Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. Štev. 25-52. 51. kos. V LJUBLJANI, dne 26. junija 1937. Letnik VIII. 355. Uredba, s kalero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju. 35H. Avtentično tolmačenje člena 30. uredbe o kmetijskih zbornicah. 357. Naredba o izpremeinbi in dopolnitvi naredbe bana dravske banovine o zaščiti in gojitvi domačega oreha. VSEBINA: 358. Popravek v objavi banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937/38. v občini Bodonci. 359. Izpremembe v etaležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. v 355. Na podstavi točke 3. § 27. finančnega zakona za leto 1987/38. predpisujem uredbo, S katero se uvaja zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930 (uip.).* I. Začetek veljavnosti. člen 1. Zakon o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930 (izvršilni postopnik —ip.) zadobi obvezno moč za območja, v katerili je že zadobil obvezno moč zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929. dne 1. januarja 1938, v območju velikega sodišča v Podgorici pa dne 1. aprila 1938. II. Prejšnji zakoni, uredbe, naredbe in pravilniki. Člen 2. Ko zadobi novi izvršilni postopnik obvezno moč, prenehajo veljati vsi predpisi drugih zakonov, uredb, naredb in pravilnikov o predmetih, ki so urejeni z novim izvršilnim postopnikom, kolikor jih ne puščata novi izvršilni postopnik ali ta uredba v veljavi. Člen 3. (l) Novi izvršilni postopnik ne posega v zakonske predpise o prvenstvenih pravicah pri pobiranju, o za- * >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. junija 1937, št. 131/XXXIX/292. varovanju in o prisilnem izterjevanju davkov in drugih javnih davščin, dalje dolžnosti, ki so glede izterjave izenačene z javnimi davščinami, in tistih terjatev države, katerih ugotovitev in izterjava sta odkazani v pristojnost upravnih oblastev. (2) Kolikor je po zgoraj omenjenih predpisih postopati sodiščem z izvršbo zaradi zavarovanja ali izterjevanja zahtevkov, navedenih v odstavku ('), je uporabljati za dovolitev in opravo sodnih dejanj, ki se tičejo izvršbe in zavarovanja, predpise izvršilnega postopnika. Toda tudi če se opravlja zaradi takih zahtevkov sodni izvršilni postopek, ni presojati po predpisih izvršilnega postopnika, marveč po zgoraj omenjenih posebnih predpisih, ali in koliko smejo zavezanec ali druge osebe s pravdo izpodbijati zahtevek ali s pravdo podajati ugovore zoper izvršbo. (3) Za uveljavljanje pravic drugih oseb do stvari, ki so predmet administrativne izvršbe (§ 36. ip.), veljajo zgolj predpisi civilnega pravdnega postopnika in izvršilnega postopnika V takem primeru je za tožbo izključno pristojno tisto okrajno sodišče, v čigar območju so ob vložitvi tožbe povsem ali deloma stvari, glede katerih se te pravice uveljavljajo. Člen 4. Posebne pravice, priznane z zakonom nekaterim družbam (zavodom, zadrugam in njih zvezam) glede prisilne izterjave njih terjatev in opravljanja izvršbe, ostanejo v veljavi z naslednjimi utesnitvami: 1. Izvršba na nepremično imovino s prisilno dražbo (prisilno javno prodajo) se sme opravljati samo sodno po predpisih izvršilnega postopnika. Tem družbam (zavodom, zadrugam in njih zvezam) pa ostaja pravica, da opravijo same cenitev nepremičnine, ki se naj proda na prisilni dražbi. Če je bila nepremičnina že cenjena po družbi (zavodu, zadrugi ali zvezi zadrug), ko je dajala posojilo, in. od tedaj ni minilo več ko leto dni in ni nastopila važna izpreiriemba v kakovosti ali obsegu nepremičnine ali njene pritekline, ugotovi sodišče vrednost nepremičnine po § 113. izvršilnega postopnika, pri čemer vzame to cenitev za podstavo. Drugače določi sodišče, ko dovoli prisilno dražbo, družbi (zavodu, zadrugi ali zvezi zadrug) rok, v katerem mora opraviti cenitev, če ni priložila že predlogu za dovolitev izvršbe po dražbi (§ 107. ip.) listino o cenitvi, opravljeni zaradi predlagane dražbe. To velja tudi, če zaprosi kak drug upnik, naj se dovoli izvršba z dražbo nepremičnine, zastavljene v korist take družbe (zavoda, zadruge ali zveze zadrug). Če ne predloži družba (zavod, zadruga ali zveza zadrug) sodišču cenitve v določenem roku, jo opravi sodišče. 2. Dopustnost in pogoji za vstop v že uveden izvršilni postopek je presojati po predpisih izvršilnega' postopnika o pristopu k uvedenemu izvršilnemu postopku. 3. Za domik premičnih telesnih stvari, ki se prodajo na dražbi (z javno prodajo), veljajo predpisi odstavkov (2) in O § 230. izvršilnega postopnika.' Člen 5. V veljavi ostanejo: 1. zakonski predpisi, po katerih so neke stvari sploh odtegnjene prometu ali so podložne utesnitvam glede prometa; 2. zakonski predpisi in določbe mednarodnih pogodb, s katerimi so neke stvari, pravice in terjatve popolnoma izvzete od izvršbe ali zavarovanja za denarne terjatve ali ije izvršba ali zavarovanje glede takih stvari, pravic in terjatev dopustna samo v določenih mejah ali samo z določenimi utesnitvami. Člen 6. V veljavi ostanejo: 1. predpisi postave z dne 7. maja 1874, drž. zak. št. 50, in ukaza ministra za pravosodje z dne 13. julija 1860, s poznejšimi naredbami, glede odobritve odsvaja-nja in obremenjanja cerkvene imovine; 2. predpisi zakona o poštno-hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu z dne 30. novembra 1921 (»Službene novine« št. 77/XI iz 1. 1922.) glede prepovedi izvršbe in zavarovanja na vloge do zneska 2000 dinarjev in na poštno-hranilne knjižice do tega zneska; 3. predpisi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 (»Službene novine« št. 117/XIX) in pravil bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarski zakon, z dne 16. februarja 1933 (»Službene novine« št. 63/XVIU) glede utesnitve izvršbe na zahtevke iz zavarovanja po tem zakonu in po teh pravilih; 4. predpisi zakona z dne 20. maja 1922 (»Službene novine« št. 276/XXXIX) o prepovedi odsvajanja in obremenjanja veleposestev in zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931 (»Službene novine« št. 142/XLVII), z izprememhami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 (»Službene novine« št. 285/XClII z dne 5. decembra 1931) in z dne 24. junija 1933 (»Službene novine« št. 141/XL z dne 26. ju- nija 1933); 5. predpisi zakona z dne 20. maja 1922, prečiščenega z uredbo z dne 30. marca 1928 (»Službene novinec štev. 74/XXIV), o brezobrestnih posojilih družbam naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme glede nedopustnosti izvršbe in zavarovanja na nepremično posestvo, živi inventar ali terjatve, pridobljene s posojili združbe agrarnih zajed-nic, njih zvez ali ministrstva za agrarno reformo, razen v korist teh naprav samih; 6 predpisi konvencije za ureditev tranzita in prometa na progah družbe železnic »Dunav-Sava-Jndran«, prej »Družbe južnih železnic«, oz. sporazuma o administrativni in tehnični reorganizaciji prog te železniške družbe z dne 29. marca 1923 (»Službene novine« št. 110/XXV iz 1. 1924.), ratificiranega s členom 279. finančnega zakona z dne 31. marca 1924 (»Službene novine« št. 75/XIV) glede izvzetja družbine zasebne imovine od izvršbe zaradi izterjave terjatev, ki so predmet likvidacije prejšnjih »Južnih železnic«; 7. predpisi konvencije o prevozu potnikov in prtljage po železnici, sklenjene dne 23. oktobra 1924 v Bernu in ratificirane z zakonom z dne 7. septembra 1928 ( Službene novine« št. 226/LXXVJ), glede nedopustnosti izvršbe na vozni material tujih železnic; 8. predpisi zakona o kmetijskem kreditu z dne 12. junija 1925 ( Službene novine« št, 133/XXVI1) oz. uredbe z dne 21. decembra 1932, s katero se spravlja ta zakon v sklad z zakonom o Privilegirani agrarni banki in zakonom o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja (»Službene novine« št. 19/VI iz 1.1933.), in pravilnika z dne 29. maja 1933 (»Službene novine« št. 131/XXXVli z dne 14. junija 1933) glede nedopustnosti izvršbe na posestvo, orodje, živino, seme in druge predmete, nakupljene s posojilom katere izmed naprav za kmetijski kredit; 9. predpisi konvencije, sklenjene z Italijo za ureditev prometa iii tranzita po železnici, ratificirane z zakonom z dne 6. decembra 1926 (»Službene novine« št. 266/LXXXVIl iz 1. 1928.), glede nedopustnosti izvršbe na vozni material železnice ene države pogodnice v območju druge države pogodnice in na blagajniške ostanke in terjatve, ki izvirajo iz vzajemnega železniškega prometa; 10. predpisi zakona o dobrovoljcih z dne .31. avgusta 1928 (»Službene novine« št. 221/LXXI), z izpremem-bami in dopolnitvami z dne 20. marca 1929 (»Službene novine« št. 76/XXXI z dne 1. aprila 1929) in z dne 18. septembra 1930 (»Službene novine« št. 21G/LXXVI z dne 22. septembra 1930), glede prepovedi odsvojitve zemljišč, dodeljenih dobrovoljcem, in izvršbe nanje za poplačilo zasebnih terjatev v prvih petih letih od dodelitve; 11. predpisi zakona o pomoči z dne 16. februarja 1929 (»Službene novine« št. 42/XIX z dne 20. februarja 1929) v zvezi s § 104., II. finančnega zakona za leto 1936/37.; 12. predpisi invalidskega zakona z dne 4. juilija 1929 (»Službene novine« št. 161/LXVI z dne 13. julija 1929), z izpremembami in dopolnitvami z dne 4. decembra 1929 (»Službene novine« št. 283/CXVIII z dne 7. decembra 1929), z dne 18. septembra 1930 (»Službene novine« št. 224/LXXVIII z dne 1. oktobra 1930) in z dne 25. marca 1936 (»Službene novine« št. 75/XVfI z dne 1. aprila 1936), glede prepovedi prenosa invalidnine in njenih doklad in njih rubeža za terjatve katere koli vrste; 13. predpisi § 20. zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 26. decembra 1929 (»Služb, novine« št. 304/CXXIX) glede izvzetja avtorske pravice od izvršbe; 14. predpisi zakona o javnih skladiščih z dne 23. avgusta 1930 (»Službene novine« št. 200/LXXI) glede nedopustnosti izvršbe na blago, za katero je bil izdan skladiščni list, in na pravice imetnika priznanice in varanta glede blaga; 15. predpisi zakona o javnih notarjih z dne 11. septembra 1931 (»Službene novine« št. 220/LXXVlI) glede utesnitve izvršbe na varščino javnih notarjev; 16. predpisi zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931 (»Službene novine« št. 26‘2/LXXXl) glede utesnitve izvršbe na varščine, omenjene v § 64. tega zakona; 17. predpisi zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije z dne 5 decembra 1931 (»Službene novine« št. 285/XCllI) glede prepovedi izvršbe na srečke državne razredne loterije, ki so pri pooblaščenih prodajalcih (kolektorjih), in glede prepovedi prodaje srečk tujih loterij in prometa z njimi; 18. predpisi § 53. in 54. uredbe za izvrševanje zakona o kontroliranju čistine izdelkov iz zlata, srebra in platine z dne 30. maja 1933 ( Službene novine« št 131/XXX VII); 19. predpisi zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev po prečiščenem besedilu zakona z dne 30. oktobra 1033 (»Službene novine« št. 285/LXXXIV z dne 12. decembra 1933) in predpisi statuta (pravil) Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, izdanega z naredbo ministra za socialno politiko z dne 31. julija 1922 (»Službene novine,' št. 268/XXXVII), glede utesnitve izvršbe na zahtevke iz zavarovanja proti Pokojninskemu zavodu; 20. predpisi §§ 28. in 29, zakona o državnem pravobranilstvu z dne 15. julija 1934 (»Službene novine Št. 164/XLTI/406)> glede utesnitev izvršbe zoper državo; 21. predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 ( Službene novine« št. 272/LXXI) in uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njih zvez z dne 23. novembra 1934 (»Službene novine« št. 275/LXXlI) glede utesnitev izvršbe zoper denarne zavode; 22. predpisi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936 (»Služb, novine« št. 223/1,111), z izpremembami in dopolnitvami, glede utesnitev izvršbe zoper kmete. Člen 7. (1) Utesnitve razpolaganja in izvršbe, določene v zakonih, omenjenih v št. 5., 8. in 10. člena 6., imajo od dne, ko zadobi ta člen moč, svoj učinek zoper druge osebe šelč, ko se zaznamujejo, in sicer, kolikor gre za nepremičnine, v javnih knjigah (zemljiških, intabulacij-skih, zastavnih ali hipotekarnih knjigah), kolikor pa gre za premičnine, v knjigah, ki se vodijo o tem pri sodišču, v čigar območju ima svoje prebivališče lastnik teh stvari, in ki so javne. Natančnejše določbe o obliki in voditvi teh knjig kakor tudi o postopku pri predlaganju in izvršitvi teh zaznamb predpiše minister pravde z uredbo. (-) Naprave, omenjene v odstavku (*), morajo glede nepremičnin in premičnin, pridobljenih iz posojil od mjih, preden zadobi ta člen moč, v treh mesecih potem, ko zadobi moč uredba, omenjena v odstavku (l) tega Člena, izposlovati zaznambe, omenjene v odstavku (*), ker sicer preneha učinek utesnitev razpolaganja in izvršbe, določenih z omenjenimi zakoni, nasproti drugim osebam. Clen 8. Dokler se ne izda enotni zakon o zaščiti najmanjšine kmetskega posestva, ostanejo glede izvršbe na nepremičnine v veljavi predpisi točke 4.a § 471, zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah za Srbijo z dne 20. februarja 1865, s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami, § 256. zakonika o sodnem postopku v civilnih pravdah za Črno goro z dne 1. novembra 1905, §§ 1. do 18. in 35. zakona o zadrugah za Hrvatsko in Slavonijo z dne 9. maja 1889, členov 28. do 35. zakona o bivših kmetskih seliščih in o pridobljenih beglukih z dne 17. maja 1928 (»Službene novine« št. 122/XLI), in odstavka (') člena 34. uredbe o zavarovanju, prisilni # izterjavi in neizterljivosti davkov z dne 19. novembra 1928 ( Službene novine« št. 304/CI). Clen 9. Novi izvršilni postopnik se ne dotika: 1. predpisov § 47. postave z dne 19. maja 1874, drž. zak. št. 70, o napravi železnocestnih knjig, o moči hipotekarnih pravic, držečih se železnice, in o knjižnem zavarovanju zastavnih pravic imetnikov železnocestnih prioritet, ki velja v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu in okrajnih sodišč v Kastvu, Krku, Pagu in Rabu; 2. predpisov zakona o zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930 (»Službene novine« št. 146/LIII) glede vročanja sodnih odlokov, s katerimi se dovoljujejo knjižni vpisi, najsi se je opravila vročitev med izvršilnim postopkom in po naredbi, izdani v tem postopku; 3 predpisov § 19. zakona o sodnem nepravdnem postopku z dne 24. aprila 1934 (»Službene novine« št. 175/XLV) glede uvajanja izvršb po službeni dolžnosti ; 4. predpisov zakona o zemljiških knjigah glede zavarovanja pravic in zahtevkov s predznambo v zemljiški knjigi, dalje glede pogojev in učinka zaznambe odpovedi hipotekarne terjatve, zaznambe hipotekarne tožbe in zaznambe spora ter glede pristojnosti za dovoljevanje teh zaznamb; 5. predpisov § 42. stečajnega zakona in § 20. zakona o izpodbijanju pravnih dejanj izven stečaja glede zaznambe tožbe in glede pristojnosti za dovoljevanje te zaznambe; 6. predpisov trgovinskih zakonikov, ki veljajo v posameznih območjih, in njih uvodnih zakonov kakor tudi meničnega in čekovnega zakona glede javne prodajo zastav po sodišču; 7. predpisov glede prehoda realnih bremen za cerkvene namene na zemljiščih in glede zakonite prvenstvene pravice do dajatev (storitev) v take namene; 8. zakonskih predpisov, ki veljajo v posameznih pravnih območjih glede načina in postopka izvrševanja sodb in drugih odločb rednih sodišč, izdanih o komasaciji. Clen 10. V veljavi ostanejo: 1. predpisi § 20. zakona o ureditvi šeriatskih sodišč z dne 21. marca 1929 (»Službene novine« št. 73/XXIX) glede izvrševanja sodb in drugih odločb šeriatskih sodišč; 2. predpisov § 54. zakona o javnih notarjih z dne 11. novembra 1930 (»Službene novine« št. 220/LXXVII) glede izpodbijanja izvršndsti notarskega zapisa in glede odlaganja izvršbe, razen primerov, navedenih v § 41. izvršilnega postopnika; 3. predpisi zakona o povračilu škode državi zaradi dejanj veleizdaje in o prepovedi nad imovino oseb, obdolženih takih dejanj, z dne 14. septembra 1929 (»Služ-bene novine« št. 224/XC). III. Splošne določbe. Clen 11. Če ije po predpisih izvršilnega postopnika za dovolitev izvršbe ali za opravo izvršbe pristojno okrožno (trgovinsko) sodišče, opravlja te posle pri okrožnem (trgovinskem) sodišču sodnik, ki ga za to odredi starešina sodišča, kot sodnik poedinec. Člen 12. Dokler se ne izda in ne zadobi obvezne moči enotni državljanski zakonik, veljajo v območju apelacijskega sodišča v Novem Sadu in okrajnih sodišč v Čakovcu in Prelogu in v upravni občini Štrigovi namesto predpisov § 49. izvršilnega postopnika predpisi §§ 14. in 15. zak. čl. LX:1881. Člen 13. Predpisi § 211. izvršilnega postopnika veljaijo tudi za opremo javnih skladišč. Člen 14. Predpisi členov 4., 5., 6., 7., 8. in 13. te uredbe in predpisi izvršilnega postopnika, po katerih so neke stvari, pravice in terjatve sploh izvzete od izvršbe ali je glede takih stvari, pravic in terjatev izvršba dopustna samo v določenih mejah ali ob določenih utesnitvah, veljajo tudi za stečajni postopek, razen utesnitve, navedene pod št. 1. člena 6. Člen 15. V tistem delu območja kasacijskega sodišča v Beogradu, kjer še ni zemljiških knjig, je uporabljati predpise izvršilnega postopnika, ki se nanašajo na nepremičnine, vpisane v javni knjigi, s temile izpremembami: 1. Kjer se omenja v izvršilnem postopniku sodišče, ki vodi javno knjigo, je razumeti sodišče, ki vodi inta-bulacijsko knjigo. 2. Kjer je predpisana predložitev izpiska iz javne knjige ali priskrba takega izpiska po službeni dolžnosti, je predložiti potrdilo o intabulaciji ali po službeni dolžnosti priskrbeti poročilo o intabulaciji. Potrdilo in poročilo o intabulaciji morata navajati tudi podatke o tem, kdaij (dan) in pod katero številko so bile vpisane prošnje za intabulacijo v vložni zapisnik za intabulacije in pribeležbe (§ XII. »uredbe o intabulaciji«). 3. Kjer se omenja* v izvršilnem postopniku stanje javne -knjige (zemljiškoknjižno stanje), je upoštevati glede pravic, ki so predmet vpisa v intabulacijske knjige, stanje teh knjig. Vrstni red pravic, vpisanih v intabulacijske knjige, se presoja po predpisih drugega odstavka § XVII. mredbe o intabulaciji«. 4. Zabeležbe v intabulacijskih knjigah nadomeščajo zaznambe v javni knjigi, predpisane v izvršilnem postopniku glede prisilne uprave, prisilne dražbe (prisilne javne prodaje), dalje glede izvršbe na pravice, ki se drže nepremičnin, vpisanih v javni knjigi, in glede za-časnjh odredb. Te zabeležbe v intabulacijskih knjigah imajo isti pravni učinek, ki ga daje izvršilni postopnik zaznambam v javni knjigi. Glede vrstnega reda teh zabeležb velja določba drugega odstavka številke 3. 5. Prisilna zastavna pravica v korist izvršne denarne terjatve po § 70. izvršilnega postopnika se osnuje z intabulacijo po predpisih »uredbe o intabulaciji«. Predpis odstavka (‘) § 72. izvršilnega postopnika se tukaj smiselno uporablja. 6. Zastavna pravica za zavarovanje denarne terjatve po § 325. izvršilnega postopnika se osnuje s pri-beležbo po § XX. »uredbe o intabulaciji«. 7. Upnik, ki predlaga, naj se dovoli prisilna osnova zastavne pravice, prisilna uprava, prisilna dražba ali zastavna pravica v zavarovanje denarne terjatve ali dovolijo začasne odredbe glede dolžnikovih nepremičnin, mora predložiti tapijo ali izpisek iz knjige tapij, če pa tapij ni in nepremičnina ni vpisana v knjigo tapij, potrdilo občinskega oblastva o tem, da je dolžnik lastnik dotične nepremičnine. Če predlaga upnik dovolitev izvršbe na pravice, ki so predmet vpisa v intabulacijske knjige, mora predložiti potrdilo, omenjeno pod 2. 8. V postopku o prisilni upravi opravi izvršilno sodišče, če ni predložil upnik ne tapije ne izpiska iz knjige tapij, zastavni popis, ravnaje se pri tem po predpisih §§ 74., 75. in odstavka (*) § 84. izvršilnega postopnika. Popis je opraviti ob istem času, ko se izroči nepremičnina upravitelju po odstavku (3) § 81. izvršilnega postopnika. 9. V postopku o prisilni dražbi se je ravnati pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine po predpisih odstavkov (*) do (") § 113. izvršilnega postopnika, če je predložil upnik tapijo ali če gre za nepremičnino, ki je vpisana v knjigi tapij. V ostalih primerih je opraviti zastavni popis [§§ 74., 75. in odstavek (7) § 113. ip.] in cenitev na kraju samem. 10. Glede stvarnih pravic, ki niso predmet vpisa v intabulacijske knjige, je uporabljati predpis odstavka (3) § 114. izvršilnega postopnika. 11. V primeru § 199. izvršilnega postopnika izda sodišče kupcu tapijo po § 22. zakona o izdajanju tapij z dne 30. maja 1931, v intabulacijskih knjigah pa izbriše zabeležbo dražbe, domika in vse druge zabeležbe, ki se nanašajo na dražbeni postopek. Ko postane sklep o razdelitvi pravnomočen, odredi sodišče na kupčev predlog, naj se izbrišejo v intabulacijskih knjigah bremena in pravice na prodani nepremičnini. Razen tega izda sodišče kupcu na njegov predlog sklep, v katerem so pregledno navedena bremena, ki jih je kupec prevzel, kakor tudi bremena in pravice, ki so po izidu razdelitve kupnine prenehale, kolikor niso ta bremena in pravice predmet vpisa v intabulacijske knjige. Clen 16. (‘) § XII. »uredbe o intabulaciji« z dne 29. novembra 1852 se izpreminja in se glasi: »Na vsaki prošnji za intabulacijo, in sicer na prošnji sami, če je vložena pismeno, ali pa na sodnem zapisniku, če je bila podana prošnja na sodni zapisnik, mora starešina sodišča ali uradnik, ki ga starešina za to odredi, svojeročno zaznamovati uro in dan prejema prošnje, kar mora biti zapisano z besedami. Ura in dan prejema se morajo ujemati z uro in dnevom, ko je bila prošnja vložena, in je dolžan starešina sodišča ali uradnik, ki je prejel prošnjo, glede tega podpisati svoje ime. Prošnje je istega dne, po možnosti tudi še isto uro, vpisati v vložni zapisnik za intabulacije in pribeležbe po vrsti, kakor so bile prejete. Zapisnik je neizbežno skleniti vsak delovni dan s podpisom starešine sodišča ali njegovega namestnika in vložnega zapisnikarja in potrditi, da ni bila predložena sodišču tega dne nobena druga prošnja za intabulacijo. Prosilcu je dovoliti, da se sam prepriča o pravilni zaznambi dneva in ure prejema; na njegovo zahtevanje pa mu je izdati tudi pismeno potrdilo, da je bila njegova prošnja tega dne in to uro zares prejeta.« (-') Drugi odstavek § XVII. »uredbe o intabulaciji« ee izpreminja in se glasi: »Vrstni red takih intabulacij je določen po redu vpisov v vložni zapisnik za intabulacije in pribeležbe (drugi odstavek § XII.).« Člen 17. » (>) Določbe člena 15. je smiselno uporabljati glede izvršb in zavarovanja v območju velikega sodišča v Podgorici in v tistem delu območja apelacijskega sodišča v Splitu, kjer še ni zemljiških knjig; kjer se omenjajo v členu 15. intabulacijske knjige, je razumeti v območju velikega sodišča v Podgorici zastavne knjige, v območju apelacijskega sodišča v Splitu pa hipotekarne knjige. (2) Vrstni red vpisov v zastavne knjige se presoja po predpisu odstavka 2. člena 11. uredbe o ustroju zastavnih knjig v območju velikega sodišča v Podgorici z dne 8. avgusta 1931. (3) Za vrstni red vpisov v hipotekarne knjige je odločilen trenutek, ko dospe zaprosilo za vpis dovoljene vknjižbe prisilne zastavne pravice (§ 71. ip.) ali za opravo zaznambe dovoljene prisilne uprave (§ 80. ip.) ali dovoljene prisilne dražbe (§ 109. ip.) k sodišču, ki vodi hipotekarno knjigo, če je pa to sodišče samo pristojno za dovolitev vknjižbe prisilne zastavne pravice ali za dovolitev prisilne uprave ali prisilne dražbe, tisti trenutek, ko je vložen predlog za dovolitev enega izmed teh izvršilnih, sredstev. (4) V območju apelacijskega sodišča v Splitu sme kupec zahtevati, naj mu sodišče v odloku, omenjenem pod 11. v členu 15., tudi označi prodano nepremičnino s priteklinami. Člen 18. (4) Dokler se ne postavijo v območju apelacijskega sodišča v Novem Sadu in okrajnih sodišč v Čakovcu in Prelogu posebni sodni organi za opravljanje izvršb, opravljajo izvršbe v teh območjih tisti organi, ki so jih opravljali doslej. Natančnejše določbe o tem predpise minister pravde z uredbo. (2) V območju apelacijskega sodišča v Zagrebu, razen območij okrajnih sodišč v Čakovcu in Prelogu, ostanejo še nadalje v veljavi predpisi zakona z dne 6. aprila 1881 (»Zbirka zakonov in naredb« št. 16), z njegovimi izpremembami in dopolnitvami, o opravljanju izvršbe po krajevnih sodiščih. Člen 19. Minister pravde predpiše z uredbo pristojbine, ki gredo organom za dejanja ob opravi izvršbe. Dokler se ta uredba ne izda, veljajo o tem predpisi, ki sedaj obstoje. Člen 20. (*) Glede cenitve in dražbe jamskih in naddnevnih mer, ki so jih rudarska oblastva s pravnomočno odločbo odvzela, je uporabljati še dalje predpise rudarskih zakonov. (2) Izvršbo na deleže pri imovini rudarske združbe je opravljati po predpisih o izvršbi na telesne premične stvari. , Člen 21. Če je treba ob uvedenem izvršilnem postopku zato, da ne bi bile druge osebe ovirane v ostvarjanju svojih pravic, postaviti skupnega skrbnika imetnikom zastavnic ali delniških obveznic, ki se glase na prinosnika ali se prenašajo z indosamentom, sme izvršilno sodišče pri sodišču, ki je za to po posebnih zakonih o zastavnicah in delniških obveznicah pristojno, uradoma predlagati, naj se postavi skrbnik. Člen 22. (‘) Če so na kaki nepremičnini hipotekarne terjatve, glede katerih je lastnik hipotekarne nepremičnine upravičen zahtevati izbris hipoteke s pravdo ali z uvedbo amortizacijskega postopka (§§ 128. do 131. zakona o zemljiških knjigah), sme uveljavljati to pravico do izbrisa namesto lastnika vsak upnik, za čigar izvršno terjatev je za temi terjatvami vpisana zastavna pravica na tej nepremičnini, kakor tudi upnik, za čigar terjatev se opravlja izvršba na to nepremičnino z vrstnim redom za temi terjatvami. To pa ne velja glede posameznih plačil na odbitek, ki jih je povrniti v letninah. Upnik, ki uveljavlja s tožbo izbrisno pravico, ki pristoji lastniku, mora lastnika po sodišču obvestiti o pravdi. Sklep o uvedbi amortizacijskega postopka je vročiti tudi lastniku. (2) Določba odstavka (4) ne velja za območja, kjer je v veljavi občni državljanski zakonik iz 1. 1811. s svojimi novelami iz 1. 1914., 1915. in 1916. Člen 23. Kjer napotuje izvršilni postopnik na določbe državljanskega prava, se razumejo s tem ne samo predpisi državljanskega zakonika, marveč tudi predpisi trgovinskega zakonika, meničnega in čekovnega zakona in drugih zakonov ali pravnih predpisov, kolikor je v njih kaj določb zasebnega prava. Člen 24. (') Če se opira zahtevek, kateremu ,v korist se je dovolila na podstavi razsoda razsodnikov izvršba, na diferenčni posel, ki ga je šteti za stavo ali igro, je izvršbo na zavezančevo zahtevo ustaviti. Ta zahteva se sme uveljavljati tako. z rekurzom kakor tudi s tožbo. Tožbo je vložiti pri sodišču, pri katerem je bil podan predlog za dovolitev izvršbe na prvi stopnji. (2) Po vložitvi rekurza ali vložitvi tožbe se sme izvršba na predlog odložiti, dokler se ne odloči pravnomočno o rekurzu ali tožbi. Za tako odložitev veljajo predpisi §§ 42. in 43. izvršilnega postopnika. Člen 25. (‘) Izvršbo, dovoljeno na podstavi razsoda razsodnikov, je ustaviti tudi tedaj, če je sklenil zavezanec pogodbo na razsodnike glede na to, da je z domenkom med člani podjetniške zveze (kartela) predpisano, da se smejo tvarine, orodje ali ostali pripomočki, ki so mu potrebni za njegovo obrtno (industrijsko) proizvodnjo, prodajati samo s pogojem, da se podvrže kupec glede sporov iz tega pravnega posla razsodišču. Glede uveljavljanja zahteve, naj se izvršba ustavi, in nje odložitve je uporabljati določbe člena 24. Zavezančevo zahtevo, naj se izvršba ustavi, pa je zavrniti, če se je pri razpravi pred razsodniki izrečno odpovedal ugovorom zoper izvršbo, ki izvirajo iz tftga nedostatka v pogodbi na razsodnike. (2) Določbe tega člena in Člena 23. se ne dotikajo posebnih določb o izpodbijanju razsodb borznih razsodišč na podstavi člena 5. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930. Clen 26. Predpisi 2. poglavja III. dela (§§ 209. do 217.) sodnega poslovnika o izterjevanju stroškov (pristojbin), denarnih kazni in povračil stopijo za vso državo v veljavo namesto predpisov, ki so o tem doslej veljali. IV. Prehodne določbe. Clen 27. Izvršbe, ki na dan, ko zadobi novi izvršilni postop-nik obvezno moč, že tečejo, izvedejo sodišča in druga oblastva, ki so bila za to doslej pristojna, do konca po dosedanjih predpisih. Clen 28. Ce se na podstavi izvršbe v zavarovanje, opravljene pred začetkom veljavnosti izvršilnega postopnika, predlaga potem, ko zadobi postopnik moč, izvršba v poplačilo, je opraviti to izvršbo po predpisih izvršilnega postopnika, varujoč vrstni red pridobljenih zastavnih pravic. Clen 29. P) O prošnjah za dovolitev začasnih zavarovalnih sredstev, ki na dan, ko zadobi izvršilni postopnik moč, še niso rešene, je odločiti po predpisih novega izvršilnega postopnika. Ti predpisi veljajo tudi za opravo takega zavarovalnega sredstva. (2) Učinek in trajanje zavarovalnih naredb, dovoljenih in izvršenih po dosedanjih predpisih, je presojati po dosedajijih predpisih. Toda glede tega, ali je dopustno pridržati dolžnika v priporu zaradi zavarovanja kake pravice, in, glede oprave takega pripora je uporabljati od dne, ko zadobi izvršilni postopnik moč. njegove predpise, najsi se je izvršba začela že pred tem dnem. Clen 30. Predpisi št. 1. in 4. odstavka (*) člena 46. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930 je uporabljati smiselno tudi na izvršilni postopek. Clen 31. Dokler se ne izda uredba po odstavku (s) § 113. ip., velja za vso državo glede cenitve nepremičnin po zakonu o izvršbi in zavarovanju uredba z dne 24. junija 1932. št. 65.880 (»Službene novinec št. 153/LXX z dne 7. julija 1932). Clen 32. Minister pravde se pooblašča, da sme uporabiti sporazumno z ministrom za finance od kredita, določenega v drugem odstavku točke 3. § 27. finančnega zakona za leto 1937/38., potrebno vsoto za uvedbo zakona o izvršbi in ■ zavarovanju (potni stroški inštruktorjem, ustrojba tečajev, izdelava in natisk knjige obrazcev in pod.). V. Končne določbe. Clen 33. % (i) Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v »Služ-benih novinah«; razen določb členov 1., 7. in 26. zadobi obvezno moč za vsako izmed območij, omenjenih v čl. 1., na dan, katerega zadobi za dotično območje obvezno moč zakon o izvršbi in zavarovanju. Določbe členov 1., 7. in 26. te uredbe zadobijo obvezno moč z dnem razglasitve te uredbe. (2) Minister pravde se pooblašča, da izda vse uredbe, potrebne za izvajanje te uredbe in zakona o izvršbi in zavarovanju, in sicer, kolikor bi segale v pristojnost drugih ministrstev, sporazumno s pristojnimi ministri. Minister pravde dr. N. Subotič s. r. Ministrski svet je odobril prednjo uredbo na podstavi točke 3. § 27. finančnega zakona v svoji seji z dne 4. junija 1937. Predsedništvo ministrskega sveta M. S. št. 411. Rešeno dne 4. junija 1937 v Beogradu. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 456. Avtentično tolmačenje člena 36. uredbe o kmetijskih zbornicah z dne 21. januarja 1937.* Na podstavi člena 36. uredbe o kmetijskih zbornicah z dne 21. januarja 1937** izdajem tole avtentično tolmačenje: 1. Listki, s katerimi se po odstavku (I3) člena 14, uredbe o kmetijskih zbornicah volita svetnik in njegov namestnik, je priložiti volivnemu zapisniku. 2. Ožje volitve oz. žrebanje, ki jih odreja odstavek (so) člena 14. uredbe o kmetijskih zbornicah, se opravijo istega dne, za katerega so bile razpisane volitve svetnikov in njih namestnikov; na to okolnost naj opozori predsednik volivnega odbora volivce ob prvem glasovanju in naj jih pozove, naj ne odidejo z volišča, dokler se jim ne priobči končni izid volitev, ker bi se opravile naknadne volitve sicer samo s tistimi volivci, ki ostanejo. 3. Ce se voli z žrebanjem po določbi odstavka (20) člena 14. uredbe o kmetijskih zbornicah, je ravnati tako, da se napišejo imena kandidatov z ene liste na en listek, imena kandidatov z druge liste pa na drug listek, listka se pa nato preganeta, da se ne vidi, kaj je na njih zapisano. Nato se pozoveta predstavnika obeh list, izmed katerih vleče žreb tisti, ki ga odredi predsednik. 4. Po odstavku (l0) člena 14. morajo poslati občinske uprave (mestna poglavarstva) prepis zapisnika o volitvi volivcev okrajnemu sodišču, pristojnemu za volišče, t. j. za sedež okraja. 5. Kandidati za svetnike in njih namestnike ni da bi morali biti volivci iz odstavka (a) člena 14., marveč sme biti kandidat vsak član zbornice, ki ustreza pogojem iz člena 13. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1937, št. 138/XLITT/321. ** »Službeni list« št. 140/20 iz 1. 1937, 6. Predlagatelji kandidatskih list iz odstavka (l4) člena 14. smejo biti samo izmed volivcev [odstavek (3) člena 14.]. 7. Državni uradniki kot člani volivnega odbora [odstavek (l2) člena 14.] imajo pravico do dnevnice in potnih stroškov po občnih predpisih. Ti izdatki obreme-njajo proračun zbornice; pri prvih volitvah pa jih dajo na račun pristojni bani (člen 35.). V Beogradu, dne 14. junija 1937; št. 43.670. Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r. (To avtentično tolmačenje je bilo prvič objavljeno v »Službenih novinah« št. 135 z dne 18. junija 1937.) Banove uredbe. 357. II1/7 No. 1692/2. Na osnovi čl. 66., 67 in 69. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929 (»Službene novine« br. 143/LXI — »Uradni list« št. 313/76 iz leta 1929.) v zvezi s § 11. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929 (»Službene novine« broj 240/XCIX — »Uradni list« št. 417/104 iz leta 1929.) predpisujem nastopno naredbo o izpremembi in dopolnitvi navedbe bana dravske banovine o zaščiti in gojitvi domačega oreha z dne 1. februarja 1934, III/7 No. 828/1 (»Službeni list« štev. 111/11 iz leta 1934.). Clen 1. Paragraf 3. se izpreminja in se glasi: »Iz dravske banovine se sme izvažati orehov les (okrogel, tesan in žagan) le, če ije žigosan po predpisih § 4. te naredbe in na podstavi izvoznic, ki jih izdaja občinska uprava po obrazcu, predpisanem po kraljevski banski upravi. Za izvoz orehovega lesa v inozemstvo (eksport), posekanega z odobritvijo v smislu § 1. te naredbe, je upoštevati še posebno predpise, izdane po ministrskem evetu na osnovi zakona o občni carinski tarifi.« Clen 2. Za § 3. se dodaje nov paragraf, ki se glasi: »§ 3. a. , Ne glede na kraj namembe (v kraje v banovini ali drugam) se sme odpravljati orehov les po železnici samo, če ije žigosan po predpisih te naredbe in če je pošiljka opremljena s predpisano izvoznico (§ 3.).« Clen 3. § 4. se izpreminja ter se glasi: »Žigosanje orehovega lesa, posekanega z odobritvijo v smislu § 1. te naredbe, izvršita ob rednih službenih potovanjih (obhodih) v gozdih sreski šumarski referent, zunaj gozdov pa sreski kmetijski referent. 'Ako se vrši žigosanje na nakladalnih postajah, skladiščih, tržiščih itd., izvrši žigosanje pni (šumarski referent, čigar sedež je bližji. Morebitne potne stroške trpi v tem slednjem primeru izvoznik lesa. Na izvoznice (§ 3.) je vtisniti žig, s katerim je žigosan orehov les.« Clen 4. V § 6. se v tretji vrsti za besedo »šumarskega: črta beseda: »in«, ter postavi namesto nje beseda: ali:. Clen 5. V § 9. se v četrti vrsti za besedo »kmetijskih« črta beseda: »in« ter postavi namesto nje beseda: »ali«. Clen 6. Ta naredba stopi v veljavo 15. dan po objavi v »Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine«. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 21. junija 1937. Ban: Dr. Natlačen s. r. 358 Ad TI. No. 13.333/2. Popravek. V objavi banske uprave o pobiranju občinskih davščin v občini Bodonci, srez murskosoboški, v letu 1937/38. (Sl. 1. 286/42 ex 1937) se mora pod točko 2., c) glasiti: >e) od hi stopnje alkohola špirita in žganja dinarjev 5'—«. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 19. junija 1937. Po pooblastilu bana, načelnik upravnega oddelka: Dr. Hubad s. r. 359. Izpremembe v staležu državnih uslužbencev v območju dravske banovine. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6213/1, je bil Berglez Tomaž, upravno-pisarniški uradnik, IX. skupine pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6223/1, je bil Fistra-vec Fridolin, upravno-pisarniški uradnik X. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, postavljen za upravno-pisarniškega uradnika IX. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z ‘dne 22. maija 1937, I. No. 6162/1, je bila Ivančič Pb.težajne skupine pri sreskem načelstvu v Logatcu, postavljena za upravno-pishr-niško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. maja 1937, I. No. 6177/1, je bila Soklič Antonija, zvaničnica I. položajne skupine pri sre-skem načelstvu v Kranju, postavljena za upravno-pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, T. No. 6304/1, je bila Trampuž Marica, zvaničnica I. položajne skupine pri omenjeni banski upravi, postavljena za upravno pisarniško uradnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 6963/1, je postavljen Ahlin Jožef iz Grosupljega za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. junija 1937, I. No. 5048/2, je postavljen A n ž e 1 Ivan za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 5571/3, je postavljen Bojane Mihael za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 3246/1, je postavljen Bradač Ludvik za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, L No. 6964/1, je postavljen Debevc Jožef za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. junija 1937, I. No. 977/2, je postavljen Dragar Marjan za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, I. No. 6845/2, je postavljen Klenovšek Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 6969/1, je postavljen Klopčič Mihael za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, L No. 5585/3, je postavljen Krese Alojzij za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. maja 1937, I. No. 6292/1, je bila K roli Josipina, zvaničnica II. skupine pri sreskem načelstvu v Kamniku, postavljena za zvaničnico I. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. junija 1937, I. No. 995/2, je postavljen Ogrin Valentin za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 6971/1, je postavljen Polzel n ik Karol za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, I. No. 6973/1, je postavljen Sobar Leopold za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937, I. No. 6972/1, je postavljen Štefančič Andrej za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No.,6974/1, je postavljen Trupej Franc za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, I. No. 6975/1, je postavljen Urbas Janez za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. junija 1937, I. No. 5805/2, je postavljen Vehovec Janez za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1937. I. No. 6976/1, je postavljen Vidmar Stanislav za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 6537/2, je postavljen Weixler Rudolf za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi polic/je v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1937, I. No. 5602/3, je postavljen Zaman Ludvik za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dno 18. junija 1937, L No. 6977/1, je postavljen Žužek Jože za policijskega stražnika-pripravnika v III. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani. ■■ Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska la zalaga tiskarna Merku« d,