Natis 12.000. Stajerc stane za celo leto samo 60 krajcarjev. Uredništvo in upraviteljstvo v Ptuju v gledališkem poslopju. Štajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Rokopisi se ne vračajo in se morajo uajdalje do pondeljka pred izdajo do- tično Številke vposlati. Posamezna Številka velja v Ptuju za celo leto K 1.— s poštnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 Številk primeren rabat. Cena. za oznanila za: 1 stran K 32.—, '/» strani K lfi.— '/« strani K 8.—, '/„ strani K 4.-»/„ strani K 2.—, '/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznani lu posebno znižana cena. Štev. 21. V Ptuju v nedeljo dne 20. oktobra 1901. j H. letnik Kmetje pozor! Kdor se hoče naročiti na »Štajerca" za celo prihodnje leto 1902, in nam z naročilom oh enem tudi pošlje celo naročnino v znesku 1 krono 20 vin. dobival bode letos do novega leta naš častnik zastonj« — Nemci in Slovenci. V soboto dne 5. in nedeljo dne 6. okt. priredili so Nemci shode v Mariboru in iladgoni in ker smo mi bili prav rado «_• * vedni, kaj bodo gospodje tam govorili, smo prosili g. Orniga naj nam preskrbi vstopnice. In tako je dobil „Štajerc" eno karto za Maribor, v Radgoni pa je mogel ostati pred vrat umi, tam ga niso pustili notri. Pesem od dohtarja. En dohtar hodi nekje po mesti, V obleki zidani ga žena spremlja, Ta dohtar nosi mnogo na vesti, Se več kakor ta zida velja. 2. Pod slamnato streho je zibelka tekla, V kateri kot deček je spal, In mati ma kmečka je rekla, Da bode — duhovnik postal. 3. i A zdaj pa je .— dohtar, nam kmetom v nesrečo, Katere nas dere in beli vsak čas, S cekini napolni ti veliko vrečo, Katere je dobil samo od nas. i 4. ii kmetje siromaški smo v veliki sili vsak se zemljiške knjige boji, Mi imeli pa smo že dosti od mariborskega shoda! Gospod župan imel je neko resolucijo seboj, to je hotel tam predlagati, ali ker je v tej resoluciji stalo, naj bi Nemci in Slovenci med seboj živeli složno, so mu jo Nemci vzeli proč. In potem so advokati pričeli čez Slovence šinfati, ravno tako, kakor drugače šinfajo pri shodih slovenski advokati čez Nemce. Ko je en gospod doktor iz Dunaja rekel, slovenski kmet ni pošten človek, je tu urednik „Šta-jerca" vstal in rekel: Slovenski kmet je veliko poštenejši, kakor študirani gospodje, kteri ljudi enega proti drugemn ščuvajo, da potem polnijo svoj žep. In tu so meščani ploskali in vpili „bravo"! Ko se je shod zaključil, so meščanje še-le prav spoznali, da so se pustili od advokatov voditi Ni čudo, če tak smo nespametni bili, Da rekli smo: „ Dohtar posodi nam ti!" 5. In rad je posodil, a prej ko porabiš Od njega sposojen zaželjen denar, Le gledi da zopet nazaj mu ga spraviš, Tak dohtar je namreč veliki — slepar. 6. Že prvi dan svoto in stroške je vpisal, In kmalu te bode na boben pognal, Tri pole je dolgo tožbo narisal, Da bode ti ložje posestvo prodal. 7. Ker drugi ne kupi, pa sam licitira, Potem pa posestvo na kose proda. Tak dolgo te muči, tak dolgo te tira, Na enkrat ne veš več, kje si doma. Na kmetih pa biva šema prokleta, Ki mu mešetari po noči, po dne, 3 za nos in šli takoj k ptujskemu okrajnemu glavarstva in naznanili za torek shod ptujskih obrtnikov, da bi resolucijo, katero so jim doktori v Mariboru vzeli proč, vsaj kot mnenje Ptujčanov sklenili. In tu se je tedaj resolucija tudi resnično z vsemi, proti dvema glasoma sprejela, če tudi sta se dva gospoda proti njej do hripavosti nakričala. Ta resolucija se glasi: Nemški meščanje in obrtniki mesta Ptuj čutijo se z ozirom na mnoge neresnične trditve politikarjev in lažnjivega raztrošenja tiska dolžni, politični položaj na Spodnjem Štajerskem, posebno pa med slovenskimi in nemškimi sodeležani resnično obstoječe razmerje javno pojasniti. Kakor od nekdaj, živijo še tudi danes Nemci in Slovenci t miru in složnosti in to veselo stanje se je v zadnjem času celo vidno pokrepilo. Na tej, dosedaj skoz najzlobnejša šČuvanja neomajani podlagi obstoji ves trgovinski in kupčijski promet na Spodnjem Šta-jerju. Ako tedaj takoimenovani besedovodje slovenskega ljudstva protislovje v gospodarskih interesih Slovencev nasproti njihovim nemškim soobčanom umetno ustvariti skušajo, izražajo s tem le samo svoje nizkotno mišljenje, ne pa ono slovenskega kmetovalca, kateri je vspričo žalostnega položaja spodnje-štajerskega kmečkega gospodarstva navezan, spečavanje za svoje poljedelske pridelke v nemških deželnih delih iskati in se t to svrho posredovanja nemškega trgovskega občinstva posluževati. Ta vkupnost gospodarskih koristi rodi tudi naravno vkupne zahteve. Nemci in Slovenci pričakujejo konečno in praktično izvedenje regulacije rek, zgradbo >■ Pred njim niso varna še v kravah teleta, A svet pa od vsega ničesar ne ve. 9. Pa saj je ta dohtar Slovenec pravi, V Čitalnico hodi, cigare britanke kadi, Popitnice cele tam večkrat napravi, Na njegov račun tam jejo in pijejo vsi. 10. A ljudstvo tam zunaj pa stoka in strada, Ker nima pri hiši zadosti soli, Saj v petek in v svetek lakota vlada, Pa kaj to vse tega gospoda boli. 11. Ja, glada je mnogo ta dohtar povzročil, Al' duša ga morda pa vendar skeli, Zato pa se z mladoj J6 ženskoj zaročil, Da mu odganja po noči skrbi. 12. Le pazi se toraj kmetic predragi, Saj lahko kje drugje denarja dobiš, našega železničnega omrežja in boljšega vkoristenja obstoječih deželnih železnic za promet. Težka kriza )0^nještajerskega vinogradstva sili Nemce in Slovence, ;e^za zvišanje letnega prispevka za brezobrestna polila poganjati in od deželnega kakor od državnega z$>ora izdatne obrambe proti uničujoči konkurenci oger-sjfcega in italijanskega vinogradstva zahtevati. Pod takimi razmerami more se načrt razdelitve de~ žele naravnost kot hudodelstvo za Spodnji Stajer zaznamovati. Ne samo na Spodnjem Štajerskem živeči Nemci bi skoz to bili najhujšim nasprotnikom izro* izročeni, tudi slovenski kmet bi zgubil skoz to pravico do pospešitve od strani kapitalnomočne nemške deželne veČine in zašel bi skoz to popolno v roke kulturosovražne in lakomne elikvije, koja ga je že danes v zvezi z oderuškimi denarnimi zavodi v težkotno financijalno odvisnost potisnila. Pospešitev ljudske omike, zboljšanje financijalnega in družbenega stanja učiteljstva je ravno tako naravna zahteva vseh napredno mislečih, kakor se kolikor mogoče splošno znanje obeh deželnih jezikov v interesu obrtnega prometa in svobode tirjati more. Tedaj se mora konečno želja ogromne večine slovenskega kmečkega ljudstva po boljših podučnih uspehih v nemškem jeziku vpoštevati in počenjanje gotovih šČuvalcev nikdar dosti ožigosati, kateri svoje lastne otroke pustijo nemščino učiti, kmetskim sinovom pa nemški poduk v jeziku zadržujejo v svrho, da gospodstvo svojih familij čez kmečko ljudstvo tudi za prihodnost zavarujejo. '' ■ Mi toraj našim slovenskim aodeležanom dobrohotno svetujemo, se jarma svojih dosedajšnih stiskal-cev in neprošenih svetovalcev otresti in ramo ob rami z nami 6e za kulturelni napredek in zboljšanje gospodarskih razmer bojevati, naše zastopnike pa, kakor tudi visoki deželni zbor prosimo, upravičenim željam Prijatelji taki prokleti so vragi, To mački so zate, a ti ti si njim — miš! 13, Ti dohtar pa vedi, da vse se plačuje, Tam gori, kjer luči nebeške gore, Če tukaj odideš, kjer človek kaznuje Tem večje bo zate tam gori gorje! 14. Od roda ti tvojega bodo donele Besede prokletstva vsikdar, cvetke na grobu ti bodo zvenele, Počitka ne najdeš še v zemlji — nigdar! / Pravda med Kebrora in Smolarjern. Smolarjevi in Kebrovi bili so pravi kmetje-sosedi; oba soseda imela sta po eno lepo dvorišče in druge take potrebne stvari za kmetijstvo skupaj; pri Smo-larjevih imeli so v hlevu deset krav, dva vola in enega konja, pri Kebrovih pa svojih osem krav, nekaj svinj in dva konja, pa nobenega vola, zato pa so Spodnjega Stajerja brž ko mogočno pospešitev podeliti. Ta shod nam kaže. da je vendar Še veliko Nemcev, kateri hočejo s svojimi slovenskimi sosedi živeti v miru. Ako se tudi mi v vseh nihovih nazorih ne moremo ž njimi strinjati, nas vendar veseli. da so prvič Nemci Slovencem prijazne besede govorili. Upajmo, da bodejo Nemci vedno bolj uvidevali, da jim Slovenci niso sovražni, ampak zahtevajo samo svoje pravice. Konečno bode mogoče vendar prišel dan, ko si bodo Nemci in Slovenci pošteno roke podali ter nemškim in slovenskim advokatom rekli: Ostanite v svojih pisarnah, vi delate že tam dosti škode, v politiki nimate vi nič iskati. „Štajerc" „Fihpos," to je tisti časnik, kateri le tako dolgo izhaja dokler živi ffŠtajerca in se ga le v ta namen tiska, da bi naš kmečki stan zastopajoči časnik uničil, piše v svoji zadnji številki takšne vnebovpijoČe laži čez naš časnik, da bi njegov pisač zaslužil, da bi ga s pasjim bičem pognali iz slovenske zemlje. V pojasnilo kmetom bodemo mi na vse njegove nesramne laži tega potuhnjenega kmečkega sovražnika odgovorili! Kdo je ustanovil »Štajerca" „Fihpos" pravi, »Štajerca" so ustanovili najzagriz-nejši sovražniki slovenskega ljudstva, da bi preprečili ali vsaj ovirali kmečko organizacijo. Zlagano, ljubi „Fih-pos!" „Štajercu je bil ustanovljen od nemških in slovens- imeli enega odraslega fanta Frančeka, med tem ko so imeli pri Smolarjevih eno edino hčerko Treziko. Prav lepa Trezika sicer ni bila, pač pa je bilo pridno in ljubeznivo dekle, pa tudi Franček ni bil tako lep kakor bi si kdo mislil, pa to nič ne boli, ali videla sta se ta dva vendar rada in tako je bilo vse prav v redu, ker te družini živeli ste v zastopnosti in ena je pomagala drugi. To pa je bilo tudi potrebno, ker ti kmetiji stali ste v puščavi in bile ena na drugo navezani. Ali glej, prišel je hudobni sovražnik, ki je seme prepira zasejal kar Čez noč in to se je zgodilo tako-le : Zadej za dvoriščem počivalo je nekaj poljskih težakov in tu soseda nista dobro vedela za mejaše; ali tej stvari nista dajala nobenega pomena in nista pustila se eden druzemu zameriti, to že zaradi ljubega miru in stroškov ne in še na misel jima ni prišlo, da bi se kedaj sprla ali celo toževala. Neko jutro pa na vse zgodaj zapregel je sosed Smolar svoja dva vola in šel plužit, da bi posejal oves, Ko je došel na njivo, je tam že tudi sosed Keber oral s svojima konjema in rezal brazdo ravno proti Smolarju, kateremu pa se je tako zdelo kakor bi bil njegov sosed mejaš že prekoračil in je kar naglo za- kih trgovcev, da bi zabranil, da bi kmetje in trgovci skoz konzume ne prišli na nič. Ali nŠtajerčw nastopil je vedno za kmečko organizacijo, on je celo štirikrat pravila za kmečka društva prinesel, da bi kmet vedel, kako 8© taka društva ustanovljajo in to je bilo v številkah; 8, 9, 10 in 13. Reci lažnjivec. da ni res! Kdo podpira »Štajerca"? nFihposa pravi, da „Štajerca" podpirajo tisti, kateri dobivajo „ Deutsche Wacht" in „Marburger Zei-tungK in konečho trdi ta mrha, da hočemo mi kmete narediti Luterance. Ljubi urednik Jonas! Mi smo drugače čisto dobri ljudje, ako pa hočeš nam ti našo sveto katoliško vero zatajiti, potem se ti zna zgoditi, da pridemo v Maribor in ti s pasjim bičem pokažemo, da smo dobri katoličani in da ne pustimo naše vere zaničevati. — Kdo pa zdržuje „Štajerca"? No, mi -povabimo gospoda urednika „FihposovegaK, da bi enkrat prišel ob osmi uri zjutraj na ptujsko pošto. Tam bo videl, da „Štajerca vsaki dan prejme 20 — 30 poštnih denarnih nakaznic od kmetov, kateri po 60 krajcarjev pošljejo kot naročnino. Danes dobiva hvala Bogu kmet „Stajerca" in „Štajero" je toraj prost in neodvisen in zamore kmečke koristi brez vsacega ozira zastopati. Vsekakor smo mi tiskarni denar dolžni in tudi drugače nam slabo gre, ali to nič ne de. Tako dolgo, dokler nam ostane kmet zvest, bode tudi „Stajerc" obstajal. Kak namen ima „Štajerc"? nFihpos" pravi, da hočemo mi Škofom njihove dohodke proč vzeti. Kje smo mi to pisali? Mi smo Te'"] menili in pisali knezonadškofa v Pragi in Olomucu, katera imata po čez 150000 goldinarjev letnih dohodkov, ta dva bi lahko kaj za uboge kaplane dala. Da naš gospod knezoškof ni bogat, to vemo mi itak, kričal: „Sosed, kaj pa delaš na moji njivi? Moje delo bom jaz že sam opravil!" In zdaj pričel se je prepir zaradi mejaša. Smolar je rekel, da mu je Keber celi kos njive ukral, in na to pa je Keber vpil na vse grlo, da je ta kos Smolarjev oče že zdavno Kebrovim ukral. Sedaj je bil ogenj v strehi in pričela sta eden v druzega grude metati, da sta imela nosova oba krvava. Oj to je bilo grozno! Vpila sta eden na dru- . zega kakor lačni volkovi in pene so se jima cedile iz ust, kakor nilskemu krokodilu solze iz očij. Nazadnje je Keber rekel, da gre k afokati (advokatu) Krumanzerju in Smolar je menil, to pač lahko stori in tako je bilo sovraštvo gotovo. Ko je Smolarjev prišel domov, takoj je vsekal po mizi, da je vse treskalo in potem je Treziki kričal, da Frančeka ne sme več pogledati, sicer jo pobije. Tudi Kebrov . dospevši domov, je prav grdo ravnal in Frančeku J rekel, da ga ubije, če bo Treziko le še samo etikraif nagovoril. Drugi dan hotel je Smolarjev zapreči, ker je ho- i tel v mestu k afokatu (advokatu) Gimpelkauzerjti; tu je pa zapazil da je njegov fuks krumpast. Zdaj pa še ta nezgoda! Njegova ženica je pa takoj vedela ! tega nam „Fihpos" ni treba pripovedati. „Štajerc" pa t ni bil v ta namen ustanovljen da bi koristi duhovnih gospodov zastopal, ampak on bo pri vsem dolžnem spoštovanju do katoliške vere in duhovnov vsakokrat zastopal kmečke pravice, brez ozira, če se bodejo duhovni gospodje čez to veselili ali jezili. No, tedaj smo mi Fihposu odgovorili zadnjokrat, on naj šinfa kolikor in kakor hoče, „Stajerca se s tem listom ne bo več ukvarjal. Mi imamo važnejših opravil. Sovražniki Slovencev. Vedno se slišijo v klerikalnih časnikih in tudi v »liberalni" »Domovini" pritožbe, da je preveč nemških in premalo slovenskih trgovcev in da slovenski trgvoci vsled nemške konkurence ne morejo shajati. časniki kakor „ Gospodar" in »Domovina" vedno vpijejo, da „Štajerc" samo za nemške trgovce dela. Mi vprašamo tedaj, zakaj so pa ustanovili konzumno društvo v St. Jurju ob južni železnici? So H morbiti tam Nemci? Gotovo ne! V Št. Jurju je vse slovensko, trgovci, obrtniki in kmetje in vendar so toliko in toliko tisočakov skupaj spravili da bi trgovce uničili, _ Mi povabimo gg. redaktere „Gospodarja" in domovine" naj gredo enkrat pogledat na Gornje štajersko, ako se tam kaj tacega godi. V našo sramoto bodi povedano, med Nemci se trgovec spoštuje in so veseli če imajo vrle trgovce med seboj, med Slovenci pa se i nahajajo slabi ljudje, ki eden drugemu pošteno pridobljeni krajcar ne privoščijo in kateri imajo največje "veselje, ako zamorejo svojemu bratu škodovati. In taki malovredneži hočejo biti narodnjaki in trdijo da so pravi prijatelji Slovencev! Ljuba „Domovina", vtakni tvoj nos enkrat v Št. Jurij in boš videla, da tam veliko bolj smrdi, kakor pa v Ptuju pri „nemčurjih"! nasvetovati in rekla: flTi pojdi k Kebrovim, ta ti more enega konja posoditi. Tako je bilo že od nekdaj!" Smoljarjev se počoha za ušesi, „pa skoči ti k Kebrovim" zapove kmetici. Ona pa je rekla : „To je čudna komedija — Keber hoče tudi ravnokar v mesto — ti se lehko kar ž njim pelješ!** Smolar pogledal je malo debelo in potem rekel: „Ja zategadelj že, ali govoriti mi on no sme, ker s tvojim možem ne maram niti besedice več govoriti.** Kmetica to svojemu moži sporoči in ta je zadovoljen pod tem pogojem: „Smolar „ tudi ne sme nič govoriti — stem ne govorim celo življenje nič več — kratko, nobeden ne sme z drugem niti najmanjše besedice spregovoriti!" To se je dognalo in potem sta oddrdrala z vozom proti mestu. Keber je kučiral in Smolar je sedel zadej v košu, tam kamor navadno devljejo teleta ali kozle . kadar jih vozijo v mesto na prodaj. Dospevši v mesto zavil jo je Keber z vozom k hotelu „pri Halozami" in potem sta se razšla: Keber je šel na levo k afo-katu Krumanzerju, Smolar pa na desno k afokatu Gimpelkauzerju. Ko sta vsak pri svojem afokati opravila, došla sta zopet nazaj v hotel, namreč, Smolar se je vsedel za peč, Keber pa za vrata in pila sta Tin' • ii ■ Vojna v Južni Afriki. Angleže sta zadela v kratkem času kar zapored dva huda udarca; Botha jih je porazil pri fortu Itala, Delarey pa pri Moedwilu. Polkovnik Kekewich je imel 30 septembra pri Moedwilu 35 mrtvih, ranjenih pa 22 častnikov in 150 mož. 5. t. m. je Botha na severju Natala zgrabil Bruce Hamiltona ter mu prizadel tudi hude izgube. Skoraj vsak dan se vrše boji, a navadno so vedno tepeni Angleži. «Matin«, ki ima dopisnike v burskih krogih, poroča, da stoji v Trans-vaalu 15000 v Oranju pa 12000 Burov pod orožjem. Preskrbljeni so z vsem in ne manjka jim baje ničesar. »Evropa naj se zanese, zmagovalci ostanemo prav gotovo.« Tako poročajo Buri. Angleži se skrivajo sedaj za taborišča burskih ujetih žensk in otrok. Izjavili so namreč, da bodo morali ujetniki še hujše stradati, ako porušijo Buri železniške proge in uplenijo vse vlake z živili. Buri so seveda zategadelj v stiski, svojcev nočejo moriti, toda angležev tudi ne smejo puščati v miru. Zategadelj so se pogodili s strojevodji angleških tovornih vlakov, da jih puste pasirati, ako jim dajo vselej del prevažanih živil. Angleži dajejo radi svoja živila, samo da imajo pred Buri mir. »Matin« poroča dalje, da Burov vojna ne velja vinarja več, kajti orožje, streljivo in denar dobivajo od Angležev. Scheepers je poročevalcu »Matina« dejal: »Svoj denar si vzamemo iz angleških vlakov, jezdimo na angleških konjih in naše puške in patrone so bile prej last Angležev. Vojni urad angleški je objavil listo vseh izgub od začetka doslej; ta lista kaže da so izgubili Angleži 75562 vojakov, med temi je 5700 Častnikov in mož, ki so bili invalidni, in ki so se deloma vrnili zopet k armadi. Stanje v Kaplandiji označuje najbolje to, da imajo sedaj obsedno stanje tudi v Kapstadtu in v njegovem okrožju. Položaj v enomer na jezo kar se je dalo. KoneČno je poslal Smolar natakarico za vrata h Kebru, če bi ta ne hotel že domov, in ta je prikimal. Potem sta se zopet odpeljala. Keber je kučiral, Smolar pa sedel na častno mesto kamor se devljejo teleta in premišljeval. Ker se mu pa je to delo zdelo prerobato, bil bi rad skadil fajfico tobaka, ali zažgati ni mogel, ker v nobenem žepu ni bilo žveplenke najti. Zdaj bi bil rad svojega soseda Kebra, ki je spredaj kučiral, nagovoril — ali tega ni smel, zato je samo prav na glas rekel: „Saparment — zdaj bi dal kaj za to, ko bi imel kakšno Žveplenko !" Kebra je nekaj zbodlo, ali bil je pretrd in molčal je dalje. Peljala sta se dalje, naenkrat pa je Smolar zakričal: nKapa kosmata — takšen afokat more pa že res lepe groše zaslužiti!" S tem zadel je pa prav v sredino, v črno, kajti Keber je ravno tudi o tem premišljeval in tukaj mu je ušlo: „Mora že tako biti; koliko pa si mu mogel dati?" Smolar sedaj ni več mislil na zaprisego in rekel: Štirideset kron je hotel, da bo pričel, potem pride v nedeljo sam k meni, da bo kraj pregledal in moja žena naj mu par rac speče in nudlne in kofe naredi!" Tu se je Keber glasno zasmejal in rekel: „Je li mo- / mora biti ondi, v središču angleške kolonije, jako nevaren, sicer bi Milner in Kitchener ne sklenila kaj takega. Holandci v tem okraju simpatizujejo očitno z Buri, ki se bližajo Kapstadtu, v čegar sredini celo so burski vohuni. Razne stvari. Onim cenjenim našim naročnikom, kterim je na- naročnina za naš list že potekla, priložili smo danes poštni ček in prosimo, da se istega v svrho plačila poslužijo, ker bi mi sicer bili primorani list ustaviti. — Ob enem prosimo one cenjene naročnike, ki imajo na svojih naslovih (atresih) zapisano tudi število, prosimo da to svoje število zapišejo na poštni ček blizu onega prostora kjer je tiskano zgoraj <£rlagfd)dtt — Položnica ker tako mi naročnika v naših knjigah hitro najdemo; kteri pa nobene številke nimajo, naj zapišejo namesto številke pa črko A. Samomor. Na Bnčah pri Kozjem se je v vasi Pijevice s puško vstrelil neki posestnik po domače imenovan Feštajn. Zjutraj, ko je žena odšla iz hiše, je mož, ki je bil še v postelji, snel puško s stene in se je usmrtil. I3letni poŽigalec obsojen. Dne 23. septembra je v Dobrovcah pri Mariboru požar uničil deset hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Zažgal je ISletni deček pastir Franc Frae iz maščevanja, ker so ga radi lenobe kaznovali. Ker deček ni dosegel .še 14. leta svoje staroBti, kaznovati ga je moglo le okrajno sodišče in ga je obsogilo na šest mesecev zapora. Po-gorelci, ki so bili zaslišani za priče, so bili pred sodiščem tako razburjeni, da bi bili mladega hudodelca skoro napadli. Iz Kneze na Koroškem. Ljubi „Štajerc"! Ker si ti že večkrat poročal, kaj vse je naš sknpni ljubljeni prijatelj „Fihpos" za zatirani kmečki stan storil, bodeš pač tudi tako dober, da boš svojim bralcem enkrat povedal, kako koroški „Fihposovci" tukajšni kmečki stan rešiti hočejo. Odkar so zadnje volitve minule, imamo vedni ravs in kavs. Eden je liberalen, drugi klerikalen, tretji nacionalen, četrti celo social-demokratičen. Vsakdo pazi kakšne časnike bere njegov sosed itd. In zakaj vse to? Ker veliko izmed nas ni tako volilo, kakor so želeli gospod župnik. Tu smo mi predzadnjokrat morali voliti gospoda kanonika, čeprav je časnik „Mir", katerega gospod župnik sami pišejo in razširjajo, neprenehoma pisal: Kmetje, volite samo kmete! In kaj so gospod kanonik v celih treh letih za nas storili? Nič! Mi vsaj od kaj storjenega nič ne vemo. Njim se niti trudavredno zdelo ni, da bi samo enkrat kakšen splošen, odprt shod volilcev priredili. Zakaj ne, tega mi tudi ne vemo. Mogoče, da so preimenitni, da bi z nami kmeti občevali, ali pa se sramujejo, odkrito povedati, da za kmetski stan se niso nikoli potegnili, ampak glasovali vedno za kmetom krivične postave. Morebiti imajo njihovi prijatelji prav, ko pravijo, da oni — kmečka zastopnik, morejo poljedelstvo še-le študirati, da bodejo nas pozneje enkrat osrečevati zamogli. Pri zadnjih volitvah hoteli so gospodje duhovniki in „Mir", da bi volili nekega „orgelpauerja". Najbrže so hoteli gosti (rauzicirati), to zato, da bi po tem kmetje plesali. Ali večina volilcev ni volila nikakega orglarja ali gospoda duhovna, ampak kmeta Antona Tscharre-ja p. d. Pankerja. To je bilo upitja. Očital/ so mu celo, da je predsednik ces. kr. kmetijske družbe ?<°= l^f>--! roško. To je res. Ali to je vendar čast, ako v kakšni družbi, kjer razen kmeta tudi veliki posestniki, gospodje, baroni in grofje sedijo, vsi kacega kmeta svojim predsednikom izvolijo. Takšen vrl mož, kojega vsi enako visoko cenijo, bode gotovo tudi kmete dobro zastopal. Da bi mi po dolgih letih zopet enkrat slišali, kako da povsod s kmetskim stanom stoji in riti. Recimo naprimer, onadva se vzemeta, potem daš ti tvojo njivo Frančeku in ti tvojo njivo Treziki za doto in tako pridejo potem ovi njivi skupaj in noben zlodej se celo življenje ne bo več prepiral ali kavsal za to!" Kmeta sta se še dolgo eden v druzega z odprtimi ustmi zijala, dokler ni Keber krepko z pestjo po mizi vdaril in rekel: „Krčmar ima prav!" Zdaj pa je po mizi vsekal tudi Smolar in kričal: nPrav maš, prav maš!" Potem izpila sta še dve meri Luten-pergerja, krčmar pa si je za „poglihanjea in dober svet izgovoril samo one dve raci, ki so bile namenjene advokatom. nKrajcfidel" vsedla sta se skupaj na voz, vzela mero vina Še seboj in sta tako vesela, popeva-joče se pripeljala domov. Ko so jih domači zagleda!'. W priletelo je vse vkup kar leze in živi; Kebrovka in Smolarea, Franček in Trezika ter „lozali" kakšen čudež se je zgodil. Skobacala sta se z voza in Kebrovka je prašala: „Ja odkod pa sta vendar prišla? In kako stoji z pravdo? Smejali so se in Keber je rekel: „Pravda — ja? pravdo sva dobila midva, stroške bodejo pa tokrat plačali afokati!" r // goče? Moj je pa kar petdeset kron zahteval in priti hoče v nedeljo pogledati in tudi mu naj kaj pripravim, ■ \ kakšno piško ali kaj druzega tacega dobrega!" I \ 0 norec, norec!" pravi Smolar in potem sta \~zopet premišljevala. Ker pa je prisega (da ne bodeta med seboj govorila) itak prelomljena, govorila sta dalje in šinfala čez afokate; eden čez afokata Krumauzerja, drugi čez afokata Ginrpelkauzerja. Pri vaškemu krč-marju sta se zopet ustavila, pila in o tožbi govorila dalje. Podati hotel se ni nobeden, denarja, rac in pišek advokatom pa tudi nista privošila in bi gotovo ne prišla domov, ko bi krčmar ne bil pametnejši. On prinese svojo mero vina, ker tako daleč je Že prišlo, da sta pila iz enega vrča in pravi: „Glejta ljuba moža — ta kšihta je čisto anfoh! Podati se noče nobeden, to že zaradi značaja ne, ali kako pa bi bilo, ko bi vidva to reč na čisto drug, zvijačen način spravila s tega sveta? Pazita torej: Francek in Trezika bodeta se vendar skupaj ženila--------!tf „Ni res to!" zarezi se Keber. — Iz tega ne bo nič!" zarjove Smolar— „Le nikar tako ne vpijta — jaz tako dobro slišim", pravi krčmar „ali pustita me vendar izgovo- I I kaj da nam jo od novega državnega zbora pričako- 1 vati, prišel je v Griblje in nam razložil vse natančno. Kmetje bili so pri shodu zastopani mnogoštevilno in so njegove besede poslušali pazljivo- „ftIirovfc pisač, kateri bi rajši za poslanca imel „orgelpaura", je seveda rekel, da bi se zamoglo tiste kmete, ki so bili na shoda, prešteti na prste ene roke. Ali bogsigavedi, koliko prstov bi mogel ta na eni roki imeti? Potem je rekel, da, ko je imel se shod pričeti, sta samo dva naprednjaška apostola iz Kneze tam bila, ki naj bi Kneze in Zgornje Krčanje iz sužnosti črnih Djekšerev rešila. Kdo bodo le „Miraw iz sužnosti njegove neumnosti odrešil! — Shod se pa zato pravočasno ni mogel pričeti, ker smo čakali na rMirovepa" poročevalca, da bi on ja gotovo vse slišal ter nam v prihodnji številki „Mirau veliko, veliko od shoda poročal, kar mi nismo ne videli, ne slišali. — Konečno pravi „Mir" tudi, da naš novi poslanec nič ne zmore. O ti lažnjivec: Kaj pa so prejšnji poslanci naredili? in so-li poslanci sploh vsemogočni? Najboljše pa je, mi volimo drugokrat takega moža svojim poslancem, ki nam bo že poprej natanko dokazal, kako bo on vsakega kmeta obogatel. Morbiti bodemo takega moža našli v gospodu „Mirovem" poročevalcu, morbiti tudi v gospodu kanoniku, razposlancu (ekspo-slancu,) ako bode do tedaj svoje študiranje v poljedelstvu dokončal. .- Neožlindrani . . Ponarejalec bankovcev. Iz Čateža ob Savi se nam poroča, da je oblast zasačila ponarejaloa 20 kronah bankovcev v osebi mlinarja in posestnika Zur-haleka iz Mosteca pri Brežicah. Izdal ga je nek graver v Zagrebu, do katerega se je Zurhalek obrnil, naj mu naredi obrazec za vrsto bankovca. Pravi se, da so pri aretirancu našli tudi stroj (mašino) za tak denar delati. Zurhaleka in njegovo rodbino, pet oseb, so zaprli. Bože mili, tudi ta je mislil, da „Das Geld regiert die Welt" Od Pesnice. „Slov. Gospodar" je v št. 38 prinesel dopis od pesniške doline, v katerem znani dopisnik po stari navadi napada in žali katoliško-narodne kmete in dva gospoda, kateri so največ storili in še si prizadevajo za regulacijo Pesnice. Ta dopisnik, ki bi bil dolžen storiti nekaj, pa ni nič storil za regulacijo Pesnice, piše, kako da sedaj plavamo, kakor da bi to bilo prvokrat in kakor da bi bili te povodni krivi tisti kmetje, ki najbolj želijo in si pri vsaki priliki veliko prizadevajo za to stvar, se norčuje in laže, da še niso nič dosegli. Mi vprašamo najprej, ali ne zna ta lažnjivi dopisnik, kako dolgo že volimo poslance v deželni zbor? Ali tudi ne zna, da Pesnica preplavla že več ko 20 let sem skoro zaporedoma naša polja in travnike in dela strahovito škodo! Kje . pa ste bili vi pridni poslanci predno ko je bila pri-morana iti v Gradec prva deputacija? Kmetje so ječah pod veliko škodo, pa noben poslanec se ni zmenil za nje, niti najmanjšega ni nobeden storil, da bi se odvračala ta škoda; ali se je morda kateri kedaj ogledal, kako škodo vedno nareja Pesnica! Nikdar! Da bi se Pesnica kedaj regulirala, temu so bili celo nekateri nasprotni in še sedaj bi nekateri najraje zavlekli. Kmetje pri Pesnici so sprevidli. da drugo nič ne pomaga, so se tedaj pogovorili in poslali nekaj mož iz Tergoviča in Cvetkovec leta 1897 kot deputacijo v Gradec in so naprosili g. dr. Franca Rozina, kot deželnega poslanca, da bi jih vodil pred c. kr. namestnika in on jim je to obljubil, pa tisti dan, ko so bili nekateri že na poti, drugi še doma, brzojavil je gospod poslanec, da je zadržan in nemore priti — Kmetje so bili prim orani, stopiti pred g. c. kr. namesnika sami ali pa se vrniti brezuspešno domu, kar bi se bilo tudi zgodilo, ako ne bi bil med njimi gosp. Jožef Kovačec, ki so mu bile razmere Gradca znane; bi to pa bilo obžalovati, ker že taista deputacija je naredla velik korak do regulacije Pesnice, kajti g. c. k. namestnik takratni Marquis Bacqneheim je takoj obljubil, da hitro pošlje komisijo, ki bo na tanko po-izvedla in poiskala ali je potrebno kaj v to svrho storiti in kje je najbolj potrebno. In še jih je poučil kako se imajo zadržati kadar pride komisija in zraven tega jih je grajal, da so malomarni, kajti za tako potrebno zahtevanje, kakor regulacija Pesnice, ki bi se morala že nekdaj začeti, pa še komaj prva deputacija. Komisija je tudi resnično potem prišla in tndi pripoznala, da je vravnanje Pesnice potrebno, vsled tega sta prišla takoj dva inženira, da premerita zadni del, to je od izliva Pesnice v Dravo do Tibovec. To je bil toraj prvi korak, ki ga je dosegla deputacija, ne pa poslanci. Druga deputacija, to so bili zopet kmetje iz Tergovič, Cvetkovec, bila je to 24. aprila 1899. Takrat jih je predstavil c. kr. namestniku poslanec g. dr. Rozina, ker je bil ravno pri zborovanju deželnega zbora v Gradcu; šlo se je zato, naj se regulacija Pesnice prične pri izlivu v Dravo, ne pa od gornje strani; uspeh ni bil poseben. Krivo je bilo najbrž to, na kaj nas je navodil naš poslanec sam in to hočemo še danes zamolčati. Ako pa nas ne bote pustili pri miru, bomo prihodnjič tudi to povedali. Gospod poslanec Rosina nam je takrat obljubil, da bode se prihodnjič potegoval za regulacijo Pesnice, pa mi dvomimo, da bi bil on kaj storil, ker nismo nič izvedeli, tudi se ni nič več pisalo o tem, kakor da bi bila cela reč zaspala. Leta 1900 so slovenski poslanci izstopili iz deželne hiše in cela stvar bi bila pokopana, ker za Pesnico se nihče ni več brigal, kar smo zvedeli pozneje. — Posestniki pri Pesnici postajali so čimdalje bolj nezadovoljni, kajti prepričani so bili, da bode pri sklepanju proračuna za drugo leto Pesnica ostala na cedilu, ker nemškim poslancem so razmere Pesnice še manje znane. Toraj je začelo ljudstvo siliti, naj gre nekaj moži zopet v Gradec in in naj tirja od deželnega odbora naj predloži zraven druzega tudi regulacijo Pesnice deželnemu zboru, da se vzame v proračun. In takrat je Pesnica že čimdalje vekšo škodo napravljala, vsled tega se je udeležilo deputacije kakih osem občin, med njimi tudi mnogo-zasluženi oskrbnik nemških vitezov, gospod Flucher in so naprosili gospoda Orniga, da jih vodi, ker si on rad kaj prizadene za kmeta. On je to rad storil, vodil jih je k deželnemu odboru in^ k c. kr. namestniku in dosegli so, kar so želeli. Ze 5. maja je deželni zbor dovolil pesniško regulacijo in dovolil v to svrho 260000 kron. To vse so dosegle le deputacije ne pa, kakor dopisnik laže, da bi bile brezuspešne. Mi toraj zopet prašamo, ali se je pred deputacijo kaj dovolilo in ali se Je prej tudi toliko pisalo o Pesnici kakor sedaj? Četrta deputacija iz Tergovič in Cvetkovec je Šla na Ptuj o priliki bivanja c. kr. namestnika tam in tisto je tudi imelo upliva, ker jim je gosp. c. kr. namestnik obljubil, da bode skrbel, da tudi poljedelsko ministerstvo dovoli potrebne stroške in to se je tudi letos zgodilo; če so k temu pripomogli slovenski državni poslanci, bodi jim hvala. Da pa napada dopisnik g. Orniga in Fluchera, je gsdo, ta dva imata oba velike zasluge glede regulacije, če se še ravno ne dela, pa se bo. Dopisnik piše, da se je g. Ornig vrezal, to je dokaz, da seje potegoval za stvar, kdor se ne oglasi nikdar, ta se ne more vrezati. Piše tudi, da z samimi besedami se reke ne regulirajo, mi pa mislimo, da s samim molčanjem še manje. Da si tudi gosp. Flucher vedno prizadeva za kmeta, je tudi to dokaz, da ravno na njegovo povabilo je prišel gospod okr. glavar namest-niški svetnik, grof Attems, si pri zadnji povodnji ogledat Pesnice in nam zopet obljubil pomoči. Gosp. Flucher ga je ravno sam s svojimi konji in vozom pripeljal. Lepa hvala obema. Ti pa „Slov. Gospodar", ki tako rad udrihaš po slovenskih kmetih, le tako naprej, bomo imeli toliko ljubezni do tebe, kakor je imajo gospodje duhovniki do njim nasprotnih listov. Ker blatiš ravno tu svoje naročnike, to je inteligentno in si bomo zapomnili. Iz Obriža pri Središču. Dne 17. p. m. podal se je trgovec Kari Šalamun s prašiči v Ptuj na sejem. Ponoči prišel je v veliko vodo tako imenovano Pesnico. Velika nevarnost je pretila vozniku. Voda je plula čez travnike in njive, preko velike ceste s tako močjo, daje skoro preobrnila voz; ali tergovec Šalamun je z vso močjo pognal konja čez vodo, ter rešil tako sebe, živino in svojo lastno hčerko. Poročilo ptujskega sejma. Dne 2. oktobra se je prignalo 1265 komadov živine in sicer: 150 konjev, 333 volov, 240 krav, 210 drobnice in 350 svinj. — Odgon živine postal je vsled mnogoštevilnega obiska zunanjih kupcev prav živahen in oddale so se večje partije v Pergine (južno Tirolsko, Gross-Florian, Svi-tavo na Moravskem. 3 vagoni v Polo, Dentsch-Lands-berg, Gradec, Gross-Megeritsch na Moravskem 1 vagon v Salzburg, 2 vagona na Dunaj, Puntigam, Maribor. — Prihodnji svinjski sejem bo 23. in 30. oktobra. Obisk teh sejmov priporoča se zunajnim kupcem naj-topleje. Zunanje novice. Milijonar kradel cigare. V Belipeči se je vršila nedavno kazenska obravna proti 831etnemu Karlu Gottnerju, ki premore baje štiri milijone, radi tatvine. Zahajal je v gostilno „Pri lepem razgledu" izven mesta, ter je plačeval navadno % cekini, a ko je šel gostilničar menjat denar, si je napolnil milijonar žepe s cigarami. Nekega dne je to nekdo opazil, ki je bil v kuhinji. Gostilničar je naznanil milijonarja, ki je pa bil oproščen, ker ni bilo možno dognati, koliko smodk je ukradel. — Seveda, ako bi bil izmaknil kak revež, ki že par dni ni ničesar jedel, par žemelj, bi bil pa strogo kaznovan. V enem letu delavec in milionar. V zahodni Mehiki vzbuja v zadnjem času veliko zanimanje neki Pedro Alvarado, kateri je bil še pred tričetrt leta navaden delavec, sedaj pa znašajo njegovi mesečni dohodki 500000 gld. Našel je namreč silno bogat rov. Alvarado je baje radodaren; ves svoj denar pa ima doma, mesto da bi ga naložil v kaki banki. Zunaj ga spremlja vedno 8 orožnikov, ker nosi seboj vsaj 500000 gld. V Parkaisu zida mladi milionar krasno, veliko palačo-bolnišnico. Tudi cerkev je že sezidal. 14 oseb umorila. Iz New-Yorka pišejo, da so zaprli v Daytonu oOletno gospo Wittmer, ker je na sumu, da je zastrupila 14 oseb, in sicer štiri svoje može, svojih lastnih pet otrok, sestro in štiri druge-ljudi, pri katerih je nadomestovala gospodinjo. Nečloveško. Pred kratkim je v Deču na Hrvaškem ustrelil občinski redar Gruič neko ženo Mileno Maksi-movič, ko jo je zvečer zasačil na kuruzišču, kjer je kradla koruzo. Žena je zbežala, toda redar jo je bc-žečo ustrelil. Življenje — za par koruznih storžev! Redar je zaprt ter pride pred sodnijo. Imenitna najdba. Iz Beljaka poroča nTgp6tu: Kakor se tukaj pripoveduje, je nedavno blizu italijanske. koroške meje pri Pontablu neki kondnkteur našel V* kupejn staro popotno torbo, katero je izročil obratnemu vodstvu državnih železnic v Beljaku. Ko so jo tam odprli, so našli baje v njej v francoskem jeziku izdelano menico (veksel) na 110000 rubeljev, dve dragoceni uri in več ruskih vrednostnih papirjev. Blazen morilec ustreljen. V Stolnem Belemgradn je ustrelil infanterist Josip Tieger v blaznosti na nad-poročnika Viljema Giffinga ter je potem zbežal na streho. Ker ni hotel na noben način s strehe in ga baje ni bilo možno ukrotiti, so vojaki na povelje postajnega poveljnika streljali nanj. Nadporočnik in inv fanterist sta zadobila tako hude rane, da ni nikakega upanja, da bi ozdravela. Roman iz Življenja. V Odesi se je oženil pred nedavnim trgovec W. Arbitman. Te dni je potrebovala njegova mlada ženka služkinjo. To službo je nasto-. pila neka žena Brunstein z otrokom. Pri svoji novi gospodinji je zapazila sliko domačega gospodarja in pri pogledu na njo se je milo razjokala. Mlada soproga jo je začudeno poprašala, zakaj plaka? V tem je vstopil Arbitman in razmere so se pojasnile. Arbitman, zagledavši tujo ženo, je obledel in kar nazaj zbežal. Došla žena s otrokom je bila namreč pravn. ^ zakonska žena Arbitmanova. katero je zapustil v Jekaterinoslavu. Zapuščena žena je izvedela, da je njen mož v Baku. Brž se je podala za njim, v Odesi pa ji je obolel otrok, zato se je ondi zamudila. Zaradi revščine vstopila je v službo — pri lastnem možu. Dvoženec je izginil. i Nekaj za pijance. Vlada predloži državnemu zboru, ki se je pričel 17. t. m., več" zakonskih načrtov in sicer: tiskovni zakon, reformo trgovine z žitom, zakon za pospeševanje cenenih delavskih hiš in med temi tudi zakon proti pijančevanju, Zakon, ki bi zabranjal in pobijal pijančevanje, je bil sklenjen že 1. 1877, a le za Galicijo in Bnkovino. Sedaj pa se raztegne zakon na vso državo. Ta zakon določa kazni za pijance, ki delajo pohujšanje, in za gostilničarje, ki dajejo že pijanim ljudem pijače. Take pijance, pohujšljivce in gostilničarje kaznuje zakon z zaporom. Zakon določa tudi, da dolgov, katere napravijo splošno znani pijanci po gostilnicah, ni možno iztožiti. Takim pijancem je možno po zakonu obiskovanje gostilnic za nekaj časa prepovedati. Zakon določa končno, da se sme pijanca staviti pod kuratelo ter ga prisilno poslati v asil (neka zdravilnica) za pijanec. Blazen profesor. Pred nekaj dnevi je kolovratil po Ljubljani, zlasti po različnih uradih, neki tuji gospod, ki se je britko pritoževal, kako ga preganja neka dama, s katero je bil svoj Čas bližje znan. Moža, ki se je imenoval P. Zaharija, je že to silno razburilo, da je pred svojo sobo naišej — prazen zavržen pisemski kuvert. Izkazalo se je, da je mož, kije bil profesor na realki v Trstu, blazen. Opozorjeni sorodniki so prišli bolnega profesorja iskat in so ga odpeljali v Trst. Predrzni tatovi. Te dni se je vrnila na Dnnaj gospa Magdalena Donner, ki je prebivala čez poletje im deželi. Takoj, ko je stopila v stanovanje, je opazila, da so bili tatovi v njem, ter so odnesli dve hra-nilnični knjižici, glaseči se na 7500 kron ter več dragocenosti. Pa ne le to, roparji so celo igrali karte v spalnici, tudi spali so ter so preobrnili vse stanovanje; povsod je vladal strašen nered. Do sedaj re-darstvo še ni prišlo tem predrznim tatovom na sled. Blazna morilka. Iz Temešvara javljajo, da je iz vela v Rekasu blazna vdova Csiky strašen zločin. Ker ni blaznica do sedaj nikomur ničesar storila, se ni nihče zmenil zanjo ; večino časa je prebila pod streho nekega soseda. Te dni pa so našli ljudje na podstrešji že zelo strohneli s cvetlicami in venci pokriti trupli dveh deklic, 3letne hčerke Ant. Csabaja in 4letne deklice Adama Pape. Otroka sta že pred tedni izginila, starši ju niso mogli najti nikjer. Blazna £siky je zadavila deklici, češ, da je v nebesih premalo angeljev. Hud dvoboj. V Madridu na Španskem sta se dvo-bojevala radi žaljenja časti polkovnik Caton ter major Belazquez pod težkimi pogoji. Vsak je smel štirinajst-krat ustreliti. Nobena kroglja ni zgrešila. Oba sta že krvavela. Nekatere prizadete rane so bile tako hude, '' ,>-X ranjenec omedleval. Polili so ga z mrzlo vodo, srknil je dušek žganja, streljal je dalje — slednjič je major obležal mrtev. Grozna ljubezenska drama. U Csakove na Ogrskem poročajo : Rmetski fant Nikolaj Schleiss iz Gilade je imel z mlado ženo starega kmeta gostilničarja Fr. Junga razmerje. 1. t. m. je. bil Schleiss poklican k vojakom. Ker se zaljubljenca nista mogla ločiti, sta sklenila skupno umreti. Zvezala sta si roke ter se vrgla pod vlak. Kolesa so jima odrezala glavi. Na-šli so ju kmalu na to. I4leten morilec. Pri Solonici v Bukovini je umoril že pred meseci v gozdu 14leten Mihael Revay svojega tudi 14 let starega tovariša Ivana Skazo. Sprla sta se radi petih krajcarjev, in Revay je ubil tovariša z debelim kolom. Mrtvo truplo je zakopal vllistje, ter naložil nanj veje. Šele čez dolgo časa so našli ljudje posamezne dele trapla in obleke, po katerih so zdravniki konstatirali, da so dečka strgale divje zveri. Orožniški stražnik Kopp pa tega ni hotel verjeti, zasledoval je skrivoma to stvar in je končno tudi dognal, da je Skazo umoril njegov tovariš Revay, ki je zločin tudi priznal. Obsojen je bil na eno leto ječe. V želodcu 51/* metrov dolgega in 2000 kilogramov težkega morskega volka, ki so ga nedavne ujeli v Lukovi pri Reki, so našli hlače, katerih se je še držalo Človeško meso, zvonec in črevelj. Morski volk je bil razstavljen na ogled v Reki. Mož Z 8 nevestami. V Berolinu se bodo moral neki občinski svetnik pred sodiščem zagovarjati, ker je imel S nevest, vdov in deklet, katere je obral, obljubivši jim zakon. Vzel jim je 28000 mark. Sleparja je ogoljufala le ena ženska, ki mu je odnesla precej denarja. Poštenjak je vrhu vsega še oženjen, a je od svoje žene ločen. Plodna Žena. V češkem mestu Nimetn je rodila te dni neka 43letna žena dvajsetega otroka. čudna obsodba. V Stuttgartu je obsodil nedavno sodnik Class neko gospodično Roža L. na 14 dni zapora radi žaljenja časti nekiga asesorja, s katerim je imela pred tremi leti ljubavno razmerje; imela sta tudi otroka, ki jima je pa umrl. Roža L. si je za* prisegla, da ne bo mirovala, dokler je oče umrlega otroka ne vzame za ženo. Zato ga je vedno pričakovala pred stanovanjem in pisarno ter mu je sledila, ne da bi ga nagovarjala ali kako drugače nadlegovala. Radi tega in ker je obtoženka javno izjavila, da je gospod asesor oče njenega otroka, je bila obsojena. Tolovajstvo ob belem dnevu. V Mitrovici na Hrvaškem je pil v krčmi neki Peter Prgaša. Ko je hotel plačati in je držal v roki kakih 15 kron, ga je napadel neki Papaj, hoteč mu denar iztrgati iz rok. Ko se je Prgaša branil, priskočilo je še več tolovajev, ki so ga vrgli na tla, f mu iztrgali denar ter zbežali. Brkast Otrok. Te dni je prinesla v Petrograd kmetica Tionija Zmajeva z vasi Tosno štirimesečnega dečka z lepimi brkami pod noskom. Neki petrograški brijač, torej vesčak, ga je vzel za svojega. Velika nesreča se je pripetila v tržaškem tehniškem zavodu 8. t. m. popoludne. Pri zgradbi neke nove dozidave k že obstoječemu poslopju so se podrli trije veliki oboki, ko so zidarji na povelje svojega načelnika odstranili leseno ogrodje, ki je podpiralo oboke. Takoj na to se je porušila tudi ostala stavba in pod razvalinami je ostalo sedem nesrečnih delavcev, dva pa sta ubežala nevarnosti. Izmej ponesrečenih ^ je jeden umrl mej potom, ko so ga nesli v bolnišnico, trije so težko ranjeni, trije pa lahko poškodovani. Kdo je kriv nesreči, ali inženirji, ali načelnik delavcev, to bode pokazala sodna preiskava. Gospodarske stvari. O pomenu in uporabi umetnih gnojil. Predavanje Dr. Emesta Kramer-a, docenta na tehniški visoki Šoli v Gradcu. Vvod. Ako bi zemlja, iz ktere prideljuje gospodar živež za ljudi in živino, imela sama na sebi dovolj hranilnih snovij, bi bila naloga gospodarja zelo lahka; imel bi le polje obsevati in žeti. Kaj tacega je pa le tam mogoče, kjer ima zemlja izredno veliko redilnih snovij, in sicer, deloma mineraličnih raztopljivih zemeljskih, deloma ostankov razkrojenih rastlin. Take zemlje žalibog pri nas ne najdemo več. Res da nobena zemlja ni toliko izmolžena, da bi nič več ne rodila; tudi najslabši pašnik ne; a kmet ne sme s slabim pridelkom zadovoljen biti, temveč treba mu je obilne žetve; in čeravno vsako leto zanje, zahteva od zemlje, da mu leto za letom več donaša. Mogoče je pa to le takrat, kedar kmet da zemlji toliko živeža, kolikor ga ta za obilno žetev potrebuje; to pa se zgodi z gnojenjem. Vpračajmo se najprej: Zamoremo-li zemlji toliko živeža nadomestiti, kolikor nam ga ona z žetvijo daje? če pomislimo, da se žito in drugi poljski pridelki, ne povrnejo v tisto zemljo nazbj, iz ktere so prirasli, lahko spoznamo, da z živalskim gnojem nemoremo zemlji nadomestiti vsega tega, kar nam je rodila. Če ne dobi zemlja dovolj živeža, mora pešati, ter vedno manj roditi. Da se zemlja dovolj rodovitna ohrani, treba ji je umetnega gnoja. Od česa živi rastlina? Omenil sem ravno redilnih snovij, ktere moramo zemlji dati, ter ji nadomestiti to, kar smo ji vzeli z žetvijo. Vprašajmo torej: Katere so pa rastlinske re-dilne snovi, o čem živi rastlina? Pravimo, da rastlina potrebuje v zemlji tistih snovij, iz kojih sama sestoji, zato pa tudi takih snovij išče, da more živeti, če snop žita sožgemo, se ta večinoma v zraku zgubi; le malo pepela ostane in to nas uči, da imajo rastline snovij v sebi, ktere, ako jih sožgemo, v zraku spuhte; nekatere se pa v pepel spremenijo; toraj ločimo snove v zračne — zgorljive — in nezgorljive zemeljne (rudninske) namreč pepel. Glavna snov rastline je voda, ki se, če rastlino sožgeš, v zraku zgubi ali pa kot sopar spuhti, in ker imajo rastline največ vode v sebi, je voda najimenitnejša rastlinska hrana ali živež. Rastlinski živež so tedaj: 1. voda; 2. zračne ali plinaste snovi; 3. zemeljne ali rudninske; slednje teh snovij so za kmeta posebne vrednosti. Voda. Brez vode rastlina ne more živeti. Ako ji pri-mankuje vode, peša rastlina in sčasoma vsahne; voda namreč ima lastnost, da ne privaja le samo v zemlji hranjenih in raztopljenih snovij rastlini, temveč ona je njen poglavitni živež, ker voda ji daje kisika in vodika. Rudninske redilne snovi. Voda topi in privaja rudninske snovi rastlinam; korenine imajo to lastnost, da svojo kislino oddajajo, rudnine z njo krojijo, ter rudninske redilne snovi srkajo. Rudninske snovi so iz dnžca, fosfora, žvepla, kalija, kalcija in železa; brez teh tvarin je rastlini nemogoče živeti. Rastline imajo pa še druge snovi v sebi kakor: natrij, aluminij, silicij in klor; te tvarine pa niso neobhodno potrebni živež rastlinam; nahajajo se sicer v zemlji, in če so raztopljene, jih srkajo rastline. Najprej je treba vedeti, kako rastline srebajo različne snovi iz zemlje? Rastline sesajo dušeč s koreninami, vedno kot solitrnokisli kalij, natron, amonijak, kalcij, magnezij in železo, ali pa kot amonijakovo sol n. pr. žvepleno-kisli amonijak in klorovi amonijak (salmijak). Žveplo srebajo rastline iz žveplenokislih solij n. pr. iz žveplenokislega amonijaka, kalija, vapna in magnezija; včasih iz žveplenokislega natrona. Fosfor dobivajo rastline iz topilnih fosfatov, tedaj iz fosfornokislega amonijaka, kalija, natrona in tudi iz tistis fosfornokislih snovij, ki <& rajše tope n. pr. iz fosforno-kislega apna, fosfornoki>le ilovice, magnezija, in železo-fosfata (ferro- in ferri-fosfata). Kalij in natrij vživajo rastline kot solitrnokislo" fosfornokislo, žveplenokislo, solnokislo kremenovokislo sol; a ogljenokisle kalijeve in natrijeve soli so rastlinam škodljive, ker so preveč alkaliČne. Ravno po istem potu dobivajo rastline kalcij in magnezij; razloček je le ta, da pri teh ogljenokisle soli ne škodujejo, temveč so jim zelo koristne, ker se rade raztope in jih rastline hitro povžijejo. Tudi raztopljive soli železa vživajo rastline: a samo to je neznano, kako je železo v rastlinah z drugimi snovi spojeno. Silicij dobivajo rastline iz kremenovokislega kalij.., vapna in t. d.; a vapno se mora v ogljenokisli vodi raztopiti. Klor srebajo rastline iz solnokislih solij n. pr. iz solnokislega natrija, kalcija ali magnezija. Vsaka zemlja pa ne potrebuje vseh teh snovij, ker nekterih ima zemlja toliko v sebi, da se tudi v stoletjih ne porabijo. Najraje imajo rastline dušeč, fosforno kislino in kalij; teh tvarin je najmanj v zemlji. Ni se toraj čuditi, da zemlja, ki je pred leti zvrstno rodila, sedaj peša, ker ji primankuje imenovanih redilnih snovij. Zračne (plinaste) snovi. Rastline sestoje pa tudi iz takih tvarin, ki jim prihajajo^ iz zračnih plinastih (v zraku se nahajajočili1 snovij. Če te organske spojine razkrojimo, se lahk< prepričamo, da imajo le-te ogljenec, vodenec, kislec dušeč v sebi; včasih malo žvepla in fosfora. Dušeč. — 10 žveplo in fosfor srebajo rastline, kakor že omenjeno, po koreninah iz zemlje. Ogljenec je glavni del rastlin, kojega dobivajo po listji kot ogljikovo kislino, katere je veliko v zraku. 10,000 delov zraka ima sicer le 4 dele ogljikove kisline, a veadar je z ozirom na velikanski zračni svet teh snovij dovolj. Listje sreba ogljikovo kislino, in te postane s pomočjo toplote, svitlobe, vode in drnzih rudninskih snovij in s klorofilom (Chlorophyll Pflanzenarbenstoff organiska tvarina. Vodenec in deloma kislec prihajata rastlinam iz vode, ktero korenine na se vlečejo. Tudi z ogljikovo kislino dobi rastlina kisleca va-se in to v tolikej meri, da ga niti ne zmaga. Zato uhaja rastlinam mnogo kisleca po listji v zrak. Zračnih plinastih snovij je tedaj dovolj in gospodarju ni treba zanje skrbeti. Dalje sledi.) Kako se more ohraniti frišno grozdje. Iz Rusije pošiljajo na vse strani sveta frišno grozdje. Da se to omani čim fri.snejše, devljejo grozdje v velike posode. Na dno nasujejo prosa, nanj porazlože prvo vrsto grozdja, potem zopet prosa in tako dalje prav do vrba; a na vrh zopet mnogo prosa. Glavno pri tem je, da se posoda tako zapre, da vanjo ne more dospeti zrak. Tako spravljeno grozdje ostane tudi po dve leti frišno. Ali so groz&ie tropine porabne za krmo in kako se pripravijo v to svrho? Odgovor: Grozdne tropine '- i« h porabne za krmo, a se morajo poprej kuhati, ker imajo presne preveč alkohola v sebi in se težko prebavijo. Ker se pa iz tropin izplača žganje kuhati, zato jih je bolje tako porabiti, in šele žgane tropine pokrmiti. Žgane tropine so pa prav dobra krma in se jih more pitalnim volom na dan dati po 20 kg. Molznim kravam se jih ne sme toliko pokladati. močno brejim pa najbolje nič, ker tropine vsled njih rudninske vsebine lahko slabo vplivajo na spolovila. Loterijske številke. Trst, dne 5. oktobra: 28, 50, 19, 22, 75. Gradec, dne 1 2. oktobra: 55, 16, 77, 72, 44. 79 OSVEŽUJOČA Pl _ SVET0VN0ZNANA Nepresegljiva zdravilna voda. Meniti se ieli 27letni fantt lepe postave, kiprevmim posestvo vredno 10000 daja menična posojila proti 5l/i% nimi obrestmi. 8. Uradne ure za stranke so ob delavnikih od 9—12 ure dopoldne določene do preklica. Ravnateljstvo. Lepi i ječmen za sejati, prodaja Karol Sima na Bregu pri Ptuju. 315 Prodaja in prevzetje vsakovrstnih popravil optičnega blaga kakor nanosnikov (Zwicker) ocalov, barometrov, termometrov, daljnogledov, vage za mošt, vino, žganje, jesih, libele (Wasserwagen) itd. itd. pri KARL ACKERM ANN-IT, urarju trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnim blagom v Ptujtl v gledališkem poslopju. 182 »♦♦..........................BkI *************""»»*»-******** [v] Adolf Sellinschegg špecerijska trgovina „k zelenemu vencu" v Ptuju kupuje vedno vsakovrstno Irisno saaje, Jabolka, hruške, slive, breskve, kutne, kostanj, orehe, grozdje, frišna jajca, krompir, luk, česen, vsakovrstni fižol, maslo, surovo maslo (puter), med (Schleuderhonig), čebelni vosek, posušene jedilne gobe, hren in drugo zelenjavo; potem laneno in repno seme, živo in pitano perutnino, suhe hruške, suhe črešnje, suhe slive in jabolčne krhlje. Use to po visokih cenah. ■>■*<• 292 »♦»♦•«♦»»♦♦4♦+♦+♦«»♦4*»«»<*M«*+ M 13 — 123 Doktorja pi. Trnktfezyja ?• mnogo tet livratno preskusen* zdravila, redilna In dlatetlčna sredstva, priporočena v stotinah zahvalnlc, priporoča In razpošilja lekarna Trnkoczy v Ijubljani, Kranjsko. Najceneje ae dobivajo, če ae naroča po poitl v tej lekarni, odkoder •» ta zdravila vaak dan takoj pošiljajo na vse strani aveta a povratno pošto ■ poitnlm povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabllnlm navodilom. Za Sledilne gospodinje, dojenčke, oiroke, nervozne, okrevajoče, slabotneie, malo- krvne, bledične, sa vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brc/močne, raz- draiujoce kave in ruskega taja Doktor pi. Trnk6czyjev TCqItqA alorlni Xoi priporoča kol tečno, krepitno. zdravo in najceneje tt-aaao siaani caj gr^;inn sredstvo &,IjeFkot5jadna kava< ^^ (li4 kilo vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja XfllodeCne kaP'J'0*" *Eb°">° sredstvo ta Želodec. Deluje pomirjujoče, krc-^__piIno, bolest utefujoče, tek vzbujajoče, cisti ietodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucau 2 K. KrOirliCfi odvajalne, Želodec čistilne. Odvajajo blato bres vseh bolečin, ka- ^^^^^_^^kor se to čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče j« to sredstvo zoper bolctni, ki morejo nastati vsled tapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Sest Škatlic 2 K 10 h. — Pooukrene kroolloe. škatla 80 h, tri Škatle 2 K. FrSni P'J"Čnl in kalijev tok ali zeliščni sirup, prirejen t lahko raztvarljivim ^^^^^^^_:t) priporočljiv je kot boli uteSujoče, lajsa- *^ O "**"* joče drgnenje v Icritu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drg- ^nenjepodolgcm hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskuScno sredstvo proti —»■»» volih in konjih. Že blitu 50 let z najboljšim uspehom uporabtjevan, kadar krave nočejo zreti, i» da s? rboljSuje mleko. Zavojček t navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. Prašičil reOI,nl in krmilni praiek. Varstve- _^no in dietetično sredstvo ta praSi-ce. Za notranjo rabo, služi ta tvorbo mesa in toliče. Zavojček 60 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor I Zeli kdo samo eden kos od teh sredseov, takoj ■ poStnim povzetjem poSlje. varstvena znamka torej se tudi omenjeni eden kos ce:n.ec s primerno Šolsko izobrazbo, ki, ako mogoče nekaj slovenski razume, sprejme se s 15. oktobrom v trgovino s knjigami in papirjem W. BIanke=ja v Ptuju. Čudež iz, Švice. Podpisana firma pošlje vsaki osebi, kateregakoli stanu proti postnemu povzetju za ceno, kakor je še ni bilo v trgovskem svetu, to je za samo 2 kroni 60 vin. carine prosto, izvrstno, 24 ur točno idočo M£» uro ^H s triletnim jamstvom. Vrhu tega dobi vsak naročitelj elegantno, fino faeonirano verižico brezplačno priloženo. Ako bi ura ne ugajala, se jo premeni ali pa se vrne denar. Pošilja te ure jedino le zastopstvo za švicarske ure v Krakovu J/1 poštno predalo St. 29. 307 -^ i • u in i u m 4 t # u i i m no v Giht- in reumatismus-eter Ta v „Mohren"-lekarni v Radgoni največ iz n:j telo okrepčevalno delujočim aromatičnim zdravilnim sredstvom pripravljeni eter se kot bolečine olajšajoče mazilo najbolje priporoča. Cena ene steklenice z natančnim po- rabnim navodilom velja 50 kr aH 1 krono. S poŠto proti poštnem povzetju (Nachnahme) se manj kot 2 steklenici ne razpošiljajo. 323 » ■ # I • ■ + I * fl » , 4 ■ * I * , * ■ * . * Pozornost!!! Oolnine prosto!!! Pozornost!i: Prekosi vsako konkurenco. Mi pošljemo vsakomur ,,Colnine prosto" 3 m štofa dobre, močne kvalitete, za kompletno jesensko moSko obleko svetlo ali temno, gladko, progasto ali karirano za pod sramotno ceno od gl. 2.30, kakor 3 m črn. kamgarna kompl. elg. moško salonsko obleko gl. 3.70. Dalje en kompl. jesenski ali zimski moški površnik, dober, kodričasti štof za ceno od gld. 3.30, vse eolnine prosto. Naše oznanilo se opira na strogi basis, od kojega bonitete naj se vsakdo prepriča in je risika popolnoma izključena, ker se neprikladno zadovoljno ramenja ali denar nazaj pošlje! Dobavlja se proli poštnemu povzetju ali če se denar naprej vpošlje, samo in edino skoz Jungwirth's Expeditionshaus Krakau, Postfach Nr. 29. 338 Sprejme se takoj učenec 14 let star, zmožen dobro nemškega in slovenskega jezika in je poštenih startšev, v trgovino mešanega blaga pri Ivanu Končan v Šoštanja (Schonstein). 324 Gostilna v večjem trgu na Spodnjem Štajerskem na prav dobrem prostoru odda se zakonski dvojici brez otrok s prvim novembrom na račun. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Štajerca." 325 — 14 — HP***-*«/^^ TI t^ O z specerijo, kolonijalnim blagom, delikate-iL 11^ v-F VII Id sami in mineralno vodo. jL | -se TBAUN & STIGEE w Oelji. =- 2J Najizvrstnejsi in priznano najboljši i-> 2-, 3- 4-rezala, plugiizjekia Krn|ip za travnike in mah, razdeljene in ui ciiiw diagonalne, poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine, stroji za sejanje aiAgrioola", stroji za košnjo in žetev, ** ""g^^0 fjrablje za seno in žetev, za obračanje mrve, patentovani sušilni aparati za sadje, prikuho i. t. d. Preše za vino in sadje, kakor tudi za vsako porabo, mlini za nadje in grozdje, stroji za obiranje grozdja. stroje za rezanico, na valjčkih in z mazljjvimi tečaji, Jako lahko za goniti pri oimur se prihrani 40°/« mo6i. Mline za debelo moko, reznice za repo, clrnii 7a mlatiti 8 patentovanimi valjčnimi, okroglimi 311 Ujiz,a IIdLlLljn mazljjvimi tečaji na roko, na vital T7"iteli (kupje) in za na par. za naprego 1 do 6 živinčet. rryryyryy^fryyrrryyyr Najnovejši mlini za čiščenje žita triierii za rcšRanjc twrliee. Samotvorne patentovane brizgalnice za pokonča- vanje grenkulje in trtne uši »Syphonla", prenesljive štedilne peči, parniki za krmo, preše za seno in slamo na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse druge poljedelske stroje izdeljuje garantovano po najnovejši in pripoznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Co. C. kr. izklj. priv. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par. Dunaj, III Taborstrasse št. 71. 75° <™a™™- Odlikovana t crez 450 zlatimi, trsberniml in bronattlmi Svetinami na vseh večjih razstavah. Ilustrovani katalogi in mnoga priznansk* pisma brezplačno — Zastopniki in predajale i se radi sprejmi. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. 98 ™ JSOBL Josef Gspaltl zlatar, vina z srebrar, urami v optiker in tryo-PTUJU -t--L^*j=» .priporoča svojo največjo obilno sortirano zalogo, vedno najnovejših in naj-solidnejših dragotin, zlatnine, srebrnine in blago kristofle kinežkega srebra, j vsake vrste nanosnikov (Zwicker) in očalov, tudi po Zdrapniikih predpisih, stekla za — brati, lupe (Loupen), termometre, barometre, aueroides, arasmeter, zdravniške maksi-■naltermometre, vodne vage (libele), Rollmasse, daljnoglede, gledališčna in druga kukala, lorguete, osakoorstnc klOStemeilbUrikC oaflC za tekočine, za ©iUO, Žgan)«, mošt itd. po različnih cenah. — Dalje svojo veliko zalogo dobro reguliranih seieaTSkih iepnlb ur, ZlatH), »rebrnih, tula in nikelnastib, sawo dobreaa izdelka najboljših firm in mark proti večletni ftaranciii i>o naizmernejiib cenah. — Vsakovrstni lišp, ure, stare srebrne in rimske bronaste denarje, staro vino. pristne bisere in kamne, bortensilber in drugo, sprejema po najvišjih cenah v zamenjavo, ali tudi kupi. — Prevzame vsakovrstna v to stroko spadajoča popravila in graverska dela, ki se vsakomur v popolno zadovoljnost v lastni delavnici solidno izvrže. 219 ar— i C. kr. priv, tovarna za cement Trboveljske preniogokopiie družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomemi, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljajočl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in naj slovi tej Ši h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, III 3 Rennweg 5. ill Dobre ure in po ceni proti 3 letni pismeni garanciji, prodaja in razpo- Kari flcRermann, urar, trgovina s zlatnino, srebernino in optičnim blagom v PTUJU, v gledališkem poslopju. Dobre nikelnaste remontoir-ure od gl. 3.50 višje. Dobre sreberne remontoir-ure od gl. 5.50 višje. Dobre prave zlate remontoir-ure od gl. 15.— višje. Dobre stenske ure z btiem od gl. 2.50 višje. Dobre pendel-ure z bitjem ur od gl. 6.50 višje. Pristne sreberne oerizice od gl. 1.20 višje. Pristne sreberne poročne prstane, par od gl. —.80 višje. nikelnaste ure, budilke od gl. 2.— višje. Vse druge ure, zlatenino in srebernino, ter optično blago, kakor tudi vse v to stroko spadajoča popravila, dobro in po ceni. **■- 11 Vstanovljena leta 1862. Čekovnama računa St 808051 pri c. kr. poS-tuo-hraniluičiiem urada. Mestai denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada- vlad. državnega mesta $>tuj Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke t Gradcu. L- Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-1 Iavnikih od 8—12 ure. jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem v streže. z OKttie x aest. ogeriko banko. ifrrt1! Ravnateljstvo. Razglas. Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuja. Letni sejmi: (Kramarski, živinski in lesni sejmi) 23. dne aprila, 5. dne avgusta in 25. dne novembra. Konjski in goveji sejmi: J^gg Vsako prvo in tretjo sredo t mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo STedo novembra mesca, in sicer zaradi tega, ker se vrš6 v dotičnih tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma. gPtiP Sviiyski sejmi: T&H Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje. Tedenski sejmi: ~%8@ Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speli) in perotnino. Ob zgoraj navedenih dnčh prodajajo se na trgu ob ledji (Lend) velike množine stavbenega tesarskega Župan: lesa, krajnikov, letev (lat) trsnega kolja i. t. d. 10 Mestni urad v Ptuji. J. Ornig. Razglas. Mestni občinski urad ormužki naznanja, da se vsaki torek od sedaj naprej s. -v I n j s 3s: I se j e v Ormožu vrši. Sejmina za komad znaša 6 vinarjev. P. n. prodajalci ormužkega in bližnjih okrajev so uljudno povabljeni, se teh sejmov mnogoštevilno udeležiti. Kupcem stojijo hlevi na sejmskem prostoru na razpolago. Ormož, n. septembra i9oi. ^upan: j N# Kautzhammer. •n.ioqi.iu k ui nfn^j a luauSifu^ !A9f9S|UB|a 'HA a iqop as J3) q 09 ii§od od 'q 00 otUBS Bfl9A i out onsuia *i\nnd # # # H>jnip«.ii5()UjA uSaousA «z BJhfaq bu?ba o^ef PIS12I jhiomv)! z zeleno nunsko varstveno znamko J2 malihjali 6 velikih steklenic K 4 — poštnine prosto. A. Thierry-ja Centlfolien-mazilo za rane 2 lončka K 3.50 poštnine prosto razpošilja proti plačilu v gotovini A. Thierry-Jeya lekarna „pri Angelju" ? Pregradi pri Rogatec-SIatina. Dunaj, centralni depo: lekarnar C. Brady Fleischmarkt 1 Budapešta: lekarna J. v. Tdrok In dr. Egger. Zagreb: lekarna S. Mlttelbach. Na drobno dobiva se poovsod. 137 Brata Slavvitsch v Ptuju. priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: . Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 B — „ Singer Titania .120 „ — „ Ringschifchen .140 „ — „ Ringschifchen za krojače..........180 „ — „ Janeiro A............100 „ — „ M.nerva C za krojače.......160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje .... 90 „ — „ Cylinder Elastik za čevljarje.....180 „ — B Deli (Bestandtheile) za vsakorstne stroje. Cene po pogodbi na obroke (na rate). Cenik brezplačno. 312 H. M0RELLY poprej Franc Petrowitsch slikar, barvar in trgovina z barvami (farbami) v Ptuji naznanja glavnemu občinstvo, da se je prestavil iz rjgen ke ulice (Ungarthorgasse) k Veliki cerkvi Bahnhofgasse št. 6 poleg gostilne g. Knaus-a (Judennatzl) in priporoča svojo obilno založeno zalogo najboljših oljnatih barv za okna, vrata, pohištvo i. t. d., dalje suho barvo za malanje hiš, dobri, hitrosušeči flrnež, ki ostane svetel; vsakovrstne lake trpentin, polituro, brunolin, sikativ, orehovo pajco, glaspapir, pinzenštajn, abcugpapir za fladrati, kakor tudi mnogovrstne čopiče (pinzelne) in pinzelne za belenje malanje in slikanje. Nove muštre ali patrone za hiše barvati, zlati in srebrni prah za podobe in rome zlatiti ter druge v to stroko spadajoče stvari vse frišno blago in po najnižji ceni. 177 Christof MSssIacher Vrba pri Vrbskem jezeru. Z današnjim naznanjam, da sem samoprodajo svojega desertnega siru (Wftrther Dessert-Kase) podelil gospodu Henriku Maureter-ju, trgovca. s špecerijo vinom in delikatesami v Ptuju na florijanskem trgu. Za izvrstno kvaliteto se najbolje skrbi. 316 Spoštovanjem Qh. MčSSlacher. Učenec za lončarijo (Hafnerei) se sprejme v učenje. — Vpraša se pri Jožef Klcsiak-u lončarskem mojstru v Slov. Bistrici. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pauko. Tisk: W. BUnke v Ptuju.