Tržiču prav gotovo dobro napredovalo. Doma so organizirali naši strelci 9 tekmovanj, na tujih streliščih pa so se udeležili 8 tekmovanj, poleg tega pa so doma organizirali še 5 tekmovanj za domača društva in sindikal. podružnice /ter organizacije. To leto so dokaj obogatili svojo zbirko trofej, saj so osvojili 2 pokala v trajno last in 2i prehodna pokala za 1 leto, poleg tega pa še 14 meda-lij na republiškem prvenstvu ter 5 naslovov mojstra strelca. To je prvič v strelski .zgodovini Tržiča, da je naslov mojstra strelca dodeljen našim strelcem. Neodpustljiva napaka, tržiških ■strelcev pa je bila v tem letu 1 ta, da so popolnoma pozabili na .pionirje, na bodoče paše strelice. Res je, da je delo s pionirji dokaj težje kot druga dela, kljub temu pa pričakujemo, da bodo naši strelci to svojo napako radi in dobro popravili v bodoče. Ker nekatere šole že imajo zračno orožje, se je treba le lotili organizacijskega dela s pomočjo ueiteljstva, ki pomoči prav gotovo ne bo odklonilo. Vzgledno in pohvale vredno je darilo predsednika Planinskega društva tovariša Karla Globoč-nika, ki je na občnem zboru podaril pionirjem - strelcem na gimnaziji zračno puško v trajno last. V diskusiji pa so strelci predvsem razpravljali o dopolnitvi tekmovalnega orožja, glede katerega jei zastopnik SZS zagotovil, da se bo v prihodnjem letu izboljšalo, ter o sodelovanju vseh ostalih društev in organizacij, predvsem Združenja rezervnih oficirjev. Nadalje je občni zbor soglasno sklenil, da bodo v bodoče občni zbori vsaki dve leti, ker je eno leto v našem športu zelo kratka doba. Na občnem zboru so strelci raspravljali tudi o takozvanem komunskem strelskem odboru, ki naj bi z oblastveno organizacijo komun pričel poslovati za tržiško komuno, vendar do sklepa vsled neudeležbe vabljenih zastopnikov SD iz Podlju-belja in, Puterhofa ni prišlo. Po končani, diskusiji so strelci Izvolili novi 11-člansk.i upravni odbor in 3-č'anski nadzorni odbor, kakor tudi 16 delegatov za okrožno skupščino ter 8 delegatov za republiško skupščino, ki bo v mesecu januarju. Nato pa je bil občni zbor po zaključni besedi novoizvoljenega predsednika končan, razprava o delu in problemih pa se je ob zvokih vesele godbe šo nadaljevala. Novemu odboru ter . ,vsem članom strelske družine želimo v prihodnjem letu še mnogo uspehov, vse strelce, kakor tudi ljubitelje strelskega športa pa pozivamo na delo v strelski družini ter naj nam bo vsem vodilo v bodočem delu izrek tovariša Tita: »Strelstvo je plemenit šport, zato ga krepite in negujte!« Tržič tpet v znamenju simirarstva Naši smučarji priskrbijo vsako leto Tržiču večjo smučarsko prireditev, v letošnji smučarski sezoni pa jim je Gorenjska smučarska podzveza poverila organizacijo zleta vseh gorenjskih smučarjev - alpincev. To bo nedvomno največja smučarska prireditev po vojni v Tržiču, saj pričakujejo udeležbo preko 300 tekmovalcev. Vse tekme se bodo' odvijale na novo urejeni progi izpod Kukov-nice. Program je začrtan takole: 7. jan. 1955: Svečama otvoritev tekmovanja na prostoru pred novimi stanovanjskimi poslopji, takoj nato pa se pričnejo tekme mladincev in mladink v slalomu in veleslalomu. 8. januarja. 1955: 'Tekmovanje članov in članic v veleslalomu. 9. januarja 1955: Tekmovanje članov lin članic v slalomu. V okvir tega zleta spadajo tudi tekme za šolsko mladino, ki jih bodo smučarji priredili že 2. januarja 1955. Na teh tekmah bodo nastopili vsi pionirji in pionirke, ki imajo smučke, kakor bo to tudi v ostalih krajih Gorenjske. Za nesmučarje bodo organizirane sankaške tekme. Organizacijski odbor za izvedbo tega tekmovanja je že pridno na delu in čaka samo na sneg, da bi lahko pričel s tehničnimi pripravami. Ker ima celotna prireditev tudi velik turistično propagandni pomen!, priporočamo vsem podjetjem in posameznikom, da prireditelje po svojih močeh podpro. ZAHVALA \ '*■■■ v' • Ob ■ b'rMfcjt liagubi naše ljube mame' in stare mame FRANČIŠKE LORENClč se iskreno, zahvaljujemo g. dr. Antonu Martinčiču za vso njegovo skrb in požrtvovalnost, g. župniku Metodu Kranjcu, gospe Marenčičevi, Francki Hlad-nikovi, Mariji Grandovčevi, pevcem, darovalcem cvetja in vsem prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoče hčere, sinovi ih vnuki ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Za obilno udeležbo pri pogrebu, darovanje vencev dn sočustvovanje ob tragični smrti našega ljubega sina in brata JANŽEKOVICA JOŽETA od Sv. Tomaža pri Ljutomeru se vsem prijateljem in znancem n a j t opl e j e zahvaljujemo. Se prav posebno zahvalo pa smo dolžni izreči Gradbenemu podjetju v Tržiču, pri katerem je bil pokojni zaposlen, in njegovi sindikalni podružnici. Žalujoča mati, bratje in sestre. PREKLIC Podpisani Janez Bodlaj, delavec s Hudega št. 9 obžalujem, da sem žalil Ivana ,Zupana s Hudega 10, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. .Tancz Bodlaj Zadnji uspeh tržiških Zaključna, pa tudi ena največjih prireditev slovenskih strelcev je tekmovanje za »Pe-rov pokal«, ki se v spomin na strelskega rekorderja in borca NOB Franja Pera ter v počastitev Dneva JLA prireja vsako leto v Ljubljani. Tekmovanje je bolj vojaškega značaja, saj morajo strelci, ki lahko samo ekipno nastopajo in so oboroženi s puškami, preteči dokaj naporno in 400 m dolgo progo do strelišča, izstreliti po 3 strele na silhueto vojaka ter nato nadaljevati tek po daljši progi, ki se terensko in dolžinsko razlikuje od prvega dela, na cilj. Pri ocenjevanju se upoštevajo tako čas kakor tudi zadetki oziroma krogi pri streljanju. Tržiški strelci so se tega ,ek-movanja letos že četrtič udeležili. Rezultati in dosežena mesta na. vseh zadnjih tekmovanjih kažejo, da so naši tekmovalci resni nasprotniki vseh nastopajočih ekip, saj so že v letu 1952 (in 1953 osvojili med hudo konkurenco kar II. in III. mesto, lansko leto pa tudi IV. mesto, le prvo mesto se je doslej še, vedno izmaknjilo. Tudi letos,, 'so se tekmovalci dobro pripravili na (to tekmovanje. Skoraj mesec dni so vztrajno .vadili' in je-' za kvalitetno pripravo " 'tekmovalcev skrbel tehnični sekretar družine tov.' Janez Perko. Silhuete, na katere so streljali pri vajah, pa pričajo o dobri izurjenosti, saj je vsaka prav okrog »centra« najbolj preluknjana. Za borbo z vsemi ostalim! ekipami na teim tekmovanju, se je pripravilo pet ekip. V nedeljo,, dne 19. decembra so odšli na' tekmovanje v Ljubljano. Megla in blato sta še poslabšala tekmovalne pogoje, vendar so tržiški tekmovalci nestrpno čakali pričetka tekmovanja. Po kratki svečanosti na letnem telovadišču v 'Tivoliju, kjer je bila zbrana množica ljudi, so se pripravile za start prve ekipe. 111 ekip oziroma 333 tekmovalcev (ekipe so štele po 3 člane), je bilo pripravljenih, da se pomerijo med seboj za zmagovalca. Oster strel, s katerim je dal starter znak za začetek tekmovanja, je pognal prve tekmovalce na progo. Po 5 ekip je startalo v skupini ter se je tako po 15 tekmovalcev borilo za vodstvo v posamezni skupini. Kratke minute in že so prvi, vsi zasopli tekmovalci pričeli streljati na strelišču. Vsak dober zadetek zboljšuje rezultat, zato so bili vsi tekmovalci še 'bolj nervozni in drhteči. Tekmovanje se je.tako nadel.ie-valo, skupina za skupino je strelcev v letu 1954 startala in prihajala na cilj. Obveščevalci in poročevalci so potom UKV odajnikov sporočali potek tekmovanja in zadetke s strelišča, spiker pa je sproti objavljal ; rezultate, ki so jih tekmovalci in voditelji vneto preverjali. Toda tudi tokrat naš'm lek-movalcem ni uspelo osvojiti prvo mesto, ki. so ga dve uri tekmovanja trdno držali. Kit lam si ga je tudi letos osvojiia ekipa Ljudske milice iz Ljubljane. Naša I. ekipa v sestavu Janez Perko,, Lado Brejc in Milan Stucin pa si je priborila II, mesto, II. ekipa v sestavu Jož.' .lurjevčič, Andrej Hladnik in Niko Krapež pa III. mesto, do-č:m so se ostale ekire plasirale na mesta med 30. 'n 40. ekipo. Obsodili bi tudi vse tiste športne novinarje, ki v časopisu in radiu objavljajo netočne In nepopolne rezultate, saj so tekmovalci prav tako vredni priznanja, čeprav se ne nahajajo v Ljubljani, in je zato njihova dolžnost, da javnost o vseh tekmovanjih in rezultatih pravilnb obveste. Da pa je uspeh naših strelcev tudi pomemben ter prizna-nja vreden, potrjuje slavnost, ki se je vršila na Dan JLA dne 22. decembra, na tržiškem strelišču. Strelci in strelke; ■ med4 katerimi so bili tudi predsednik LOMO tov. Lovro Cerar, sekretar MK ZKS tov. Vlado Peraif, sekretar MO SZDL tov. Stane Ježek in sekretar MO Združenja rezervnih oficirjev, so s u zbrali, da sprejmejo vojaško in strelsko delegacijo iz Ljubljane, ki je prinesla naši strelski tekmovalni ekipi na Perovem tekmovanju pokal, ki ga poklanja garnizon JLA v Ljubljani v trajno last. V nabito polni klubski sobi je polkovnik D. Pe'ie v imenu komandanta korpusa • generalnega polkovnika R. \o-vanoviča izročil pokal našim tekmovalcem. V kratkem nagovoru se je zahvalil za sodeio-v.inje na tekmovanju, predvsem pa v imenu komandanta korpusa ponvahl uspehe naših tekmovalcev ter jim v bodoče zaželel še novih večjih uspehov. Tudi tov. Viktor Polak, sekretar mest. .strelskega odbora v Ljubljani, je čestita.' ekipi in družini k uspehom ter zaželel še večjega in stalnega sodelovanja z 1 j ubij. strelci. Po končani slavnosti si je delegacija ogledala tržiško strelišče ter 'se kar najbolj pohvalno izrazila o njegovi ureditvi. Po daljšem tovariškem razgovoru z našimi strelci in vpisu v knjigo vtisov se je delegacija vrnila v Ljubljano. GRADBENO PODJETJE ZVEZA SINDIKATOV JUGOSLAVIJE OKRAJNI SVET v TRŽIČU v Kranju želi vsem delovnim kolektivom srečno in uspehov polno novo leto želi vsem delovnim kolektivom na področju tržiške občine mnogo uspehov v novem letu TOVARNA Mnogo uspehov v novem letu želi vsem delovnim kolek livom LEPENKE Lesno industrijsko podjetja u a Slapu pri Tržiču želi vsem delovnim kolektivom uspehov polno novo le'o na Trati pri Si,< »'ji Loki Delovni kolektiv Delovni kolektiv TOVARNE kći in wp6i) USNJA m 4^ v TRŽICl želi vsem delovnim kolektivom mnogo uspehov v novem Idu V v TRŽIČU Vsem svojim odjemalcem želi srečrto novo leto ■ ■ Trgovsko podjetje Rimo želi vsem delovnim kolektivom s svojimi poslovalnicami srečno in v Tržiču v Križali v Mokronogu uspehov polno novo leto Uspehov polno novo leto! Kleparstvo in vodovodno inštalaterstvo Tržil Delovni kolektiv tovarne in prodajno osebje njenih 87 ind. prodajaln želi svoiim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem veliko poslovnih uspehov a nonetn letu fP55 Vsem delovnim kolektivom želi mnogo uspshov v novem leiu delovni kolektiv BOMBAŽNE PREDILNICE Srečno in uspešno novo leto želi Ca.sopisno, založniško in tiskarsko podjetje „tlmejipki Vuk" KRANJ Srečno novo lolo želi vsem svojim strankam RAD J O JVI £ H AN J K A - trži« Brodar Greta, izdeiovalniča copai bistrica pri Tržiču Srečno novo lelo želi vsem svojim odjemalcem POLJOPRIVREDNA ZADRUGA KATUN -ISTRA Toči originalna istrska vina Čez ulico na drobno in debelo od 9 do 12 in od 1 i do 18 v TRŽIČU, Blejska cesta Srečno nova leto! Anton Jelene delavnica za habv in cosy copate TRŽIČ, Trg svobode 1» Srečno novo lel< želi vsem prebivalcem iržiškc občine LEKARNA v THZK:l: Srečno novo telo! Giašo-oaiaa postaja TRŽIČ Srečno novo leto! PEKARI) A TRŽIČ TRGOVSKO PODJETJE PRESKRBA v Tržiču želi vsem svojim odjemalcem srečno nova lelo! Srečno novo lelo želi vsem svojim odjemalcem KMETIJSKA ZADRUGA r Srečno novo lelo želi vsem svojim odjemalcem MESARSKO PODJETJE v TRŽIČU TRGOVSKO PODJETJE i?* želi vsem svojim odjemalcem srečno novo lelo Vsem občanom tržiške občine želijo čim več uspehov v letu 195 5 v njihovem prizadevanju za boljše in lepše življenje I O mestne občine Tržič Občinski odbor /B NOV Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZMS Mestni komite ZKJ Delovnim kolektivom, ustanovam in družbenim organizacijam na področju tržiške občine želita pri njihovem delu za zgraditev socializma mnogo uspehov v letu 195 5 Okrajni ljudski odbor KRANJ Okrajni komite ZKJ KRANJ DELOVNI KOLEKTIV Industrija bombažnih izdelkov Tjmuivm (finega :»: SE3ib |||f poltiltiHi I m t v TRŽIČU KRANJ želi delovnemu ljudstvu Tržiča želi vsemu delovnemu ljudstvu in okolice mnog) uspehov V Tržiča in okolice uspehov polno novem letu novo leto Vsem svojim obiskovalcem želi srečno novo lelo Gostišče Vsem svojim gostom Žejilii uspehov polno novo lelo Hotel »POŠTA« III Gostilna pri Damulneku Srečno novo lelo' Gostilna pri Gašper inu Srečno novo lelo! Gostilna pri Lojzku Srečno novo lelo! Gostilna pri Žumru Srečno novo lelo! Gostilna pri kolodvoru < < D -I i/) i VOZNI RED Avtobusne proge: Tržič—Kranj —Ljubljana Veljaven o«l 20. decembra 1)151 O O 3 a> 2 OB DELAVNIKIH O 2 voza *= Odhod iz Tržiča: 6.00 6.30 7.20 8.00 10.15 13.00 13.30 14.30 17.30 Odhod iz Kranja: 6.45 t.15 8.05 8.45 11.00 ,13.35 1.4.10 15,15 18.15 Prihod v Ljubljano: 7.25 7.55 8.45 9.25 11.10 14,25 14.50 15.55 18,53 2 voza 2 voza 2 voza Odhod i/. Ljubljane: 6:00 8.30 11.00 11.45 13.30 17,00 18.30 o Odhod'iz Kranja: 6.43 9.15 11.45 12.25 14.15 17.45 1015 0 Prihod v Tržič: 7.25 9.55 12,25 13.00 14,55 18.25 19.55 :£ OB NEDELJAH IN DRŽAVNIH PRAZNIKIH: O Nedeljska povratna karla s 4#°/o popustom! S o >o _Q O E B «/> Odhod i/. Tržiča: 7.20 8.00 13.00 17.30 Odhod iz Kranja: 8,05 8,15 13.45 1815 Prihod v Ljubljano: 8.15 i). 25 1 1.25 18.55 Odhod iz Ljubljane: 6.00 11.00 13.30 18,30 Odhod iz Kranja: (i. 15 1 1.15 11.15 19.15 Prihod v Tržič: 7.25 12.25 11.55 19.55 >Trf.iški vestnilc« izhaja vsakega 1. ia 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Zanj odgovarja Maks Srumfel. / Tiska »Gorenjski tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in (uprave: Tržič, Cesta Jug. lj. armade 3. Telefon St. 55. / Celoletna naročnina din, polletna 18U din. Posamezna številka 15 din. / Št. ček. rač. pri NB 611S-»T«-133.