KLJUČ ZAPOSLOVANJA
Zaposlovanje je bilo kot osrednja lema obravnavano na prvifa leto.š-njih sejah vseh družbenopolitičnih organizacij. Sklenjene pa so bile razprave na skupni seji sveh zborov občinske skupščine in četrtega zbora skupnosti socialnega varstva, v katero je vključena tudi skup-nost za zaposlovanje. Takšna širina je razumljiva, saj je zaposlovanje eden glavnih dejavnikov uspešnega razvoja, povečanja produktivnosti
in stabilizacije v celoti.
Razprave o zaposlenosti so bile na eni strani usmerjene v trenutno stanje v občini, ki je na-videz še kar ugodno. Leta 1982 se je zaposlenost povečala za 0,7 %, v decembru pa je bilo 265 iskalcev zaposlitve in 387 odpr-tih potreb po delavcih. Planski dokumenti o zaposlovanju v letu 1983 pa govorijo o 0,5-odstot-nem povečanju števila zaposle-nih. Slednje je še posebno pro-blematično, je bilo poudarjeno • na skupščini skupnosti za zapo-slovanje. Zapiranje ali zmanjše-vanje zaposlenosti, ki ne pokriva
niti naravnega pritoka, je za po-dročje občine negativno, gle-dano z vidika Jugoslavije pa na-ravnost katastrofalno, ker je po-trebno v letu 1983 povečati šte-vilo zaposlenih za 150.000. Pri tem mora dati svoj delež tudi naša občina.
Zato je 0,5-odstotno poveča-nje zaposlenosti minimalni reso-lucijski okvir, ki mora biti z ofen-zivno naravnanostjo v vseh družbeno usmerjenih proizvod-njah presežen in neomejen. Sta-bilizacija namreč ni stagnacija, ampak hitro vključevanje vseh
razpoložljivih moči v proizvodnji proces, v njegovo prestrukturi-ranje in prilagajanje nastalim ra-zmeram. V tem procesu pa imajo največjo vlogo novi in prihaja-joči delavci. Zato pa je bila pov-sod poudarjena vloga štipendi-ranja in zaposlovanja pripravni-kov. Na tem področju smo pri nas med zadnjimi v Sloveniji. Dejstvo, da imamo že zdaj npr. 44 odprtih potreb po delavcih z visoko izobrazbo in da imamo podeljenih le 19 kadrovskih šti-pendij na visokih šolah, kaže našo kratkovidnost in negativno družbeno naravnanost, kot da pričakujemo, da bo delavce za nas šolal nekdo drug ali jih bomo kar vzeli iz drugih ozdov, kjer bodo potem ti spet manjkali.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Nadaijevanje s 1. strani)
V vseh razpravah je bil govor tudi o nadurah, pogodbenih delih, zaposlenih upokojencih ali tistih, ki imajo že možnosti za upokojitev. Razprave so bile trezne in vsi so se strinjali, da se vsega ne da odpravi-ti. Prav tako pa sta bili poudarjeni odločnosti in kritika, da je v teh ra-zmerah tega preveč. V občini nare-dimo toliko nadur, kot je rednega časa za 600 zaposlenih. Imamo okoli 15.000 pogodb o delu, od tega 60 % z upokojenci. Redno je zaposlenih več kot 40 delavcev, ki imajo vse možnosti za upokojitev. Mnogo tega gre tudi na rovaš slabe organiziranosti dela, oportunizma odgovornih strokovnih in družbe-nopolitičnih delavcev pri raznih prerazporeditvah idr.
Pošteno besedo pa je treba reči tudi pri upokojencih. V naši družbi ima vsakdo obilo možnosti za osebno in človeško uveljavitev ter koristno uporabo bogatih življenj-skih izkušenj. Vendar ni pošteno, da je del mlajše generacije brez dela, brez socialne varnosti in brez mnogih ustavnih in samoupravnih
pravic, ki gredo delavcem iz dela. Spoštujmo minulo delo, obenetn pa se zavedajmo, da nihče ni nenado-meslljiv. Tisti, ki v 40 letih dela ni usposobil svojega namestnika. ga v podaljsanih letih tudi ne bo, ker mu to ni nairavni interes.
Na vseh sestankih je tekla beseda še o poklicrrem usmer janju, o zapo-slovanju invalidov, o potrebi bolj-ših in konkretnejših občinskih pro-gramov za gostinske in obrtne de-javnosti, pa o potrebi intenzivnega dela v privatnem kmetijstvu, ki je tudi pomemben zaposlitveni de-javnik.
Probleme torej poznamo, poz-namo pa tudi stneri za njihovo re-ševanje. Najpomembnejša pa je usmeritev, da vse to morajo v kon-kretnih okoljih izbojevati delavci sami. Nihče tega ne bo rešil v imenu delavcev. Povsod morajo družbe-nopolitične organizcije sprejeti o tem stališča in usmeritve za svoja okolja, samoupravni organi ustrezne sklepe, strokovne službe pa to odločno in tako družbeno usmerjeno izvesti.
Vse to mora postati tudi stvar de-
legatskega odločanja v ozdih, ob-čini in republiki. Žal pa so naše de-legatske poti še mnogokje revne in nedosledne. Temeljne delegacije morajo postati aktivne kreatorice dogovorjenih stališč v svojih ozdih. Vsa prej navedena stališča so vse-bovana v samoupravnem spora-zumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini in se delegati morajo v svojih okoljih tolči za nji-hovo uveljavljanje. Včasih pa je celo udeležba delegatov iz ozdov na sejah skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje zelo pičla, delegati so slabo strokovno pripravljeni, ker jih v ozdih ne spremljajo njihove kadrovske službe. Decembrska skupščina občinske skupnosti za zaposlovanje, ki je obravnavala letne načrte zaposlovanja, je bila celo nesklepčna.
Vse to kaže, da ključ zaposlova-nja mora biti še trdneje v rokah de-lavcev, delegatov, da ti morajo ve-deti, kaj je dolgoročni interes vsa-kogar posebej in Jugoslavije v celo-ti. Podružbljanje politikc in izvaja-nja zaposlovanja mora biti stvar vseh zaposlenih in tistih, ki se pri-pravljajo ali čakajo na zaposlitev. Teh pa je v Jugoslaviji skoraj 900.000.
ANDRIJA VLAHOVIČ