POUK     I    N     ZABAVA
Drobiž.
(Zbral   prof.   tlr.  Valter   Bohiuec.)
Pod    blejskim    itradom    so    njeli    štiri medrede.
Tu je pa bosa, boste rekli. okrog Blc-tla venilar ni inedvedov! Čc bi tujci kaj itikt-ga sliSali. si gotovo ne bi več upali nd sprehod v blejsko okolico. Počasi. otroci! Dancs medvedov tain ni več. v prejšajih časih so pa bili in so kmetoiii večkrat napravili veliko škodo na polju in med živino. Leto 1515.. ki je tudi za-radi knietskega upora znanienito v naši /.godovini. je bilo za Bled posebno hud«. ker ni bilo v pomJadnem času skoraj noči, da niso medvedje odnesli kako ovco ali pomandrali žitno polje. Gospodarji blejskega gradu so bili takrat briksenski škofje. A'jihov upraviielj Jurij Pubajnski (Jiirgen von Pucnain) za svoje podložnike iti iinel srca in se tudi ni gaail, ko so mu kinetje fožili o škodi, ki so jo d^-lali med-vitlje. Zaio so si poinagali knitrtje kar saini in posrečilo se jiin je, da so aedalee od ffradu ujeli štiri medvede, in sicer dva slara in dva mlada. Prodali so jih v Ra-ilovljico. — Na Gorenjskem m ubili kiuetje zadnjega medveda menda okrog 1. 1860. pri Ratečah. Na Kiasii so bili pa šc |>red petdesetimi leti kosmatinci prav pogosti. Saj se je večkrat dogajalo. kakor pripoveduje pisatelj Ilink« Dplenec v svojih spisih o kraških gozdovih, da je inedved preplašil otroke, ko so šli nabirat jagode. Danes je medvedov v notranjskih lii doleiijskih goz<lovih le še malo, morda hti najvei v kočevski okolici. Vendar se zpodi tam še prav vsako U'to, da nstrelijo kiikega  raedveda.
Najvigja gora v slovanskem svetn ni inorda naš Triglav 1286"^ m), ki je sicer imjvišja gora Jugoslavtjp, in tudi ne Musala, ki je najviSji vrh Bnlgarije iu nbenem Balkanskcga polotoka sploh. Mnogo višje vrhunce pozna širna Ru-sija, ki sega na jugu globoko noter v Srednjeazijsko višavjc; saj je Pamir. >streha sveta«, v rnski posesti. Doslej so mislili, da je Pik Kaufmnmi. ki so ga scdanji ruski mogotci prekrstili v Pik Ljenin, najvišji vrh ruske zemljp (7100 inetrov). Zdaj jp pa dognala alajsko-pa-mirska ekspedicija, ki so jn podvzeli leta W28. ruski in neni.ški učenjaki, da je Se vjšja gora Garmo, ki dviga svoje temp v \ išino 7500 m in je torej skoro za višino \lont Blanka, namreč za 4637 m višji od Triglava. Razume se. da jc pokrita z več-
iiiiii snegtuii in ledoin. V dolini \mm\ njo jc ek.spedicija odkrila ludi doslej neznan Icdenik, fedženkov ledenik. ki jc dolg 77 km, torej prav toliko, kolikor meri že-lezniška proga od Ljubljane do Kofevi«, Je to najvecji jpdenik na svetu. če izvzib memo tiste, ki pokrivajo pokrajine ol severneoi  oziroma  južnein   tefaju.
Ptič, ki vedno žvižga. V Egiptu živj ptič dcževuik (Charadrius spinosus), k: irna iui vsuki strani peruti pod porjcm pt eu trn, in ki neprestauo žvižga noč ii dan. Arabska pripovedka ve o njem lole: Nekoč so iiDfli ptiči slavnost ua čaaj Alahu, ki jih je povabil k sebi. Vsi sc prišli. le dežrvnika ni bilo b!izu. šele Sea nckaj dni se je prikazal iu povedal n svojf opravičilo, da je med tPin čason spal. Alah se je razsrdil in ga kaznoval s tem. da mu je dal pod peroti na vsako stran po eii trn. Kadar hofe deževnik za« spati. ga zbodeta oba trna, iu tako zdaj leta brcz prrstauka in niiru vedno okrog ter žalostuo žvižga noč in dau. .
Dežeia brez kamenja. Vrediiost stvuri zavisi otl njene rpdkosti. To nam ciokazu-je tudi sledeče dcjstvo: Po širniti nižinah najjužncjšega dt-la Amerike ni na stotine kiloinetrov ffaleč nobenega kamenja, in je kamen tani taka redkost kot pri nas ilcmant. Uivjaki teh dcr.el sploh ne vedo, kaj jc kameu. Ako jiii zanese usoda v ta^ ke; kraje, da vidijo kaj kampnja, se tem« zelo fudijo iti si ga nulože kot najdrago« ceiicjše blago, da  pa  odncsci doiuov.
Odkod ima Kanada svoje iroe? Kakor zjiano, je odkril Ampriko Kri.štof Kolumh v nktobru I. 1492. in sic-er s teni, <\& jq pristal ob obali otoka C.uunahani (imjbr^ današnji Watltngov otok). CVIinn Ame« rike je dosegel vt4iki Genovcžiin šele 1. 1498. in sicer ob južnoameriškeui obrež. jn. Še leto prpj pa je stopil na tla ame-ri.ške celine daleč gori na njenem sevcni potovalec John Cabot. kakor ga običajno imenujeino, dasi jc bil po rodu Benečan in se je pravilno imruoval Giovaiini Ga-botto. Bil je zclo razofaran, ko ji- videl, da je tamosnje ozemljp silno pusto. mrzlo in iieprijazno in da v njem np bo Jiašel /Jata, kakor je pričakovah Domut-itii In-dijaiici so ponovno slišali. kako so Cabo-tovi španski tovarisi — Spanci sn bili ta-krat najboljši mornarji sveto — v jeri vzklikali: »Aca nada. aca nada!* Pn našs bi to pomeuiio: >Tu ni dobiti ničcsar!« V svoje veselje so potem videli, koko sp vznevoljeai iw>tovalci brž zapustiii obalo in odjadraH. Iiulijann so tukrat videli prvič bele in bradate Ijudi. zato so si ta
dogodek znpomnili prav dobro. Ko so 1. 1542. pristali ob isti obali francoski i/sc-Ijenci pod vodstvom Jakoba Cartiera, so se starejši spouuiili španskih besedi. Za-goali so se proti začudenim Francozom tcr kričali iz vsega grla: »Aca nada. aca nadaU Vendar to ni nie koristilo, Fran-cozi so deželo osvojill in seasoiua tudi poselili, itncnovali so jo pa po napak razumljeueiu indijauskem pozdravu. Mi-slili so namreč, da je to praviluo ime Sc-verue Amerike. Pozneje se je izkazalo, da so bili Cabotovi mornarji s svojim >Aca nada!< v težki zmoti. Sieer je Ka-nada it^s lnrzla dežela, vendar pa j<? v južiumii delu prav rodovitna in na zabodu Itogaia rtui, medtem ko oživljajo razsež-ne gozdove srednjih predelov in obrežjr Ledenega   morja   številni   kožuharji.   5>i
("udiio, da so segli po tcm ozeinfju — Angleži. Za časa kralja Jurija II. je ua-siala zaradi razmejitve med angleško in llraiicosko posestjo v Severni Ameriki voj-Ka in gencral Wolfe je premagal Frait-Eo/...' v bitki pri Quebecu (]. 1759.). Po-fcledica te zmage je bila pridobitev Ka-made, ki šteje zdaj med najvažnejše pre-Hele angleškega iinperija. M še nekaj iz Kanade: mesto Vanrouver. Mied mrsti Britanske Severne Ameriki', Hu jo ituenujetuo tudi Kanado. se odlikujc nlasti Vaucouver. Vzbodno obalo Tiliega KiCeaiUi spremlja od severnozahodnega ¦Ogta ZdruŽeuih držav visnko gor do Ala-BKe cela vrsta otokov, ki tvorijo s kanad-ftko cciino pravt paradiž. Tu vlada večna RMtnlad, rastlinstvo je bujno kot uialokjc ¦jia svetu, morje je vedno temno niodra B)ozdevs se ti, da sta podnehje in niirav« lu zlili v mif:no cnoto vcličastvo Aip, di\-Bu resnost norvcških fjordov, zelenilo in nvežost angleške znmlje, mehke poteze fcrškega sveta, sočne barve gvicarske |X)-Bcrajine in nedopovedljivo ozrofje sredo-¦zeinskega morja. Mesto Vancouver siimo pe pravo čudo: pred petdesetimi leti je Etala tu revna, iz lesenih koč zgrajena va-¦gica z niorda sto prebivalci. Odkar je pa Kelezniška družba Canadian Pacific, ki ¦Bskrbuje prekocelinski promet raed At-Bant.skim in Tihim oceanom, dolofila ta Kraj za koDČno postajo svoje proge, se je ¦fcesio razvilo v nezaslišanem podTJgu. ^anes šteje Vanconver 150.000 Ijncli in Kna široke ceste z živahnim prometom iu Btogattmi izložbami. Leii na najkrajši gvezi med Liverpoolom in Vzhodno Azijo Ec je za Kanado t<>. kar je San Franci-DCo za Združeiie države: okno v Tihi BCean. Posebuo pooosni so mcščani na Bvetovno znani Stanlcyev park blizu Bk^sta. To je razsežen, tisočleteu vri. ki ¦b obdaja na eni strani niorjc. na drugi Ka gozd ogronmili ceder in smrek. visokih Bo 150in. Pomisli. da je Ljubljanski giad MKok lt' 64 m! V tem gozdn se cutiš prnv
pritlikavega in stopaš po njrm kakor  po razsežni, krasci katedrali!
Tebitanci ne marajo tobaka. Tibeianci so prebivalei najvišje gorske planote na zeinlji, Tibeta. Ta dežela leži v Aziji -4500 Jo 5000 m nad morjem in je okroe in ukrog obdana od še višjih pogorij. Tibe-tauci so mongolskega plemena in torej sorodni Kitajcem. Kakor ti. so se tudi Tihetanci skozi stoletja branili Evropcev iu le /. zvijačo se je doslej posrečilo po-sumeznikom priti v to zanimivo deželo. Ali pa s sirovo silo. Angleži so si n. pr. !. 1905. utrli pot do Lase. glavnega mesta Tibeta, s pomočjo strojnib pušk. Kako ze-lo se skušajo ti gorski prebivalci otresti evropskih vplivov. kaže tudi sledeči do-godek. Pred nekaj leti je neka velika ungleška tvrdka, ki se bavi s prodajo lu-baka, zaprosila tibetsko vlado. naj bi j) dovolila uvoz ciparet v Tibel. Naletela je .slubo! V odg«voru, ki ga je dohiia i/, La-sc\ je stalo med drugim sledeče: >Dežela Tibet je verno in sveio kraljestvo, kjer bivajo ŠteviJni bo^ovi in laine ftibetski menihi). če bi pri nas pričeli s kajo ci-garet, bi bogovi i/ginili kakor oblaki. \ deželi pa bi zavladala nesreoa. Sinrad, ki bi se Širtl na vse strani, M nadlegoval Ijudi in živino. prinašal bi bnkv.en, .sunl in pogubo. in to hi bilo za naše Ijudstvo istovctno z zgubo srečc in blagostanja. Pred vsetii tem se moranio varovati tn sto-rtti nioramo vse za blaginjo cclokupnosti. Tibetska vlada ne more nikomur v Tilietu dovoljevati kajenja cigaret. O tem sklepn smo istočasno obveslili indjjsko vlatlo. Si-ter bi si Tibet mogel zagoloviti lepe do-Iiodki; iz iivozne carine oziroma iz davkov. ki bi jib vlada nalo/ila kadilccm. nepri-uierno večje pa bi bilo trpljenje, bi bile bolezai in nesreče, ki bi jili prinesel v Tibet tobak.< Pismo je pixlpisalo scehi-kupno nnnistrstvo tibetske vlade. >dati-rano pa je /. >22. dnevom prvega meseca v  !ptu gozduega  vola«.
Neznana žival. Znanstve-niki britskegti inuze ja so našli pri ruzkopavanjili v Afrikf okostnjak do sedaj nepoznanr j>redpotopne živali. V splošneni je po-dobiia orjaski, do 23 metrov dolgi žirafi. Vrat te pošasti meri skoro 8 m, zadnjc noge so 4 m visoke in pleča so se naha-jula  v višini 7 ui od tol.
V Ljubljaui so bite od 5. do 8. septeni-bra velike reČi: odkrili so snomenik po-kojtiemii kratju Petru Osvoboditelju. V Tivoliju so peli opero »Gorpnjski slav-tek«, pred nunsko cerkvijo so igrali igro »Slehernik« in 24O<) pevccv in pevk jt' nelo 17 pesinj, ki jili jt! poslušalo 15.000 tjudi. Prtšla je poslušat slovensko petjt-1 tudi Nj. Yi*Iič. kraljita Marija. če je kdo i/.nied vas kaj poslusal iii gledal naj mi do  prihodnjtr nnpišp. kako jp bilo.