—--    118   ——
Rešitev besedne uganke v četrti številki. ' Ladja — ledje.
Prav so jo refiili: Vida Schweiger, učenka IV. razteda v Čmomlju; Peter, Janko in Maksima Karničnik pri D. M. v Puščavi; Minka Kflnig, Mlnka Globočnik, Minka LinŠič, Minka PetkovŠek, Atojzika Udovič, TonČika Petkovšek, Franica Pogorelc, Ivanka Ostanek, Franica Rupntk, Ivsmka Sctumko, uienke III. razreda v Planini pri Rakeku; Viktor Preželj, učenec v Dobavi; Franci in Stanko Rošker, učenca II. razr. v Loki pri Žusmu; Ana pl. Fišerjeva na Bfedu.
Stroj,  ki ga gonl  soloce.
Kemik Frank Shurman je na podlagi prin-cipa, po katerem pridelujejo ameriški posest-nikt pozimi zelišča, rcSil stari problem, po ka-terem sedatudi toplota sofnca lahkouporabiti kot nadomestilo ognja, oziroma premoga, kar je velike važnosti za obrt. On je namreč iz-delal stroj, ki dobiva potrebno gonilno moČ naravnost od solnca in o kateri je preprifan, da se bo izvrstno obnesla. Na svojem po-sestvu v Tacony je napravil lesen zaboj, ki je dolg 26 metrov in Širok 19 metrov in ki je zakopan v zcmljo. Ta zaboj je pokrit z navadnim dvojnim stcklom, kakor ga rabijo farmerji (posestniki) za svoje cvetličnjake, kjer pridelujcjo poztmi vsakovrstna zelišča. Dvojna steklena streha je oddaljena ena od druge le dva cm. V ta prostor vodijo železne cevi, ki so pobarvane črno in napolnjene z etrom. Cevi vodi]o do malega parnega stroja, ki stoji navpično. Eter se zaradi solnčne vro-čine Jzpremeni v paro, ki gre skozi stro) in mu daje tri in pol konjskih sil. Iz stroja od-liaja para zopet v kondenzator in nazaj v cevi. Kurjava je popolnoma nepotrebna, zakaj solnce popolnoma nadomešča premog. Shurman je dognal, da se v naši scverni širinl od solnca dožene 350 do 400 stopinj vroČIne. Solnčni žarki se pod dvojnim steklom izpremene v vročino, in sicer s pomočjo cevif in vse kar je v ceveh, mora zavreti. Ako je v ceveh voda, se izpremeni v paro, ki se lahko po-rabi za gibanje strojev. Vladni izvedenci ob-iščejo te dni srečnega izumltelja, da se pre-pričajo o uporabljivosti njegove iznajdbe.
Cerkev it enega drevesa.
V Santa Roza v Ameriki so zgradili veliko cerkev \z enega samega drevesa. Drevo je bilo velikansko in znano pod imenom .red-woodv Iz njcga so izrezali vse potrebne Ira-move, deske za stene, pod, strop in streho, in vrhutega jc ostalo 5e mnogo voz lesa, ko je bilo vetiko poslopje dogotovljcno. Cerkev je visoka 23 m in v nji je 300 sedežev. V dvoiani pod ceTkvijo Je 80 sedezev. Poslopje je dolgo 26 in Žiroko 12 melrov.
Koliko vina pddelajo v Kallfomiji ?
Vinoreja v Kaiiforniji se silno razvija ter bo kmalu ne le zadoSčala potrebam Združenih severoamerišklh držsv, marveč ga že sedaj mnogo izvaiajo. Kalifornski vinogradi zavze-majo površje 100.000 hektarov. Na leto pri-deiajo povprečno 5,350 000 hl vina, kar pred-stavlja vrednost 430 milijonov kron. Jako mnogo razuntega izvažajo tudi suhcga grozdja.
Koliko Časa živi konj?
Koliko let more živeti konj? Konj živi navadno 25, najveČ 30 let. BNo je pa konj, kl so živeli mnogo več. Neki nemški gospo-darski list piše, da je neki konj Živel 45 let, akoravno je bilo njegovo življenjc bumo. Leta 1852., ko je imel pet let, ga je kupil avstrijski ulanski porofnik Leis, in leta 1859. sta bila oba v vojni z Italijo. Leta 1863. ga je Leis prodal nekemu tovarišu; ta ga je zopet prodal svojemu majorju, ki je bil leta 1866. i njim y vojni v Italijl. Leis je tcdaj izgubil konja iz vida, toda Ieta 1873. ga je našel na Dunaju, in od tedaj je pričel sprernljati njegovo živ-Ijenje. Leta 1882. ga je zopct kupil, da bi sUoniaSni konj zadnje dni svojega življenia v miru preživel. Konj je žive! do leta 1892. ter je opravljal vedno lažja dela; do posled-njega trenutka je bil žive narave. Ali dva dni pred smrtjo ni hotel vti jesti. Okostje je ohranjcno v živinozdravniški Soli na Dunaju.
Vellko gadov se nam obeta.
V gorski dolini Planici pri Radečah na Gorenjskem, kjer je še mcter snega, jc dobil posestnik Kosem pod nekim štorom dva gada — samico in samca. Ena kača meri 60 cm, druga 54 cm. To je nekaj izrednega, da se dobe gadi že sedaj v taki viSini (nad 900 m nad morjein) in v takcm snegu. Ljudjc pra-vljo, da pomeni to sušo.   -
Svinec.
Največ svinca pridobivajo na Španskem. Potem pride Nemtija, ttjer pa pridobivajo svtnca v mnogo manjši meri.