§¥ i /M S EC S KOPER — 14. AVGUSTA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO VIII. — ŠTEV. 32 Izhaja vsak petek. - Izdaja Časopisno zaloznisko podjetje »Primorski tisk« Koper. - Naslov uredništva in uprave-Koper, Cankarjeva ulica 1, telefon 170 - Posamezni izvod 10 din. - Celoletna naro čni naso0 din uoletn n "^rtTn' četrtletna 130 d.n. 2a .nozemstvo letno 1000 din ali 3.5 dolarja. - Bančni račun 002 70 1^8°- S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA HRPELJE Minuli petek sta oba zbora občinskega ljudskega odbora Hrpe-lje sprejela enega izmed najbolj pomembnih sklepov za nadaljnji razvoj gospodarstva hrpeljske občine: sklep o ustanovitvi podjetja v izgradnji — Opekarna Obrov. Poročali smo že, da bodo v Obrovu v prihodnjih 24 mesecih dogradili opekarno, ki bo veljala 222 milijonov dinarjev. Investicijska banka je že odobrila posojilo 82,3 milijona dinarjev, medtem ko bosta okraj in občina prispevala skupaj skoraj 140 milijonov dinarjev. Že letos bodo porabili okrog 50 milijonov dinarjev za začetek gradbenih del in za nabavo opreme, za ureditev ceste, daljnovoda in vodovoda. Glavni projekt za opekarno, ki bo proizvajala letno. skoraj 10 milijonov opek, bo izdelal »Projekt Koper« do 20. decembra letos, projektiranje peči in sušilnice pa je prevzel Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS. Ta opekarna bo velikega gospodarskega pomena in je njena postavitev upravičena spričo dejstva, da je v Obrovu izredno velika' količina kakovostne suro- OBISK IZ ETIOPIJE Jutri, v soboto 15, avgusta, bo prispel v Jugoslavijo na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita etiopski cesar Haile Selasie I. Etiopskega cesarja, ki bo med svojim desetdnevnim bivanjem v naši državi obiskal nekatere kraje Slovenije in Hrvatske, bodo spremljali njegova vnukinja princesa Aida Desta, viceguverner pokrajine Šoa Ras Mesfin Seleši, dvorni minister Tsahahi Tezas Tafara Vork Ki-dane Vold, načelnik posebnega štaba generalmajor Munugeta Buli, cesarjev pribočnik polkovnik Nebebe Hailemaria in njegov osebni tajnik Ato Ketema Ifru. Med obiskom etiopskega cesarja v Jugoslaviji pa ga bo spremljal tudi etiopski veleposlanik v Jugoslaviji Dajazmač Amha Abera. Kakor je znano je etiopski cesar Haile Selasie I. že več tednov na potovanju po Evropi. Obiskal je Sovjetsko zvezo, Češkoslovaško, Belgijo, Francijo in Portugalsko, kjer se je z najvišjimi predstavniki teh držav razgovar-jal o možnostih povečanja gospodarskega in kulturnega sodelovanja. _ Cesar Haile Selasie I. bo tako že drugič obiskal Jugoslavijo in istočasno bo to četrto srečanje med predsednikom republike Titom in cesarjem, saj je naš predsednik že- dvakrat .obiskal prijateljsko Etiopijo. Ponovni obisk cesarja Etiopije je velikega pomena za nadaljnjo utrditev jugoslovansko-etiopskih odnosov kakor tudi za nadaljnje mednarodne napore za mir. V spomin skupnim žrtvam Občinska odbora Zveze borcev v Kopru in Bujah bosta v nedeljo, 20. septembra, odkrila v Hr-vojah spomenik na meji med LR Slovenijo in LR Hrvatsko. Spomenik padlim borcem narodnoosvobodilne vojne bo izdelan iz kraškega kamna, visok bo 5 metrov, imel obliko obeliska in na njem bodo vklesana imena padlih partizanov s posvetilom v slovenskem, hrvatskem in iatlijanskem jeziku. Pred odkritjem spomenika bosta imela svečano skupno sejo Občinska ljudska odbora Koper in Bilje. vine za izdelavo opeke, opekarski delavci pa bodo izključno domačini, razen nekaj strokovnjakov, ki jih sedaj ni v hrpeljski občini. Druga pomembnost je bila živahna razprava, ki je sledila poročilu občinskega sveta za šolstvo, prosveto in telesno vzgojo, Odborniki so razpravljali predvsem o načinih izboljšanja šolanja, ki je v največji meri odvisno od materialnih sredstev, s katerimi bi bilo možno razširiti in temeljito obnoviti nekatera šolska poslopja, kakor tudi izboljšati sestav učnega kadra. Največja ovira v izvajanju šolske reforme je pomanjkanje šolskih prostorov na osrednjih šolah Iirpelje in Podgrad. Hrpeljska šola je bila zgrajena pred 50 leti za približno 60 otrok, medtem ko bo letos obiskovalo to šolo skoraj 270 učencev. Tudi šolsko poslopje v Podgradu je potrebno večjih popravil. Občutno je tudi;.'^'dmanj-kahje učnih moči, . predvsem predmetnih učiteljev za nekatere predmete. Ta dva vzroka pa sta samo del celotnih vzrokov, ki vplivajo na to, da šolski uspehi na področju hrpeljske občine niso zadovoljivi. Zato velja sedaj, ko smo sredi počitnic — takšno je stališče odbornikov ObLO Hrpelje — temeljito razmisliti o tem, kaj je treba storiti, da bi v jeseni, ko bodo razprave o predlogu občinskega družbenega plana in proračuna za prihodnje leto, V kar največji meri obravnavali tudi potrebe šolstva in prosvete v tej občini. Letošnja bogata letina paradižnikov nas je spravila kar v zadrego, ker je to razmeroma hitro zoreč in lahko pokvarljiv sadež. Treba je' bilo prebresti številne težave okrog pravočasnega obiranja, odkupa, transporta, skladiščenja, prodaje, predelave in podobno. Kako smo vse to rešili, bomo lahko povedali ob zaključni bilanci. Na sliki: obiranje paradižnika v Ankaranu Razgovor s predsednikom Okrajne zadružne zveze v Kopru Francem Kraljem Al; je predhodno sklepanje pogodb zasebnih kmetijskih proizvajalcev za prodajo kmetijskih pridelkov koristilo le-teni in zakaj? »Na vsak način je sklepanje pogodb koristilo zasebnim proizvajalcem, i.n sicer posebno vtem, da je Med svojim oddihom na naši obali je članom Kluba primorskih študentov, ki posečajo seminar v Ankaranu, predaval tudi predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine dr. Aleš Bebler. Na sliki je med udeleženci seminarja minulo soboto dopoldne v parku ankaranske bolnišnice Minulo sredo se je začel v Ankaranu pri Kopru desetdnevni seminar za študente iz koprskega okraja, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Seminar sta priredila OLO in OK ZKS Koper, ki sta poverila organizacijsko izvedbo Ljudski univerzi. ■ Namen tega seminarja je pravzaprav dvojen. Predvsem naj bi na njem z vrsto predavanj posredovali udeležencem čim popolnejšo sliko gospodarskega, kulturnega in političnega življenja v okraju ter jih seznanili s problematiko tega področja. Zato je tudi program zelo pester in zajema vse od industrijskega razvoja, kmetijstva, komunalnih vprašanj, trgovine in gostinstva do šolstva in prosvete. Posebej je v programu posvečena pozornost razvoju delavskega in družbenega upravljanja, prav tako pa tudi značilnostim, ki jih temu področju daje maloobmejni promet. Prav tako pa je namen seminarja tudi vzpostaviti neposred-nejše stike med študenti in vodilnimi tovariši v okraju. Prireditelj je zato povabil k sodelovanju več direktorjev večjih podjetij, predsednike raznih svetov pri OLO, strokovnjake iz vrst kme-tijcev in podobno, medtem ko bo imel zaključno predavanje sekretar OK ZKS tovariš Albert Jako-pič-Kajtimir. V okviru seminarja so bili tudi trije poučni izleti, združeni z ogledom najznačilnejših industrijskih objektov in kmetijskih posestev v okraju. Tako so si udeleženci ogledali tovarno motornih koles Tomos v Kopru, kombinat prehranjevalne industrije v Izoli, tovarno lesovin-skih plošč Lesonit v Ilirski Bistrici ter kmetijsko posestvo na Debelem rtiču, Jo kmet dobil orientacijo, kaj naj proizvaja in po kakšnih cenah bo pridelek lahko vnovčil. Glede tržne blagovne proizvodnje je v koprskem okraju izrazito istrsko obalno področje v vseh treh bčinah, Koper, Izola in Piran, kjer je ta proizvodnja razmeroma dobro razvita. V obalnem področju je. imel proizvajalec v ko-operacijskem odnosu zagotovljen plasma blaga in ceno, V kolikor je bila pogodbeno zagotovljena. To se pravi, da je imel proizvajalec takojšnjo in neposredno korist. Prav tako- koristno pa ,ie b'lo kooperacijsko sodelovanje tudi za proizvajalce v ostalem predelu okraja, kjer so sklepali pogodbe za melioracije travnikov, pozni krompir. urejanje pašnikov, pitanje živine itd.« lOko bodo izkušnje vplivale na tiste zasebne proizvajalce, ki niso sklenili pogodb za prodajo pridelkov kmetijskim zadrugam? »Te izkušnje so že in še bodo pozitivno vplivale na tiste proizvajalce, ki niso sklenili pogodb. Na obalnem oodročju so šli proizvajalci razen nekaj izjem tako rekoč vs.i v kooperacijsko proizvodnjo. V zgornjem predelu okraja pa so se proizvajalci, ki irso šli v kooperacijo, že letos, ko imamo dobre vremenske >n letne poboje, na lastne oči prepričali, da so proizvajalci v kooperaciji dosegli izdatno večjo proizvodnjo tako pri žitu, v travništvu 1 n drugem, ker so bili deležni vseh kooperacijrkih ugodnosti (cenejše umetno gnojilo, pomoč pri izvajanju agrotehničnih ukrepov in kontrolno soremljanje rasti in uspevania .posevkov). Travništvo, gojeno v kooperacij'!. :ie ob istih talnih in podnebnih pogojih, dalo dva- in celo trikrat večji donos, kot parcele izven kooperacije'. Vse pa kaže, da se bodo te izkušnje uveljavile tudi pri krompirju in drus? h kulturah, kar bo vsekakor otipljivo vplivalo na nadaljnji razvoj in utrjevanje ko-opcracijskih odnosov.« Ali se opažajo težnje kmetijskih zadrug, zadružnih poslovnih zvez in prcskrbovalnih podjetij, da ne bi izpolnjevali sklenjenih pogodb za odkup kmetijskih pridelkov? Kakšni so ukrepi Okrajne zadružne zveze in drugih činiteljev, da bi bile pogodbe dosledno izpolnjene? »Pri zadružnih organizacijah nt opaziti teženj, da bi ne hotele izpolnje- vati sklenjenih pogodb, saj je jasno, da so same neogibno zainteresirane na čim doslednejšem izpolnjevanju pogodb, A tudi pri preskrbovalnih podjetjih ni zabeležiti večjega odstopanja. Pri tem je seveda treba upoštevati, da je takšna oblika odnosov med proizvodnjo in preskrbo šele v začetnr fazi, da nekatera podjetja niti niso bila na takšen način posla v zadostni meri in z vsem utemeljeno pripravljena. Kolikor je pa bilo odstopanja, se je skušalo z obeh strani sproti izravnati, kakor je to pokazalo posvetovanje zastopn kov zadružnih organizacij in preskrbovalnih podjetij konec junija, Posebno poglavje v letošnji proizvodnji pa so težave naše predelovalne industrije, ker ni bila v stanju skleniti pogodb o prevzemu- produktov za predelavo, kar je v najbolj izraziti luči bilo videti pri letošnji proizvodnji paradižnika.« Ali se je z vsem tem izboljšala preskrba potrošnikov, kakovost pridelkov, ki jih kupujejo potrošniki, in ali se ti pridelki prodajajo po cenah, ki jih omogoča obilna letina? »Sodim, da se je preskrba kakor tudi kakovost izboljšala. Glede cen pa sodim, da so glede na razmeroma nižje odkupne cene v kmetijskih zadrugah previsoke. To dokazujejo številni primeri, ko kmetijske zadruge dajejo preskrbovalni mreži produkte po realnih cenah, ki pa nato v maloprodaji presenetljivo narasejo za sto in celo za 200 odstotkov.« fg Prijateljsko srečanje I in V Ljubljani je bil v ponedeljek ponovni sestanek med predstavniki RAI, RTV Ljubljana in zavoda Primorske prireditve iz Kopra. Dogovorili so se o tehničnih podrobnostih prvega skupnega televizijskega prenosa, to je revije italijanskih popevk, ki bo v okviru poletnih prireditev 25, av-igusta v Kopru. Predstavniki italijanskega radia in televizije so •obenem obvestili prireditelja, da ;bo spored v glavnem isti, kot smo ■že- poročali. V reviji bodo razen dveh orkestrov RAI sodelovali ;znani italijanski pevci popevk, kot so Claudio Villa, Teddy Reno ter Jula de Palma. Te dni so iz Tovarne motornih koles TOMOS v Kopru odptemili prve pošiljke povsem doma izdelanih motornih koles v inozemstvo. Na sliki: na odpremni rampi v tovarni nakladajo Colibrije v velikih zabojih na kamione Intereurope. Vozila so namenjena v Turčijo. Simultanka Ivkova v Izoli Velemojster Ivkov je pred dnevi obiskal slovensko obalo, kjer se je mudil več dni -na odmoru. Priložnost so izkoristili izolanski šahovski funkcionarji, ki so organizirali simultanko na devetnajstih deskah.• Udeležba je bila sicer šibka, vendar je treba upoštevati, da so zdaj dopusti in da so številni igralci odsotni. Velemojster je enajst partij dobil, šest remiziral in dve izgubil. Zmagala sta Ivan Vlašič in Hrva-tin, remizirali pa so Barbara Vlašič, Dolinšek, Cah, Zavec, Jeruc in Jevnikar. Iz Konra je sodelovalo 7 igralcev, ki so osvojili tri točke Iz Izole pa je bilo 12 igralcev, ki so osvojili dve točki. FRANCOSKA DIPLOMACIJA V KOČLJIVEM POLOŽAJU Ko se je francoski ministrski predsednik Michel Debrč vrnil z dvodnevnega inšpekcijskega potovanja po Alžiriji, se je razgo-varjal s predsednikom republike de Gaullom, Njegovo poročilo je prikazalo neurejeno alžirsko vprašanje v taki luči, da je postavilo francosko diplomacijo v zelo kočljiv položaj v trenutku, ko ves svet z zanimanjem pričakuje Eisenhowerjev obisk v Evropi. Debre je po proučitvi vojaških in ekonomskih vprašanj predlagal, naj nujno pošljejo v Alžir še 40.000 vojakov, predvsem študentov, in naj vzpostavijo »civilne službe«, da bi razbremenili vojaške kadre. Zato naj bi vsi francoski uslužbenci v prihodnje obvezno najmanj dve leti službovali v Alžiriji. Generalna konfederacija dela pa je že protestirala proti temu načrtu, ki dejan- GOSPODARSKI KOMENTAR lArepov V prejšnjem gospodarskem komentarju smo utemeljevali, da je upravičeno pričakovanje splošnega zboljšanja življenjske ravni spričo ugodnega gospodarskega razvoja zlasti v letošhjem letu. Prekoračenje proizvodnje na vseh področjih je namreč tako veliko, da obstoje vse možnosti za izpolnitev petletnega gospodarskega načrta v štirih letih, o čemer je bilo na tem mestu že tudi govora. To pomeni vsekakor velik uspeh, še bolj pa potrditev za pravilnost poti, ki je bila pred leti začrtana za naš nadaljnji gospodarski razvoj, pot, ki smo jo dejansko začeli, ko smo opustili upravni sistem vodenja gospodarstva. Če zasledujemo dogajanja na gospodarskem področju, lahko ugotovimo, da izdajajo že zdaj . postopno naši pristojni organi potrebne ukrepe, ki naj vplivajo na ta ali oni način na zboljšanje življenjske ravni našega prebivalstva. Posebna skrb je posvečena porastu široke potrošnje, s čimer naj bi zadovoljili vedno večje zahteve in potrebe potrošnikov. Znano je namreč, da so se zlasti letos zelo dvignili dohodki prebivalstva, ki s temi vedno bolj pritiska na trg z zahtevo po vedno novem blagu. Domača proizvodnja, ki je v tem pogledu v stalnem porastu, ne more zadovoljiti vseh potreb in zahtev, tako da je potreba po uvozu blaga za široko potrošnjo velika celo pri tistih predmetih, ki jih izdelujemo doma. Naj omenimo na primer hladilnike, kolesa, motocikle in še mnogo drugega. Ugoden zunanjetrgovinski razvoj zlasti v letošnjem letu omogoča izločitev milijardnih sredstev za nakup in uvoz blaga, ki ga nujno rabimo za zadovoljitev najnujnejših potreb široke potrošnje. Samo v zadnjem času je bilo v ta namen določenih sedem milijard dinarjev, kar z ostalimi, v ta namen določenimi sredstvi predstavlja velik prispevek za zadovoljitev omenjenih potreb. Brez dvoma je to le eden izmed ukrepov, ki so posledica ugodnega gospodarskega razvoja. Ukrepi v navedeni smeri tudi niso nič novega ali izrednega in predstavljajo eno izmed temeljni}i smernic naše gospodarske politike. Kot nove pa moramo omeniti ukrepe, ki jih je omogočila povečana kmetijska proizvodnja. Spremembe v regresih, ki predstavljajo v naši ekonomiki ukrep, s katerim družba posega v ta razvoj, pomeni postopno liberalizacijo tudi na tem področju, ali z drugimi besedami: pomenijo ti ukrepi prvi večji korak, po katerem naj tudi v kmetijski proizvodnji odločajo vedno bolj ekonomski zakoni prostega trga. Posegi države pa naj se postopno zmanjšajo oziroma naj prenehajo vsaj v takem smislu kot doslej, ne da bi morda družba popolnoma prenehala podpirati razvoj kmetijstva, izvajati melioracije in podobno. Postopno naj le prenehajo regresi kot administrativno orodje uravnavanja in podpiranja razvoja v kmetijstvu, velikanska sredstva do 30 milijard, ki gredo sedaj za regrese, pa naj se uporabijo drugače. -dt- PARIZ — Te dni so podpisali v Parizu irancosko-bolgarsko trgovinsko pogodbo, ki predvideva, da bodo v enem letu izmenjali blago v vrednosti 9 milijard frankov. BONN — Vlada Zahodne Nemčije bo proučila predlog zunanjepolitičnega odbora glede vzpostavitve diplomatskih stikov z vzhodnoevropskimi državami. Zunanji minister von Brentano je v tej zvez*) izjavil, da pozdravlja to pobudo in da bo bonnska vlada razpravljala o njej preden bo predložena parlamentarnemu zunanjepolitičnemu odboru. KARAKAS — Venezuelski predsednik Betancourt je na tiskovni konferenci te dni 'izjavil, da bo Venezuela na bližnjem zasedanju zunanjih ministrov Organizacije ameriških držav v Santiagu de Chile dosledno zagovarjala načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Venezuela bo predlagala kooperacijo med — ameriškimi državami. CAPE CANAVERAL — Podmor-niški projekti! »Polaris«, ki so ga te dni izstrelili v Cape Canave-ralu, ni dosegel želenega učinka. DrugI del rakete je namreč strmoglavil v ocean dve minuti po izstrelitvi. WASHINGTON — Ameriški kongres je odobril komisiji za atomsko energijo za tekoče proračunsko leto, ki se Je začelo 1. julija, 2 milijardi, 683 milijonov dolarjev. Predsednik Eisenhower je sicer predlagal za 35,5 milijona dolarjev višji znesek, MOSKVA — Inštitut sovjetske akademije znanosti za radioelek-troniko je sestavil nov aparat s pomočjo katerega lahko odpravijo motnje v radijskih oddajah. FINSKA TRGOVSKA MORNARICA Pomorsko prometna mreža Finske je razprežena odlično, število njenega trg. brodovja znatno, kljub vsemu pa se je v m nulem letu njegova skupna tonaža znižala za okroglih 7500 ton. Konec preteklega leta je imela finska trg, mornarica 574 ladij s 770.000 BRT. TANKER VELIKAN Največji tanker na svetu in po velikosti "tretjo največjo ladjo, ki se trenutno pozibava na morskih valovih, so nedavno spustili v morje Japonci, Dali so mu ime APOLO, Tanker meri v dolžino 234 m, • ma 69,100 DRT in 104.500 ton nosilnosti. sko pomeni militarizacijo civilne upravne službe. MIŠLJENJA SO DELJENA Sporočilo, da bo predsednik ZDA v kratkem obiskal Evropo, so zbudila veliko zanimanje in številne komentarje. Tako menijo v Londonu, da bi bilo primerneje, če Eisenhower obišče Bonn in da se ne sestane z zahodno-nemškim kanclerjem v Parizu. Verjetno Adenauer ni pripravljen, da bi se z Eisenhowerjem sestal v Londonu. V Bonnu pa so Eisenhowerjev sklep, da bo obiskal glavno mesto Zahodne Nemčije, sprejeli kot važno koncesijo bonnski vladi. Zelo so namreč presenečeni nad napovedanim prvim obiskom ameriškega predsednika Zahodni Nemčiji, katerega namen je razgovor s predsednikom boninske vlade kot enakopravnim partnerjem v zahodni zvezi. AFRIŠKE DRŽAVE ZAHTEVAJO PRAVICO ALŽIRCEV DO SAMOODLOČBE V Monroviji se je zaključila konferenca devetih neodvisnih afriških držav z resolucijo, ki zahteva, naj Francija prizna Al-žircem pravico do samoodločbe in neodvisnosti; naj Francija sprejme ponudbo začasne alžirske vlade za začetek razgovorov, naj se prekinejo sovražnosti, naj se francoske vojaške sile umaknejo iz Alžnra in naj ne bi Francija uporabljala oborožitve, ki jo dobi v okviru Atlantskega pakta za vojskovanje v Alžiriji. Resolucija med drugim tudi zahteva prekinitev rasne diskriminacije, ki jo izvaja južnoafriška vlada. Posebna resolucija afriških držav pa obsoja namen Francije, da bi prvo atomsko bombo izstrelila v Sahari. NASER ZA ZBLIŽANJE MED VZHODOM IN ZAHODOM Predsednik ZAR Abdel Naser je v nedeljo izjavil, da pozdravlja vsako zbližanje med vzhodnim in zahodnim blokom, če le ne gre na račun malih držav. Omenil je, da politika ZAR temelji na nesodelovanju v blokih in na pozitivni nevtralnosti, ker želi ZAR ostati izven vplivnih sfer in izven hladne vojne. Dejal je, da bo ZAR morala ustvariti močno nacionalno armado, ki bo branila gospodarsko izgradnjo Združene arabske republike. Po njegovem mnenju bo potrebno 20 let, da se bo življenjska raven v ZAR povzpela na evropsko raven, za kar bo potrebno v prihodnjih petih letih investirati v proizvodnjo 666 milijonov funtov. V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana« smo govorili o stanovanjski pravici, v tem sestavku pa b; si ogledali kako zakon o stanovanjskih razmerjih ureja vprašanje oddajanja stanovanj v uporabo. Ni dvoma, da je v naših sedanjih pogojih, ko nam še zelo primanjkuje stanovanj, to vprašanje osrednje vprašanje, saj je od tega kdo in pod kakšnimi pogoji je upravičen oddajati stanovanja odvisno stvarno uživanje stanovanja od strani uporabnika. Ko zakon to vprašanje ureja izhaja iz osnovnega načela, da je stanovanjski sklad splošna dobrina in da vsled tega pravica oddajanja stanovanj načeloma pripada družbeni skupnosti, ki jo izvaja preko občine oz. njenega ljudskega odbora. Zato zakon določa, da oddaja prosto stanovanje stanovanjski organ ljudskega odbora po vrsti, po nujnosti in po upravičenosti potrebe posameznih oseb po stanovanju. To pa ne velja za stanovanja v novi hiši. ki je bila po sklepu občinskega ljudskega odbora zgrajena za ožji krog oseb, n. pr. za prosvetne in zdravstvene delavce. Od tega splošnega načela, da namreč oddaja stanovanja stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora, pa pozna zakon tudi izjeme, ki so se uveljavile že v naši dosedanj, tozadevni praksi in s katerimi se želi vzpodbudili investitorje k vlaganju svojih sredstev v graditev novih stanovanj, V tc-m smislu zakon določa, da se državni organ, zavod ali gospodarska oziroma družbena organiza- Kmcčka zveza je v svojem pismu generalnemu vladnemu komisariatu protestirala, zato ker slovenski kmetje niso v dovoljnem številu zastopani v posvetovalni komisiji, katere naloga je, proučiti razna vprašanja v zvezi z organizacijo kmečke bolniške blagajne, Kmečka zveza označuje to dejstvo kot kršitev posebnega statuta, priloženega spomenici o soglasju z dne 5. oktobra 1954, in tudi protestira zaradi diskriminacije, ki je bila izvedena v škodo stanovske organizacije, v kateri je dobršni del neposrednih obdelovalcev tržaškega področja. Zveza glede tega zahteva, naj bi bil imenovan v posvetovalno komisijo tudi njen predstavnik, —000— Na zadnji seji tržaškega občinskega odbora so odobrili izdatke za redno in i-zredno vzdrževanje nekaterih šolskih poslopij. Predvideno je, da bodo dali 1,5 milijona lir za popravilo telovadnice v strokovni šoli »Guido Brunner«, 050 tisoč l'ix za popravila v šoli v ulici Manzoni, 685,000 lir za strokovno gostinsko šolo, 500,000 lir za slovensko šolo v Križu, 1,6 milijona lir za popravilo telovadnice v osnovni šoli pri Sv. Soboti, 430.000 lir za popravila v šoli »Silvlo Benco« ter 1,2 milijona lir za brezplačna zdravila za občinske reveže, —000— Sindikata kovinarjev CGIL in CISL sta zaprosila Urad za delo, naj posreduje glede 152 odpustov v ladjedelnici Felszegy. Ta prošnja je v zvezi z dejstvom, da so v avgustu vsi delavci te ladjedelnice na dopustu ter do septembra ne bo možno organizirati pogajanj, ker se sindikati ne bodo mogli posvetovati z delavci, Sindikati tudi menijo, da odpust; niso upravičeni, ker ima ladjedelnica Felszegy v gradnji dve ladji večje tonaže. —000— ¡3s MQj®(stl®wm® DELAVSKEGA GIBANJA IN KP JUGOSLAVIJE 4. avgusta 1919 je bil prvi fašistični teroristični napad na Delavski dom v Trstu. 2. avgusta 1921 je bil v Jugoslaviji sprejet zakon o zaščiti države, ki je bil naperjen proti komunistom. Na osnovi tega zakona je bilo predano sodišču 54 narodnih poslancev, članov KPJ; med prvimi je bil aretiran Djuro Salaj. Med 20. in 22. avgustom 1922 je bil v Ljubljani II. kongres SKPJ. 21. avgusta 1924 je izšla v Ljubljani prva številka tednika Delavsko-kmetski list, ki je bil legalno glasilo KPJ za Slovenijo. 20. avgusta 1926 je izšla prva številka tednika Enotnost, ki je bil legalno glasilo KPJ ,'za Slovenijo. Enotnost je izhajala do marca 1929. 21. avgusta 1937 je izšla prva številka štirinajstdnevnika slovenskega podeželskega ljudstva »Kmečka sloga«. Avgusta 1941 je CKSKOJ pozval mladino vseh narodov Jugoslavije na oboroženo vstajo. cija, ki je sezidala hišo po 15. maju 19-15, s sredstvi sliladov, s katerimi sama razpolaga, šteje za njenega uporabnika in ima pravico oddajati stanovanja v njej svojim delavcem fn uslužbencem. Vendar tudi v teh primerih dodeljevanje stanovanj v uporabo ni prepuščeno samovolji investitorjev, saj zakon določa, da mora delavski svet oziroma drug najvišji organ stanodajalca predpisati pravilnik o tem, kako in katerim kategorijam oseb se bodo dajala stanovanja v sezidanih hišah in druga stanovanja, ki jih oddaja stanodajalec in po katerem prednostnem redu. S tem pravilnikom morajo biti vsi prizadeti seznanjeni. Glede na to, da imajo nekateri državni organi in zavodi še poseben interes na tem, da sami razpolagajo s stanovanji, v katerih stanujejo njihovi uslužbenci, daje zakon pooblastilo Zveznemu izvršnemu svetu, da lahko predpiše, da imajo laki državni organi in zavodi izključno pravico oddajali stanovanje, v katerih stanujejo njihov; uslužbenci in sicer ne glede na to ali so jih sami zgradili ali ne. Razumljivo je. da velja tudi za stanovanja na železniških postajah, v vojašnicah in za druga podobna stanovanja, ki so zvezana z opravljanjem službene funkcije v stavbi, v kateri je stanovanje, izjema od splošnega pravila in da imajo pravico oddajati takšna stanovanja nosilci pravice uporabe na takih stavbah. Stanovanje, ki je namenjeno za hišnika se sme oddat' samo hišniku in odločbo o tem Izda hišni svet. Ko hišnik neha to biti, sc morajo on in Predvideno je, da bo novo šolsko poslopje v Zgontku že septembra pod streho in da bodo v tej šoli začeli s poukom prihodnjo jesen. Med Zgoni-kom iin Saležem zaključujejo še dela na cesti in občina namerava popraviti ter asfaltirati tudi cesto iz Bajte v Salež ter pot iz Repna v Repni č. —000— V soboto in nedeljo bo na Opčinah kmečki tabor, na katerem bodo razstavljali razne stroje, sodobna umetna gnojila, različne vrste krme ter druge kmeUjske potrebščine. Predvidena je tudi kulturna prireditev s sodelovanjem pevskih zborov, folklornih skupin ter godb iz Doline in Proseka. TSD1M DNI V SLAVONSKI POŽEGI JE ZAČELA PRED DNEVI OBRATOVATI NOVA TOVARNA SADNIH SOKOV, v kateri bodo dnevno lahko predelal; 40 ton sadja v sadne sokove. Skupni stroški za tovarno so znašali okrog 63 milijonov dinarjev. DOBAVA LOKOMOTIV INDIJI. V kratkem bo tovarna lokomotiv, strojev in mostov »Djuro Djako-vič« dobavila 12 lokomotiv indijskim železnicam in še konstrukcijo za most, ki bo zgrajen čez reko Gajdak v Indiji, Železne konstrukcije za ta most sta izdelali tovarni »Djuro Djakovič« in »Metalna« iz Maribora. POSTAJE PROTI TOČI V ISTRI so zgradili v Poreču, Novi vasi, Višnjanu, Kaštelirju, Taru in Vi-žinadi. Skupna površina, ki naj jo zaščiti teh 50 novih postaj proti toči, znaša približno 200 km2. MEDNARONA KONFERENCA O ZATIRANJU MURVINEGA HROSCA. Konec junija je bila v Beogradu mednarodna konferenca o zatiranju murvinega hrošča in iinansiranju te akcije. Konference so se udeležili strokovnjaki iz raznih evropskih držav, kakor tudi predstavniki evropsko-medite-ranske organizacije za zaščito rastlin in mednarodne organizacije za svilo. PITANJE GOVED V VOJVODINI je po podatkih okrajnih živinskih poslovnih zvez bilo v začetku letošnjega leta takole: skupno so pitali 320 tisoč goved, od tega 65 tisoč v splošno družbenem sektorju, 48 tisoč v zadružnem in 206 tisoč v zasebnem. Od skupnega števila goved je približno 168 tisoč krav, 27 tisoč Juncev in nad 120 telet. JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA JE ODOBRILA POSOJILA nekaterim gospodarskim organizacijam in ljudskim odborom za rekonstrukcijo ter napredek proizvodnje, za izgradnjo novih objektov in za gradnjo stanovanj. Med drugim je dobilo podjetje Mehanotehnika v Izoli na osnovi združevanja decentraliziranih sredstev posojilo v višini 143,417.000 dinarjev za rekonstrukcijo obratov. Tovarna zdravil »Krka« v Novem mestu 91,582.000 dinarjev za gradnjo obrata za proizvodnjo rentgenskih kontrastnih sredstev, koksarna v Lukavcu skoraj 12 milijard dinarjev za gradnjo tovarne dušičnih gnojil z letno zmogljivostjo 120 tisoč ton in Jugoslovanske železnice 2 milijardi 800 tisoč milijonov dinarjev za nabavo železniških vozil. oo tisti, ki z njim stanujejo, izseliti iz stanovanja in le v primeru njegove upokojitve ali smrti, je treba tistim, ki se morajo izseliti, preskrbeti najpotrebnejše prostore. S to strogostjo se žele preprečiti do sedaj tako pogosta izigravanja s hišniškimi stanovanji. Pravico oddajati stanovanja v družinski stanovanjski hiši, ki je državljanska lastnina, ima lastnik hiše, pravico oddajanja stanovanja kot posameznega dela stavbe pa lastnik tega stanovanja, kar je pomembna novost, ki jo uvaja zakon potem ko so bile najemne stanovanjske hiše nacionalizirane. Glede oddajanja poslovnih prostorov velja načelo, da jih oddaja tisti stanodajalec, ki oddaja tudi stanovanja v hiši, v kateri so taki prostori. Vsi stanodajalci razen državljanov in civilnopravnih oseb, so dolžni izdati o izdaji stanovanja odločbo, zoper katero je možen ugovor, če gre za državne organe, družbene In gospodarske organizacije oz. zavode, pritožbo na komisijo, ki jo imenuje svet občinskega ljudskega odbora, pristojen za stanovanjske zadeve pa, če je odločbo izdal stanovanjski organ občinskega ljudskega odbora. Kot je iz povedanega razvidno, novi zakon o stanovanjskih razmerjih v znatni mer; omejuje administrativno razdeljevanje stanovanj. S sistemom vnaprejšnjega plačevania za pridobitev stanovanjskih pravic, ki naj bi ga uvedel predvideni zakon o Iinansiranju stanovanjske izgradnje, pa bo v tej smeri napravljen Se en korak naprej. Dr, S. Polič NAD 2 MILIJARDI ZA NAKUP REČNIH LADIJ, potniških in tovornih, bodo investirali letos iz sredstev federacije, ljudskih republik In okrajev. Z odlokom ZIS Je dobilo letos rečno brodarstvo 300 milijonov, za zgraditev rečnih pristanišč pa so določili 500 milijonov din. LITOSTROJ V LJUBLJANI JE SPREJEL V PRVEM ČETRTLETJU 627 NAROČIL, katerih skupna vrednost je ocenjena na več kot 2 milijardi dinarjev. Predvideno je, da bodo izvozili za 200 milijo- | nov dinarjev vrednosti izdelkov te tovarne. Skoraj 350 naročil vse- I l buje zahtevo po izdelavi turbin. | I ODKUP GOVEDINE NA KMEC- I s KEM TRGU JE ZA IZVOZ OME- J JEN NA 15 TISOČ TON. Tako je " določil komite za zunanjo trgo- ? vino, da bi bila zagotovljena bolj- J; ša preskrba z mesom na domačem v trgu in da ne bi prišlo do motenj J zaradi pospeševanja organizirane- . ga pitanja živine, i" Urejuje uredniški odbor. Glavni ia odgov,orni urednik Rastko Bradaškja-Tlska tiskarna CZP Primorski tis* WASHINGTON — Ameriška vojna mornarica izpopolnjuje nov sistem, je podoben radarju in bo lahko na dolžino 8000 km odkril balistične izstrelke v trenutku, ko jih bodo izstrelili. KUWAIT — 2e teden dni ne morejo pogasiti požara, ki je nastal 50 km od obale v Kuwaitu med vrtanjem v globino 500 m, kjer so predvidevali, da so bogata ležišča nafte. Močna eksplozija je pognala v zrak del jeklenih naprav plavajočega stolpa za vrtanje in izbruhnil je vrelec plina in petroleja, ki je dosegel višino 100 metrov nad morjem. Vrelec bruha nafto in plin un goreča površina se vedno bolj širi. K J OEBENH A VEN — Danski inštitut za zdravstvo je objavil, da je ozračje v Skandinaviji že tako močno radioaktivno, da lahko v bližnji; prihodnosti zelo škoduje zdravju ljudi. Zaradi atomskih poskusov, ki Jih je lani opravila Sovjetska zveza je radioaktivnost zraka povzročila, da je že sedaj v hrani 20 odstotkov dovoljene količine radioaktivnosti. BUENOS AIRES — Argentinska vlada Je prepovedala KP Argentine in 11 drugim sorodnim organizacijam delovanje z obtožbo, da so hotele rušiti notranjo ureditev države. Hkrati je bilo prepovedan h tudi 15 publikacij komunistične partije. NOVA STANOVANJSKA ZAKONODAJA o Ho Že dva meseca vozi avtobus TAM delavce podjetja Javor iz Pivke z njihovih domov na delo v tovarno in spet z dela domov. Vsi so zadovoljni, saj jim je avtobus nadomestil naporno vožnjo s kolesom na delo in domov. Na dan naredi šest voženj: dve čez Kal v Košano in nazaj, štiri pa skozi Klenik in Palčje v Zagorje in nazaj. To je vsak dan okrog 110 km. Na sliki: postanek v Zagorju na Pivki Perspektiva za prvo mesie Sedaj deluje na področju postojnske občine 16 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih je vključenih več kot 570 članov, 56 članic, 50 mladincev in 93 pionir- KATALOG JUGOSLOVANSKEGA FILMA »Jugoslaviija-film« v Beogradu je izdal katalog jugoslovanskega filma v luksuzni francoski in angleški izdaji. Publikacija nudi pregled celotne proizvodnje jugoslovanskih igranih filmov od Afri-čeve »Slavice« do Nanovičevega »Pogona B«. V katalogu.je vsebina 103 filmov in vrsta fotografij. PREVODI JUGOSLOVANSKIH KNJIŽEVNIH DEL V prvem polletju letošnjega leta je izšlo v tujih jezikih več pomembnih del jugoslovanskih književnikov. Tako je izšlo v Londonu znano Andričevo delo »Na Drini čuprija«, hkrati Pa je izšlo to delo tudi v ZDA. Napovedujejo, da ga bodo prihodnje leto prevedli še v hebrejšoino. romun-ščino in italijanščino. Pred kratkim so na Poljskem .izdali Andri-čevi deli' »Tra vniška kronika« in »Zakleto dvorišče«,. V. angleščini je še izšel roman slovenskega • pisatelja Cirila 'Kosmača. »Pomladni dan«, na Madžarškem Krleževo delo »Balade Petrice Kerempuha«, v Bolgariji pa- Krleževe »Novele«. Pred kratkim so na Ceškoilova-škem prevedli roman Branimira Cosiča »Pokošeno polje«. Številne založbe v tujini v svojih programih napovedujejo še razna druga dela jugoslovanskih književnikov, med njimi Vuča, Daviča, Andriča jev. Ta društva bodo v prihodnje posvečala še večjo pozornost preventivni službi, ki narekuje večjo mobilizacijo članov prostovoljnih gasilskih društev v preprečevanju požarov. Ko so minulo nedeljo delegati občnega zbora Občinske gasilske zveze Postojna razpravljali o problematiki prostovoljnega gasilstva na področju postojnske občine, so med drugim ugotovili, da je veliko zanimanje za vključevanje v gasilsko organizacijo zlasti med pionirji v Postojni, Pivki in Prestranku. Na občnem zboru so razpravljali tudi o organiziranju Tedna požarne varnosti, ki bo med 28. septembrom ter 5. oktobrom. Ta Teden bo istočasno posvečen 15. obletnici delovanja gasilske organizacije po osvoboditvi in zato bodo vsa društva priredila razen slavnostnih akademij in sej tudi tekmovanja, na katerih bodo prikazala .svoje.strokovne sposobnosti. VV>"'.V-'- V '.-"•'*"i Br,- podjetje ,nanos' bo gradilo nova trgovska skladišča Um pridobitev za razvoj trgovine PIRAN 51-10: Dijaki Pomorske srednje šole v Piranu razstavljajo v Domu pomorščakov ladijske modele od srednjeveških galej do sodobnih motornih ladij. Na tej razstavi so tudi primerki javne Jadranskega morja. Razstava privablja zlasti turiste in mladino, ki kaže vse večje zanimanje za pomorstvo. KOPER 3: Gasilci poklicnega gasilskega voda OLO Koper so bili v juliju devekrat klicani na pomoč: dvakrat, ko je začelo goreti seno in so s pomočjo državljanov pravo-' časno obvarovali večmilijon-sko vrednost ljudskega premoženja; nato so pogasili ogenj na stroju za asfaltiranje, ki je delal pri asfaltiranju ceste .na Debelem rtiču; petkrat pa so bili poklicani k tistim strankam, ki so kljub opozorilom, naj v letnih mesecih varčujejo z vodo, pustile vodovodne pipe v stanovanjih odprte, da je nastala poplava. Naloga gasilcev ni samo gašenje požarov, pač pa tudi, da pohitijo na pomoč v vsakem primeru. Tako so rešili kravo Franca Felicijana v Bosamarinu, ki je domačini niso mogli sami potegniti iz 3,5 m globokega brezna. IZOLA 14-32: Tovarna tehničnih igrač Mehanotehnika v Izoli bo v prihodnjih dneh odprla v Materiji (občina Hrpe-Ije). obrat, v katerem bodo sestavljali igrače iz plastičnih mas. To bo nov vir. dohodkov prebivalcem Materije in Mehanotehnika predvideva, da bo sčasoma ta obrat tako razširila, da bo gospodarsko zelo pomemben za hrpeljsko občino. KOPER 21: V prtih enajstih dnevih avgusta je bilo 19 prometnih-nezgod, ki so zahtevale eno življenje in 20 teže oziroma laže ranjenih. v juliju pa je bilo 47 prometnih nezgod s tremi smrtnimi žrtvami in skoraj 60 ranjenimi. Statistika kaže, da je v prvem polletju letošnjega leta naraslo v koprskem okraju število prometnih nesreč za 60 °/o v primerjavi s številom prometnih nezgod v prvih šestih mesecih lanskega leta. PIRAN 51-70: Splošna plovba Piran je te dni kupila v Belgiji tri, leta 1946 zgrajene motorne tovorne ladje, od katerih ima vsaka S.200 ton nosilnosti. Ti tramperji bodo dobili imena »Bled«, »Bohinj« in »Bovec«. Ladjedelnica »Ulja-nik« v Pulju pa bo do l. 1961 zgradila 4 tovorne ladje — s skupno nosilnostjo 56'.600 ton. ŠKOFIJE 12: V Ankaranu so v nedeljo zabeležili rekorden obisk izletnikov. To znano letovišče je obiskalo okrog 7000 ljudi, statističarji pa pravijo, da je v nedeljo prihitelo na slovensko obalo nad 15.000 domačih in tujih turistov. KOPER. NAPOVED VREMENA ZA CAS OD 14. DO 21. AVG. 1959 V tem tednu bo še vedno prevladovalo lepo vreme, čeprav je možno, da 1>; nas v torek presenetile v popoldanskih urah kratkotrajne padavine. Vsekakor pa ni pričakovati, da ne bi bila druga polovica avgusta pretežno sončna in topla predvsem od 19. avgusta dalje. v vsako hišo Slovenskega Primorja: zgradili so rmeljsko sušilnico srnjak napadel deklico Pred nedavnim so bili trije otroci Franca Merviča iz Šmihela nad Oze-ljanom oddaljeni, približno 100 metrov od hiš. Tedaj se jim je nenadoma približal srnjak in napadel lO^letno Dragico, kn ji je zadal 10 močnih udarcev po telesu. Neposredno za tem dogodkom je prišel zdravnik v vas ter je odredil vse potrebno za njeno skorajšnjo ozdravitev. Res redek primer, da srnjak napade otroka. zbiranje sredstev za športne objekte Od začetka letošnjega leta so pri občinah štabi, Id vodijo zbiranje sredstev za izgradnjo telesnovzgojnih objektov. Ta akcija se dokaj slabo razvija povsod, razen v ljutomerski občini. Med najslabšimi Je petrovsko-salovska občina. nad koprom, izolo in piranom Te dni' je bila v Črnomlju izgotov-tjena hmeljska sušilnica. Se nekaj tednov pa bo zagorelo v pečeh In suha zlata roža bo šla prvič iz Črnomlja v daljni svet. Na drugolet-nem nasadu, last Poslovne zveze Črnomelj, kaže zelo lep pridelek. Pričakujejo, da bo pridelek hmelja 12 stotov na hektar. Agronomi pravijo, ?a kvaliteta dobra. Bojazen nekaterih kmetovalcev, da hmelj v Črnomlju ne bo uspel, Je za nami; belokranjskim hmeljarjem se obetajo lepi zaslužki, Te dni se je mudila v Kopru čezoceanka »Kozara« iz Kotora, ki je pripeljala nad 7500 ton sladkorja. Presegajoč običajno svetovno dnevno normo so delavci Pristanišča Koper ta tovor izkrcali v presenetljivo kratkem časti enega t.cana, nakar je ladja odplula. Dokazana sposobnost obeta kolektivu mladega pristaniškega podjetja vedno lepše čase ter veča uglecl in sloves novega pristanišča. Na sliki: »Kozara« med izlcrcavanjem sladkorja v novem tovornem pristanišču. V ospredju je videti zemeljska dela za zgraditev tranzitnega skladišča (Foto Likar) Ena najpomembnejših gospodarskih pridobitev Postojne v bližnji prihodnosti bo nedvomno zgraditev trgovskih skladišč podjetja na veliko »Nanos« Postojna, ki ima sedaj svoj sedež v Prestranku. Novi objekt sodi k zazidavi Tržaške ceste v njenem zahodnem delu, kjer bodo zgradili v neposredni bližini tudi novi turistični motel. Podjetje »Nanos« bo gradilo objekt skladišč z lastnimi finančnimi sredstvi, sodi' pa v sklop celotne izgradnje in preselitve podjetja iz Prestranka v Postojno. Poleg skladišč bodo gradili še upravno poslopje, garaže in paridme prostore za tovornjake in osebne avtomobile, dvorišče s cestami za notranji promet ter zunanjo kanalizacijo. Vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela v novogradnji, ki bodo veljala 93 milijonov dinarjev, je investitor oddal na prvi javni pismeni licitaciji, ki je bila 27. julija, v izvedbo Splošnemu gradb. podjetju »Primorje« iz Ajdovščine. Le-to se je izkazalo kot najugodnejši ponudnik z najnižjo predračunsko vsoto investicijskih del, hkrati pa je analiza ponudb in zmogljivosti podjetij, ki so se potego- j¿a¡ ptomfo (Uu$od... hčerka hitrejša kot oce ■ Posebna zanimivost letošnjih ljubeljskih dirk je bil start dveh žensk. V prvii kategoriji (motorji do 125 ccm) je prva startala Ljubljančanka Miimi Kranjc na motorju Danuvia, ki je v konkurenci 14 tekmovalcev s časom 8:10,4 zasedla zadnje mesto. . V isti kategoriji je s startno številko 9 na motorju MV Avgusta' tekmovala tudi slmoati fina-Mara Bratina S«i Nove Gorice". Imela je več sreče kot Kranjčeva, Zasedla je sedmo mesto s časom 6:38,0. Za seboj je pustila šest tekmovalcev, med njimi dva Avstrijca in 4 Jugoslovane. Zanimivo je, da je Mara Brat), na dosegla boljši rezultat kot njen oče Valerijan, ki je voail v konkurenci motorjev do 175 ccm na motorju Beta in zasedel s časom 6:44,4 deseto mesto. vala za prevzem del, pokazala, da ima edino SGP »Primorje« potrebno tehnično opremo za gradnjo skladišč, ki zahteva zlasti precizno in kvalitetno vgrajevanje visokih mark betonov. Isto podjetje namerava postaviti na gradbišču tudi žerjav domače proizvodnje za navpične in vodoravne prevoze ter betonarno, kar vse bo dela samo pocenilo, rok gradnje pa občutno skrajšalo. Trgovsko podjetje na veliko »Nanos« je v zadnjih letih raz-predlo poslovne mreže po vsej zahodni Sloveniji in celo daleč v notranjost države. Močno pa so ga pri delu ovirali začasni in neustrezni skladiščni prostori v Prestranku. Z novimi objekti, ki bodo vsestransko ustrezali sodobnim zahtevam trgovine na veliko in ki bodo predani v uporabo 30.. septembra 1960, pa bo podjetje svojo gospodarsko funkcijo lahko močno in vsestransko okrepil^ ter poživilo. M. A. MecZ drugimi izseljenci, ki so letos obiskali »stari kraj«, je tudi naš dolgoletni naročnik Kari Kocjančič iz Santa Rose v Kaliforniji, ZDA, doma iz Dola pri Hrastovljah. Ob vrnitvi je med prvimi obiskal tudi svojega priljubljenega »Barbo Vaneta« v uredništvu našega lista, nato pa se je fotografiral pred kavarno Ložo v Kopru. Pozdravlja vse svoje sorodnike, prijatelje in znance V soboto, 22. avgusta, se obeta prebivalcem Kopra, Izole, Pirana in Portoroža edinstvena športna prireditev: svetovno znani akrobat Dragoljub Alelcsič bo namreč nad temi kraji izvajal eno izmed najbolj drznih akrobacij z letalom. Ko bo letalo kro-ž-Io komaj 50 metrov nad zemljo, bo med letom izvajal akrobacije, med katerimi bo brez dvoma vzbudila največjo pozornost tista, ko se bo z zobmi pripel na prostovisečo vrv ter poletel preko gledalcev. Akrobat Aleksič, ki ima že 50 let, se je začel bavit; z akrobatiko leta 1928. Od tedaj dalje je presenečal številno občinstvo Sirom po naši domovini in v mnogih tujih državah z vrhunskimi akrobatskim; nastopi. Tako je pred drugo svetovno vojno z rokami zadržal avtomobil, ko je hotel s polnim plinom odpeljati z mesta, brez kakršnekoli praske je preko njega zapeljalo 10 avtomobilov s potniki, vklenjen v železni kletk; se je osvobodil verig, preden je kletka padla iz večmetrske višine na tla, do- volil je, da so ga izstrelili iz topa, izvajal je najbolj drzne akrobacije na vrvi itd. Nekaj let pred vojno pa se je odločil za akrobacije na letalu. Znani slovenski letalski pionir Josip Križaj je bil edin; pilot na svetu, ki je bil voljan voditi letalo, na katerem je med letom akrobat Aleksič izvajal talco vratolomne akrobacije, da so mu tedanje oblasti prepovedale nadaljnje nastope. Sele leta 19-16 je Aleksič ponovil svoj nastop v Mariboru in leta 1951 je navdušil udeležence mednarodnega padalskega tekmovanja na Bledu v toliki meri, da so od akrobacij na letalu odstopili znani mednarodni tekmovalci-padalci, ker so ugotovili, da njihovi nastopi v primerjavi z Aleksičevimi ne predstavljajo velike vrednosti, Aleksič je s svojim programom, k; ga bo v soboto, 22. avgusta izvedel tudi v naših obalnih krajih, nastopil v Angliji, Zahodni Nemčiji, Avstriji, Švici, Italiji in v vseh večjih mestih Jugoslavije. To atrakcijo bodo finančno pod Takšne akrobacije bo Drjgoljub Aleksič izvajal 22. avgusta nad Koprom, Izolo in Piranom prla podjetja Kopra, Izole in Pirana, čisti izkupiček pa bo namenjen v Kopru Občinskemu odboru ljudske tehnike, v Izoli Društvu prijateljev mladine, v Piranu pa otrokca padlih borcev. .Stran 4 SLOVENSKI JADRAN Štev. 32 — 14. avgusta 19.59 Med slikarskimi razstavami, ki smo jih v letošnji poletni sezoni videli v Kopru, Piranu in Portorožu-, zasluži po svoji pomembnosti in obsegu prvo mesto piranska razstava slovenske grafike in risb s socialno tematiko. Razstava je sicer le nekoliko skrčen prenos iz ljubljanskega Jakopičevega paviljona, vendar je za tukajšnje obiskovalce ne samo nova, marveč tudi umetniško in idejno izredno pomembna. Med temi obiskovalci namreč niso le naši domačini, ampak tudi mnogoštevilni jugoslovanski in tuji turisti, ki bi jim slovenska grafična umetnost s socialno tematiko sicer ostala tuja. Tako bo našla razstava odmev tudi izven naših ožjih in državnih meja. Naipen t.e razstave, ki bo obšla še nekatera druga slovenska središča, je izpričati, kako so se slovenski umetniki že v obdobju med obema svetovnima vojnama, in celo prej (Tratnik, Smrekar, Birola) vključili v vrste tistih evropskih grafikov in slikarjev, ki so globoko občutili socialne krivice kapitalistične družbe in jih v svojih delih postavili na ogled kot ogledalo časa, vest in protest, pa tudi revolucionarno napoved bodočnosti. Ta, s socialno idejo prepojena umetnost se je v prvih začetkih pojavila v zahodni Evropi že pred koncem prejšnjega stoletja, pri nas pa nekaj let pred prvo svetovno vojno. In kakor smo Slovenci prešli v impresionizem in ekspresionizem najprej po posredovanju nemške umetnosti, tako so tudi Nemci Kollwitzeva, Dix in Gross postali vzorniki naši socialni grafiki. Nadaljnji razvoj pa je bil specifično naš, zlasti potem, ko je za starejšo generacijo nastopila mlajša, ki se je šolala pretežno v Pragi in Zagrebu. Piranska razstava nam predstavlja grafiko in risbe 23 ustvarjalcev, ki so zastopani z 42 listi, 29 manj kot jih je štela v ljubljanskem Jakopičevem paviljonu, kar pa njene informativnosti in kvalitete ne zmanjšuje, čeprav nam je žal, da so se skrčili listi tudi nekaterih najvidnejših ustvarjalcev te umetnosti, kot n. pr. Tratnikovi, Smrekarjevi in Pirnatovi. Tematično, in seveda tudi slogovno, nam prikazujejo ti grafični in risani listi veliko raznoterost, od samo ugotovitev socialnih krivic do žgočih satir in ostrih protestov. V prvo skupino spadajo zlasti dela starejših ustvarjalcev, Tratnika, Birole in delno tudi Smrekar j a ter še ne- katerih,. v drugo sodijo povečini Smrekar jeva, nekatera Pirnatova, Kobetova in druga dela mlajših predstavnikov, v tretjo pa pre-. težno Pirnatova, Kraljeva, Vid-marjeva itd. Popolna kategorizacija po tem 'kriteriju seveda ni mogoča, ker se v nekaterih delih združujeta po dva elementa, ali pa so zastopani celo vsi trije. Če poskusimo napraviti analizo po čistem umetniškem merilu, moramo pač priznati piva mesta Tratniku, Smrekarju, Pirnatu, Miheliou, Pilonu, Jakcu in Se-deju. Toda čisto umetniške kvalitete vsebujejo bolj ali manj tudi dela vseh ostalih: Birole, Carga,- Didka, Kobeta, Kralja, Lamuta, Lebeza, Pandurja, Preglja, Saj ovca, Stupice, šušmelja, Uršiča, bratov Vidmarjev in Zor-nika. Umetniško nekvalitetnih del na razstavi sploh ni, ker so prirejevalci strogo pazili, da jih idejna stran ni zapeljala v take odločitve. Zato pomeni razstava slovenske grafike in risbe s socialno tematiko tako kvalitetno enoto, ki more pred domačimi in tujimi obiskovalci dostojno prikazati raven naše grafike in risbe tudi že v času pred drugo svetovno vojno, ko si ta naša umetniška zvrst še ni pridobila takega ugleda v svetu, kakršnega je deležna dandanes. R. Rehar Lep kostum iz debelejšega olaga za bližajoče se jesenske dni. Posebnih modnih novosti pri kostumih ni, le jopice so se nekoliko zdaljšale ZADEVA ZA PREMISLEK Na sliki vidimo model jesenskega plašča. Letošnja moda narekuje za plašče zelo velike ovratnike in stisnjene pasove, da pada blago v bogatih gubah Dalmatinsko ribiško podjetje »Lubin« je sprožilo široko akcijo za ureditev gojišč lagunskih rib in plemenitih školjk. Samo je s poskusi ugotovilo, da so v mnogih krajih v Dalmaciji in Črni gori dani za to vrsto gospodarske dejavnosti najboljši pogoji. Posebno ugodni so ob ustjih rek Bojane, Neretve, Cetine in Krke, v nekaterih morskih prelivih in zalivih ter v Vranskem jezeru. Strokovnjaki so na podlagi proučevanj ugotovili, da bi se s tako gojitvijo mogli povečati dohodki našega morskega ribištva za nič manj kot 17 milijard dinarjev. Vprašanje gojitve lagunskih rib in ka menic (ostrig) na našem Jadranu ni novo. O njem smo brali že večkrat v reškem. »Mor- skem ribarstvu« in drugod. Tam je bilo tudi prikazano, kako velike koristi donaša gojitev lagunskih rib in plemenitih školjk Italiji, kjer je ta gospodarska panoga dosegla v zadnjem' času zelo velik napredek. Italijanski lagun-ski ribniki zalagajo s plemenitimi ribami in školjkami že vrsto ribarnic, a tudi letovišč. Ker je podjetje »Lubin« sprožilo le vprašanje lagunskih ribnikov in školjčnikov ob obrežjih Hrvatske in Črne gore, bi bilo na vsak način potrebno, da bi se s tem vprašanjem pričeli resno ukvarjati tudi pri nas. V Stru-njanskem zalivu so nekoč že Italijani pričeli gojiti kamenice, in to z uspehom. Po osvoboditvi smo (Nadaljevanje na 6. strani) NIKOLAJ GAVRILOVXC CERNISEVSKI (Odlomek iz romana KAJ DELATI? Izdala ga je založba Mladinska knjiga, prevedel Janez Žagar, ilustriral in opremil Karel Zelenko) Obleka, ki ni več izrazilo poletna, in nam bo prišla prav tudi v prvih jesenskih dneh Krjulcova je Veri Pavlovni povedala svojo zgodbo šele naslednje dni do Iconca. S Kirsanovom sta živela skupaj kaki dve lelš. Znaki njene začenjajoče se bolezni so nekako izginili. Toda ob koncu drugega leta, ko je prišla pomlad, se je jetika nenadoma znova razplamtela, tokrat že v hudi obliki. Živeti še dalje s Kirsanovom, bi bilo za Krjukovo toliko kakor skorajšnja smrt. Pač pa je smela upati, ia so ji bo bolezen še za dolgo spet oolegla, če se bosta odpovedala tej zvezi. Sklenila sta, da se bosta lo,-čila. Ali za Krjukovo bi bilo delo; ki bi ga morala opravljati sede, tudi pogubno. Zato je morala gledati, da nride kam za gospodinjo, za sobarico, ali pestunjo ali za kaj podobnega, sicer h kakšni gospe, kjer bi ne imela pretežkega dela in kjer bi je — kar je bilo glavno — nihče ne mučil s svojo sitnostjo — dva pogoja, ki nista bila ravno lahka. A Krju-kova je vendarle dobila taiko službo. Kirsanov je imel med mladimi igralci nekaj znancev, ki so posredovali, da je Krjulcova prišla za sobarico k neki zelo dobri ženski, Igralki Ruskega gledališča. A Krjukova in Kirsanov se nista in nista mogla posloviti: »Jutri pa grem v službo,« je dejala Krjukova; in taki »jutri« so minevali drug za drugim, zaljubljenca pa sta še vedno neutolažljivo jokala in sedela objeta, dokler ni igralka, ki je vedela, zaikaj prihaja sobarica k njej v službo, uganila, kje mora biti vzrok njenemu odlašanju, in je sama prišla ponjo. Tako jo je rešila še nadaljnjega, njenemu zdravju škodljivega postavljanja. Dokler je bila igralka pri gledališču, je bilo Krjultovi zelo dobro pri njej. Ijjj-anca je bila rahločutna ženska in sobarica jc znala ceniti svojo službo, vedoč, da bi bila težko dobila drugo takšno službo. Ker je gospodinja lepo ravnala z njo, jo je Krjukova vzljubila, in igralka je bila še boljša z njo. Tako je Krjukova živela v miru in bolezen se ji ni slabšala ali so ji skoraj ni slabšala. Potem pa sc je igTalka poroCla, zapustila gledališče in se preselila v možev dom. Tu je začel, kakor je Vera Pavlovna že prej slišala, igralkin tast; pritiskati za sobarico. Krjukova je bila sicer dovolj stanovitna, da se ni vdala skušnjavi, ali v hiši ni bilo i'cč miru. Nekdanja igralka se .le začela zgražati nad starcem, starec pa se je začel jeziti. Krjukova ni h9-tela, da bi se v družini zaradi nje sprli, pa tudi ko bi to hotela, je vedela, da ne bo imela več prejšnjega mirnega življenja, in jc zato zapustila službo. To je bilo poltretje leto po njeni ločitvi s Kirsanovom. Spočetka jo je on obiskoval, ali> preveliko veselje, ki ga je občutila ob vsakokratnem svidenju, Je Krjultovi tako škodilo, da jo je Kirsanov prepričal, da je zanjo najbolje, ako je nikoli več ne obišče. Krjukova je še v dveh ali treh družinah poskusila kot sobarica svojo srečo. A povsod je bilo toliko tegob in zoprnosti, da se ji je zdelo bolje, ako gre za šiviljo. Sicer se je zavedala, da se bo s tem naravnost obsodila na nagel razvoj bolezni, a ker bi sredi tegob in zoprnosti prav tako hitro shirala, je mislila, da je bolje, če jo doleti ta usoda samo zaradi dela. ne pa še zaradi drugih bridkosti. Sla je torej za šiviljo in po enem letu je bilo njeno zdravje docela spodkopano. Ko je vstopila v šivalnico Vere Pavlovne, je Lopuh-kov, ki je bil tam domači zdravnik, storil vse, kar je mogel, da bi ustavil jetiko. Veliko je naredil, to se pravi veliko, ako upoštevamo težave, ki jih je moral premagati, da je dosegel majhen uspeh. Vendar pa je bil konec blizu. Krjukova je, kakor je to po navadi pri jetičnili. dolgo živela v zmoti» da njena bolezen še ni obupna. Zato tudi ni iskala Kirsanova, da bi si ne škodovala. Vendar jc že dva meseca vztrajno spraševala Lopuhova, kako dolgo bo še živela, Ker mu ni povedala, zakaj bi to rada vedela, je I-o-puhov mislil, da je njeno vpraševanje pač samo znamenje navadne navezanosti na življenje, in si ji ni upal povedati, kako blizu je kriza. Tolažil jo je in ji dajal upanja. Ali z njo je bilo tako, kakor je najpogosteje v takih primerih: ni bila po-tolnžena, temveč se jc samo odrekala tistemu, kar bi ji bilo zdaj, ko se ji je bližal konec, lahko resnična uteha. Saj je sama videla, da ne bo več dolgo živela, in skladno s to zavestjo je tudi čustvovala. A ker jo je zdravnik prepričeval, da se mora še paziti. In ker je mislila, da mora njemu bolj verjeti kakor sebi, ga je ubogala in ni iskala Kirsanova. Ta nesporazum bi seveda ne mogel biti trajen. Kolikor bliže je bila Krjulcova svojemu koncu, toliko trdo-vratneje bi bila spraševala. Bodisi da bi bila sama nnveilala, iz kakšnega posebnega vzroka mora zvedeti resnico, bodis da bi uganil Lapuhov ali pa da bi bila uganila Vera Pavlovna. da de Me ne sprašuje kar tako, vsekakor ni dvoma, da bi bilo v dveh ali treh tednih ali morda nekaj dni kasneje prišlo do tega, do česar .ic zaradi nepričakovanega prihoda Kirsanova v šivalnico prišlo nekoliko prej. Razlika je bila le v tem, rla je nesporazum odstranilo zdaj naključ- je, ne pa Krjukova s svojim nadaljnjim spraševanjem. »Kako sem vesela, ne veš, kako sem vesela: Vsak dan sem se pripravljala, da te poiščem. Sašenjlca!« je vsa prevzeta dejala Krjukova, ko je prišla z njim v svojo sobo. »Tudi jaz sem zelo vesel, Nastenj-lca, nič manj kakor ti! Zdaj se ne bova več ločila. Preseli se k meni,« je dejal Kirsanov v navalu sočutne ljubezni. A brž ko je to izgovoril, se je spomnil: »Kako sem mogel to reči: Saj ona najbrž še ne ve, kako blizu je njen konec.« Ali bodisi da ona v prvem trenutku sploh ni razumela tega pomena njegovih besed, bodisi da ga je razumela, pa se ni hotela zmeniti zanj, ker je bila njena sreča ob misli na obnovitev njune ljubezni večja kakor strah pred koncem — vsekakor je bila samo vesela in je rekla: »Kako si dober, še vedno me ljubiš, kakor si me ljubil prej.« Ali ko je odšel, je zajokala. Sele zdaj se je zavedala, ali pa se je morda zavedala že prej in Je šele zdaj utegnila opaziti, kaj pravzaprav pomeni to, da je Kirsanov privolil v obnovitev njune ljubezni. S tem ji je tako rekoč dejal: »Zdaj mi ni treba več paziti nate, ker ti ni več pomoči. Bodi vsaj šo malo srečna.« In Krjukova je bila v resnici srečna. Kirsanov je bil vedno pri njej, razen ob urah, ki jih je moral prebiti v bolnišnici in na akademiji. Tako sta preživela kakšen mesec in sta bila zmerom skupaj. Ah, Icolilco sta si imela povedati o letih, ki sta jili preživela ločeno! Se pogosteje pa sta obujala spomine na svoje prejšnje skupno življenje. In tudi razvedrila jima ni manjkalo. Hodila sta skupaj na sprehode, on je najel kočijo, in 7. njo sta se vsak dan ves večer vozila po peterburški okolici in se navduševala nad njo; človek tako ljubi naravo, da mu je pri srcu celo ta pe-tcrbur.ška okolica, ki je klavrna in zanikrna, čeprav je veljala milijone in milijone. Razen tega sla. brala knjige, igrala duralia, igrala tombolo, ona se je začela učiti celo šali, kakor da bi imela še dovolj časa, da se ga bo lahko naučila. Vera Pavlovna ju je pogosto obiskovala. Nekajkrat je prišla k njima zvečer, po njuni vrnitvi s sprehoda, in je vasovala pozno v noč. Največkrat. pa je zavila v njun dom dopoldne, da je razvedrila Krjukovo, ki je bila tedaj sama. In ko sta bili ženi sami med seboj, je bila Krjukova takoj pr; t'stem, kar je bila edina vsebina njunih dolgih, strastnih pripovedi: kako je Sa.šenjka dober, kako jo mil in kako jo ljubi. MELANCANE NA PRIMORSKI NAČIN Četrt kg govejega mesa, četrt telečjega mesa, 5 lepih paradižnikov in ista količina melancan, zelen peter-šilj, česen, poper, sol, kruhove drob-tine, 5 žlic olja. Meso zmeljemo. Paradižnikom odstranimo semenje, melancane olupimo in zrežemo za prst na debelo. Sesekljamo precej zelenega peteršilja, česna, oboje zmešamo z drobtinami, soljo in poprom. V kožico zložimo najprej plast paradižnikov, nato plast melancan, nato plast mesa. Vsako plast posebej pa. potresemo z meša-nico peteršilja, česna, drobtin itd. Po vrhu polijemo olje in postavimo kožico v pečico ter pečemo tako dolgo, da povre vse olje tn da je vse lepo ¡mehko. Prevod Dantejeve »Božanske komedije« V zbirki »Kondor« ljubljanske založbe Mladinska knjiga jc nedavno izšel prvi del Dantejeve »Božanske komedije« — »Pekel«. Pripravil ga je Alojzil Gradnik, ki nas je oskrbel tudi z dolgo vrsto prevodov drugih italijanskih vrhunskih pesniških stvaritev. Dantejeva »Božanska komedija«, ki sodi med najpomembnejša dela svetovne literature vseh časov in bi težko našli razvit književni jezik, v katerega še ni prevedena, je vzbujala tudi pri slovenskih prevajalcih že davno živo zanimanje. Prve, a Jezikovno in pesniško nebogljene prevode odlomkov smo dobili že v prejšnjem stoletju, prvi celotni prevod pa nam je dal v začetku našega stoletja profesor Debevec. Objavljal ga je več let v reviji »Dom in svet«, nikoli pa ni izšel v knjižni izdaji. Debevec je bil kot romanist odličen poznavalec italijanščine, tudi arhaične Dantejeve, zato je besedilo skrbno ponašil po smislu, ne pa po poetični melodiji. Bil je pač jezikoslovec, na pesnik. Pozneje nam je prevedel krajši odlomek tudi pesnik Oton Zupančič, in samo obžalovati moramo, da ni nadaljeval in nam že tedaj oskrbel celotno delo. V času po zadnji vojni so se nam obljubljali še nadaljnji prevodi, a iz kdo ve kakih razlogov jih nismo dočakali. Zato nas je Gradnik tokrat veselo presenetil z objavo prevoda prvega dela velike Dantejeve trilogije, »Pekla«. Prevajanje Dantejeve »Božanske komedije« postavlja prevajalca pred izredno težavne naloge, kakršnih niti pri Shakespearu ni. Dantejev pesniški jezik ni samo starinski, marveč tudi smiselno hudo zapleten. Velikega števila verzov brez komentarja sploh ne bi razumeli, zato je nastala o tem obsežna literatura z dolgo vrsto podrobnih razlag. Brez poznavanja vsaj glavnih komentarjev je zato prevajanje bolj ali manj nemogoče. Mimo tega mora prevod gladko teči, če želimo vnesti vanj vsaj nekaj Dantejeve poetične lepote in zvočnosti. Prav zato je bil prav Gradnik najbolj poklican, da opravi to veliko in nelahko delo tako, kakor terjajo sodobna prevajalna načela. Samo prri del trilogije, »Pekel«, obsega 4S0» verzov! Gradnikov prevod je smiselno naravnost čudovito zvest originalu, prav tako pa tudi ritmu in rimam, ki so vse ženske, kar je terjalo izredno veliko napora, saj je slovenščina često dosti prilcladnejša za moške rijne. Poleg tega teče večinoma zelo gladko in mu ne manjka odmeva poetičnega blagozvočja originala. Pri taki obilici težkih verzov pa je samo po sebi umevno, da se prevajalcu prav vsi niso enako posrečili, kar pa velike vrednosti prevoda prav nič ne zmanjšuje. Gradnik pa je medtem dokončal tudi že prevod »vic« in »Nebes«, katerega zdaj še pili in pripravlja za natis. Tako nam bo v doglednem času dal celotno Dantejevo »Božansko komedijo« v lepem slovenskem prevodu, kar bo izredno pomembno dejanje v naši prevodni literaturi. Kakor prvi, izdani del trilogije, bosta tudi ostala dva opremljena s prepotrebnimi komentarji. R. Rehar PISMO UREDNIŠTVU Gregorčičev dom Tovariš urednik! Na Gradišču na Vipavskem stoji hiša, katero si je bil sezidal za svoj zadnji dom naš goriški slavček Simon Gregorčič. Po osvoboditvi je stavbo prevzela kmetijska zadruga, ko je ta prenehala poslovati, je pa ostala zapuščena in je pričela propadati. Šele te dni je šempetrska občina dodelila nekaj milijonov za obnovitev in preureditev v stanofa-?ija. To zasluži nedvomno pohvalo, vendar bi bilo na vsak način potrebno, da bi vsaj eno sobo posvetili spominu Simona Gregorčiča in jo temu primerno uredili. Razen tega bi sodila na poslopje tudi vsaj skromna plošča, ki bi mimoidočemu povedala, da je tu preživel svoja zadnja leta naš ■veliki goriški pesnik. R. Rehar V ZVEZI Z JAVNO ŽALITVIJO NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Tedenska tribuna (TT) je v svoji zadnji številki, 6. t. m., objavila v svoji začasni rubriki -Naša mesta zvečer : močno tendenč-no in lažno reportažo z naslovom »Luči in sence« in s podnaslovom ; Koper v soboto«, avtor pa se je podpisal z inicialkami MP (mladi novinar Miro Poč?). Reportaža je kompletirana z dvema fotograf.jama (ena je nesramno aranžiran falsifikat!) in njima pripadajočima legendama, kar še posebej podčrtuje negativno ten-denčnost celotnega pisunskega izdelka, ki ne dela časti pomembnemu graditelj skemu doprinosu ostalih slovenskih novinarjev v njihovih naporih, da bi bili v svojem pisanju objektivni, po potrebi in dostikrat tudi kritični, toda pri tem vendarle — konstruktivni. Skrajno pokvarjena brozga »Koper v soboto« ustvarja bralcem najbolj razširjenega slovenskega lista predstavo, da je to obalno in obmejno mesto (isto pa avtor izrecno posplošuje tudi na Ankaran, Izolo, Piran in Portorož!) nc-zaslišano razvratniško, zakonolomsko, prevarantsko, kvartopirsko, obče nemoralno, splošno hazardersko in sploh da je Koper degenerirani mednarodni tihotapski center tipa Tanger. »Moški vseh starosti in poklicev se zabavajo v tem vrtincu igralske strasti do zore, pa še tja do druge zore« — kakor da bi to hazarderstvo doprinašalo znanemu, skokovitemu porastu narodnega dohodka na našem obalnem področju! Dalje: stalni in občasni Koprčani se ljubijo med seboj križem kražem po mestu, po lokalih, domovih, raztreseni po naravi kilometre daleč okoli mesta, na vsaki parceli, na suhem in na morju, v svetlobi in temi, v parih in množ čno v družbah, v vsakem vozilu pa, ki ravno ni p>od nadzorstvom zakonskega tovariša, je v ta namen pripravljena odejica ali zračna blazina ... Ni da bi kaj več ponavljali iz tega monstruoznega množičnega in frontalnega kle-vetanja delovnih ljudi slovenskega obalnega pasu, množice ostalih slovenskih delovnih ljudi, ki so ob našem v SPLITU SO ZACELI GRADITI SKLADIŠČE ZA SADJE IN ZELENJAVO, ki bo največje v Dalmaciji. V njem bodo lahko vskladiščlli 130 vagonov sadja in zelenjave dnevno. Mimo sodobnih hladilnih naprav bodo v skladišču tudi sodobni stroji za hitro vskladiščenje. V PREMOGOVNIKU »TITO« V BANOVICIH SO V LETOŠNJIH ŠESTIH MESECIH nakopali rudarji 130.000 ton premoga več, kakor Je bilo predvideno po operativnem načrtu. Skupno so nakopali 839.324 ton premoga, kar je doslej rekord v šestih mesecih. NA VII. MEDNARODNEM SEJMU TEKSTILA IN TEKSTILNIH STROJEV V LESKOVCU so podelili najboljšim proizvajalcem domače tekstilne industrije 90 medalj, od tega 20 zlatih. V PODJETJU »DJURO DJAKO-VIC« V SLAVONSKEM BRODU SO IZDELALI prvo hidravlično Diesel« lokomotivo z močjo 200 konjskih sil. Računajo, da bo to podjetje izdelalo do konca leta še več takih lokomotiv. NOVA ŽIČNICA, DOLGA 0000 METROV, Z VIŠINSKO RAZLIKO 1300 METROV, bo začela obrato-I vati na Velebitu, od Alana do Sti-¡ niče, 27. julija. To je doslej največja žičnica v državi, s pomočjo katere bo odslej moč izkoriščati gozdove na Velebitu in Liki. V nedeljah, ko žičnice ne bodo uporabljali za prevoz lesa, se bodo z n.io povzpeli 13oo metrov visoko tudi turisti. NA REKI PORABIJO LETNO -i MILIJONOV KUBIČNIH METROV VODE, med največjima potrošnikoma pa sta Rafinerija nalte in Tovarna papirja, ZA NADALJNJI RAZVOJ TU-RIZMA NA DUBROVNISKIH OTOKIH JE VSEKAKOR PO-MEMDNA ELEKTRIFIKACIJA. Ta ko bodo v prihodnjih dneh začeli Pol?.-. podmorski kabel za električno napeljavo do otoka Koio-čep, od tod pa do Lopuda m Si-pana. NA NAFTNIH POLJIH V VOJVODINI SO ODKRILI NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE, in sicer v Elem.ru, Konaku in Janoš ku V Vojvodini bodo letos načrpali o,;rog sto tisoč ton nafte, v prihodnjem letu pa Se okrog 50.000 ton več. morju na oddihu, pa tudi Trža-čanov. Radi bi le, da bi uredništvo TT končno o koprskem področju zapisalo tudi kaj pozitivnega, kajti tukajšnji delovni ljudje to zaslužijo. Pošten reporter bi namreč imel za opis resnične podobe koprskih noči dovolj močnih motivov — od nočnih, v tej hudi vročini zelo napornih delovnih izmen premnogih delovnih kolektivov; od neštetih večernih načrtovalnih sestankov po podjetjih in obratih, od dobro obiskanih večernih kulturnih prireditev, predavanj, strokovnih in političnih seminarjev; od premno-g h družbeno - političnih sestankov in nočnih sej, zavzeto usmerjenih na izrc-den tc-mpo gospodarskega in kulturnega dohitevanja ostalih delov naše domovine, uglašenih na pionirsko in naporno odstranjevanje drastične zapuščine; od zakonskih prepirov (če že gre reporterju tudi za takšne »senzacionalne« reči) zastran tega, ker se možje ob tako intenzivnem delu za . družbeno skupnost, za svoje podjetje ali ustanovo, ne morejo dovolj posvečati družini in vzgoji otrok; od ponoči razsvetljenih oken, od koder se čujejo računski stroji in tipkanje, do uradnikov, javnih, družbenih delavcev, pa do saldo-kontistk, stenografov, sodnikov, ekonomistov in direktorjev, ki gredoč iz službe v svojih nabreklih aktovkah ne nosijo morebiti tihotapske robe, temveč akte, gradivo za predavanje ali referat, kartoteke, elaborate, analize, pravne spise itd. zato, da po pre-čuti noči zjutraj iste debele aktovke nesejo spet nazaj v službo — z dokončanimi deli. Socialistični izgradnji predani novinar bo razen teh zlahka opazil v Kopru še premnoge drage motive, ki bi mu odprli oči, zakaj n. pr. toliko teh delovnih ponočnjakov pri nas že v nekaj letih osivi, in da so za njihovo vztrajanje v Kopru odločilni samo kolosalni rezultati tukajšnje graditve, ki jih brez alkohola, hazarda in podobnega dražijo k novim delovnim naporom v takšni meri, da postaja pri njih to prava strast, ki je, na žalost, že mnogim izmed njih nepopravljivo izpodjedla zdravje. Nasprotno takšni dopolnilni podobi Kopra ponoči pa nasploh veje iz celotnega spisa v TT, od prve do zadnje vrstice, nasproti slovenskemu Primorju očitna nestrpnost, nekakšna mržnja in nerazumljivo zaničevanje. Vzemimo n. pr. zaključek reportaže: »Take so noči v tem mestu, ki si je v strahu, da ga ne bi zamenjali z vasjo, postavilo nebotičnik.« Čemu še ta žalitev Občinskega ljudskega odbora v Kopru in vseh tistih požrtvovalnih pionirjev obnovljene slovenske obale, ki se neprestano in z izrednimi napori trudijo, da imamo na poprejšnjih zapuščenih ruševinah in strniščih vendarle žc- pokazati precej osnove za lepše in sončnejše življenje tukajšnjih delovnih ljudi, hkrati pa tudi delovnih kolektivov vse Slovenije, ki se tega koščka slovenske obale močno poslužujejo za svoj letni počitek. To dokazujejo nove asfaltirane ceste, obnovljeno električno omrežje, novo pristanišče, obnovljeni pomoli in morske peščine, Ankaran, Portorož, Piran, Tomos, to dokazujeta novo zgrajena mestna dela v Kopru Semedela in Belveder itd. Vse preveč je sploh pri nas še podobnih, zajedljivih in samovoljnih zaključkov. Novinar naj bi se o vseh takšnih vprašanjih poprej — namesto pri neodgovornih, razdiralnih čenčah — pozanimal pri merodajnih ljudeh, zakaj n. pr. v Kopru nebotičnik, pa bi brž izvedel, da bo moralo v okviru nujnega reševanja stanovanjske stiske v našem mestu zrasti še več nebotičnikov — to pa bo tudi popravilo sedanjo, začasno silhueto mesta — enostavno zato, ker je tu v Kopru izredno malo zazidalnih površin, okoli mesta je premehak fundament že za eno-nadstropne gradnje (ki so prav zastran globinskih temeljev tamkaj tudi zelo drage!), Semedela pa je malce preveč oddaljena, si-ser pa tamkaj sploh ne kaže v nedogled z novogradnjami odjedati visoko plodno obdelovalno zemljo, skratka, ker je gradnja v višino za Koper najbolj ekonomična. Omenjena lažna reportaža je vzbudila zlasti v Kopru, pa tudi v Izoli, Portorožu in Piranu obče ogorčenje, kajti ljudje predvsem postavljajo vprašanje, kako je pri nas sploh mogoče, da se je vrinil v novinarske vrste takšen, ki si drzne v tako destruktivnem, praksi naše socialistične publicistike docela neobičajnem pamfle-tu z izmišljotinami in falsifikati v enem samem zamahu frontalno oblatiti vse prebivalstvo našega obalnega pasu, hkrati pa enako odbijajoče žaliti tudi Tržačane obeh narodnosti, ki na osnovi meddržavnega sporazuma ter po politično in gospodarsko dobro pretehtanih olajšavah za prehajanje meje predstavljajo za našo državo dragocen element v težko zgrajenem mostu prijateljskega in "obojestransko koristnega sožitja s sosedno Italijo, da ne govorimo tudi o tem, kako pomemben je njihov doprinos naši tako koristni gospodarski veji — turizmu. Pisanje novinarja MP je zato hud prekršek zlasti za človeka, ki hoče biti javni delavec, hkrati pa je glede na politične in moralne koncepcije omenjenega avtorja vse to sploh močno sumljiva zadeva. Drugo vprašanje, ki ga naši člani te dni tudi kar naprej postavljajo, pa zadeva odgovornost re-daktorja v uredništvu Tedenske tribune, oziroma, kako je le-ta mogel dopustiti natisk te lažne in klevetniške reportaže o koprskem področju? Omenjeni napad na prebivalstvo obalnega področja je bil javen, javno je vse obče razburjenje zaradi tega napada, zato smatramo za potrebno, da zgornji dve vprašanji v imenu našega članstva tudi mi postavimo v našem glasilu Okrajnega odbora SZDL javno, to pa z namenom, da zajezimo kopico nameravanih pa neumestnih sodnih tožba proti uredništvu Tedenske tribune, neumestnih seveda pod pogojem, če vsi prizadeti dobijo na straneh istega lista ustrezno opravičilo in sporočilo, da odslej dalje glavni krivec, avtor omenjene lažne in žaljive reportaže, ne bo imel več možnosti za pisanje v TT. Pri tem pa ne odrekamo razumljive upravičenosti sodnega pregona samega avtorja reportaže, ki to dejansko zasluži, kakor zasluži po našem mnenju tudi trajno izključitev iz Društva slovenskih novinarjev, kar namerava zahtevati koprsko poverjeništvo tega društva. Našemu članstvu s tem v zvezi sporočamo stališče podpisanih Občinskih odborov SZDL, da bi bile neumestne razne napovedovane represalije nasproti samemu listu (zlasti odpovedi naročnikov in celotne naše časopisne distribucijske mreže), saj smo globoko prepričani, da enako kot mi, ta osamljeni izpad te vrste obsojajo uredniški odbor TT, izdajateljski svet, izdajatelj lista in pristojni politični forum. V Kopru, dne 10. avgusta 1959. OBČINSKI ODBORI SZDL SLOVENIJE KOPER, IZOLA in PIRAN LUDVIK ASKENAZY (Odlomek iz knjige INDIJANSKO POLETJE, ki je izšla kot žepna knjiga zbirke Školjka pri založbi Mladinska knjiga. Prevedel Božidar Borko, fotografije iz češke izdaje) Bryan jc danes pripovedoval prigodo iz časa, ko je poučeval na univerzi v T. blizu New Jer-scya. Stanovali so v vili, imeli vrt, bazen, avtomobil Pontiac, mimo tega so dopust prebili v Kaliforniji, V enem letu se je ta reč končala, toda to leto je bilo mastno, Bryanovi se niso nič žalostni, zakaj to so ljudje, ki ume-jo biti srečni tudi tedaj, ko nimajo denarja. Nekega dne so dobili obisk: prišli so lastnik krajevne banke, župnik, agent- z zemljišči in mestni župan. Prišli so. bili neprisiljeno veseli, govorili vsepovprek, Bryan pa je bil za trenutek redkobeseden, ker je imel rad samo tiste reči, ki jih je razumel. Bož-ka je razrešila po svoje ta skrivnostni obisk, prinesla sedviče in namešala whiskyja s sodo. Nazdravili so mestu, nnt.o univerzi in slednjič župniku. Zupan je dajal, da Bryan lepo stanuje; zdi se mu samo, da bi bilo za to jedilnico primernejše staro pohištvo. On ima rad chaiselonge in roko-kojske naslanjače; sam ne ve, ~a-ka jima tako rad chaisclonge in zakaj jc njegova žena kar nora na francosko pisalno mizo. Bruan je dejal, da to drži, tudi sam ima rad staro pohištvo. Duhovnik je pripominil, da udobnost in blaginja v tej hiši pomirjata dušo domačim ljudem in gostom. Božka je rekla, češ da tako stanovanje terja mnogo dela. Govorili so o pospravljanju stanovanja. Brijan je z očitno zavzetostjo dvakrat prelistal neke papirje, ki so ležali na mizi. To je vzbudilo pohujšanje, čeprav tega niso pokazali. Bilo je videti, da bodo naposled obiskovalci morali pokazati, čemu so prišli. Tedaj je rekel Iraovec z zemljišči, da ni še nikdar videl profesorjeve družine v cerkvi in da to obžaluje. V tako majhnem mestu to ne vpliva dobro; saj ni treba, da bi človek vsako nedeljo prihajal k pridigi, kolikor mu ni to postala notranja potreba, toda po drugi plati sodi med navade vsake resnično ameriške družine, da skrbi ne samo za telo, marveč tudi za dušo. Duhovnik jc pripomnil, da so ljubitelji stare glasbe prav zadovoljni v tukajšnji ccrkvi. Bryan je na to odvrnil, da ni nikdar zahajal v cerkev in da tudi v prihodnje ne bo. Trgovec z zemljišči je brž pokazal, da se mu ta odgovor ne zdi nič kaj prijazen; prav tako se je spomnil, da njegov sin in Bryanov Pavel zahajata v isti razred in celo sedita v isti klopi. In da to, kar prenesejo odrasli, gotovo ne prenesejo otroci, zakaj njihov značaj je naravnejši in manj vzdržen. Bryan je vprašal, ali je to pretnja? Duhovnik je vstal, češ da se morajo posloviti, sicer pa je bilo zelo lepo spoznati tako imenitno družino. »Hvaljen bodi Jezus Kristus,« je dejal, Drugi gostje so se poslovili tako, da so si stisnili roko. Naslednji dan se je Pavel vrnil ir šole z veliko bunko pod očesom. V četrtek je bil znova tepen. V nedeljo so šli Bryan, Božka in njun sin Pavel v cerkev, poslušali staro glasbo in pridigo o zapravljivem sinu. Trgovec z zemljišči je Bryana po fantovsko potrepijal po hrbtu in županov brat mu jc stisnil roko. Vsi so bili metodisti. »Oh, how are you?...« novosti v studijski knjižnici v kopru Medicinska enciklopedija (I. in II, zv.). Zagreb, Leks. zavod 1957 in 1953. Plutarh: Življenje velikih Grkov. Ljubljana, DZS 1959. Tukidldes: Peloponeška vojna. Ljubljana, DZS 1959. Kladarin D.: Zlom 4. in 5. okupator-sko-kvizlinške ofenzive. Ljubljana DZS 1959. Broz-Tito: Borba za mir in mednarodno sodelovanje. VII, zv. Ljubljana, CZ 1959. Gramsci A : Hlstorijski materializam i filozofija Bcnedotta Crocea. Zagreb, Naprijed 1958. Eckermann J, P.: Pogovori z Goethejem. Ljubljana, CZ 1959. Pregled zgodovine ZIvJ. Ljubljana, CZ 1959. Colakovič R.: Spomini in srečanja. Ljubljana, DZS 1959. Fllipčič-Ivnik: Evropa pred viharjem 1933—39 — Maribor, Večer 1959. Koslav S.: Dogajalo se je za kulisami. Ljubljana, DZS 1959. Edschmid K.: Simon Bolivar. LJubljana, DZS 1959. Zbornik sindikata grafičarjev Slovenije. Ljubljana 1958. pa&ma uiccuuiiuu Od Sekretariata Sveta za kulturo, prosveto in znanost pri Izvršnem svetu Ljudske skupščine Slovenije smo prejeli za objavo naslednje pismo avstrijskega turista, s katerim se je ta zahvalil za prijetno bivanje pri ?tas: »Sklenil sem, da bom letos s svojo družino preživel dopust v vaši državi. 15. jidija 1959 sem ob 9.30 uri na vaši meji s svojim avtomobilom čakal na pregled. Zelo sem bil presenečen nad hitro in zelo korektno kontrolo in nato sem zapeljal v vašo, meni popolnoma neznano deželo. Lepe, čedne ulice, kulturni običaji in tovarniški dimniki, iz katerih se je valil dim, dokazujejo, da delajo pri vas pridni ljudje. Ko sem zvečer po dobro označeni cesti prišel v Piran, ki je bil cilj mojega potovanja, sem bil končno človek, ki si ne zna pomagati, saj nisem razumel nobene vaše besede. Poskusil sem svojo srečo z nekim miličnikom, da bi od njega zvedel, kje bi lahko dobil prenočišče in preskrbo, pa sem bil nemalo presenečen, ko me je v lepi nemščini napotil na potovalni urad Slavnik Koper, ki je v Piranu ob glavnem trgu. V tem biroju sem našel več turistov in ko sem izrazil svojo željo v nemškem jeziku, je prišla iz sobe neka gospodična — in to je povod, da pišem to pismo. Ta gospodična ne govori samo zelo lepo nemščino, pač pa je tudi pripravljena prevzeti vso skrb, da bi turistom olajšala vse začetne težave. Obrazložila mi je cene, zamenjala denar, poskrbela je za prijavo, popeljala me je z družino v zelo lepo stanovanje in me spremljala tudi v restavracijo, ki je ustrezala moji plačilni zmogljivosti. Gospodična se je poslovila s priporočilom, naj se oglasim v biroju, kadarkoli bom kaj potreboval. Med bivanjem v Piranu sem imel priložnost še večkrat videti, kako ta gospodična spremlja preko trga turiste. Kar zmore ta majhna, ljubka gospa storiti za tujski promet, je več vredno kot velik reklamni plakat — njeno ime sem pa zvedel tik pred odhodom: to je gospa Silvia Zalesnik. Drugi biser v Piranu je šef gostišča »Na obalU Vinko Kueder. Ta mali živahni, zelo ljubeznivi gospod govori dobro nemško in ima prisrčen odnos do vseh turistov in gostov ter zasluži vso pohvalo. Jedača v tem lokalu je okusno pripravljena, tečna in bogata. Po zaslugi nekaj ljudi smo preživeli dopust, ki je daleč presegal naša pričakovanja. Če bo možno. Vas prosim, da bi tem ljudem vaše ministrstvo izreklo priznanje. To ni samo moja želja in želja moje soproge, pač pa tudi želja treh družin iz Gradca, ki so svoj dopust preživele v Piranu, Mojc prihodnje počitnice bom zopet prežiiiel v vaši državi in mojim prijateljem in znancem bom pripovedoval o njenih lepotah. Z vsem spoštovanjem W Slavnikovi poslovalnici — ko je že kupil vozovnico za Izolo — povedali, da imajo oni še nekaj privatnih postelj na razpolago. V Ankaranu je gostilna pri »Edici«. Pravijo, da je postrežba kar solidna in vino dobro ter so gostje kar zadovoljni. Tako zadovoljni, da se zvečer nikakor ne morejo -spraviti spat in z glasnim petjem in vpitjem dajejo duška temu zadovoljstvu. Tega so posebno veseli okoliški stanovalci, predvsein pa prebivalci v hiši, kjer je gostilna. Ko se vendar nekako spravijo iz gostilne tudi tisti, ki so malo preveč pogledali v kozarček in se vrata za poslednjim gostom zaprejo, pa začne neznansko ropotanje in premetavanje stolic po gostilni, kar traja pozno v noč. Za nameček ropota jo še sodi in še kaj navrh, tako da že ne bo držalo tisto, kar je spomladi trdil šef na zboru uoiiuceu — da. namreč pravočasni mir v hiši zavisi le od gostov. Ko sem jo mahal skozi Podgrad, sem zasledil lepo zanimivost. V roke in pred oči so mi namreč prišle razglednice Pod- grada, na katerih piše zadaj, da jih je založila KZ Podgrad. Kakor sem star in plešast, pa z očali še kar dobro vidim in so mi na fotografiji koj padli v oči neki detajli. Ugotovil sem, da je bila slika posneta še za fašistične dobe, saj so na njej dobro vidni znaki tistih časov: uradne napisne table za karabinjerje, ri-vendita sali e tabacchi, sodnija, Cosulich line, smerna tabla, na kateri kaže puščica v »Bisterz t?i »Postumio«, še faštistovski žandar in podobno — sli/ca je-torej stara najmanj 30 let, kar je tudi »Bisterz« bil pozneje »Vili« del Nevoso«. Zdaj ne vem, ali KZ Podgrad zasluži pohvalo, ker je ohranila potomcem to redko fotografijo, ali pa bi biio treba to vzeti drugače in vendarle prilagoditi tudi panoramo Podgrada-današnjim pogojem in razmeram, omenjene slike pa vzeti iz prometa oziroma jih prodati vsem jugoslovanskim muzejem, da ne bo izgube. Se bi moral pokarati poštarja, ki bojda slabo opravlja svojo službo iz Pivke v Gradec. Če mi prijatelj, ki je tiste reči napisal, pošlje svoj polni naslov in podpiše — oziroma podpišejo — pismo, potem bo morda iz tega kaj, sicer pa bolj težko, če se ne bom o tisti »kontroli« pisem sam prepričal. Še bi se moral ustaviti v koprskem Jadro klubu, kjer so baje temeljito pomedli — pa bom to pustil za prihodnjič. Do tega lepo pozdraiiljeni!' Vaš Vane ¥ Z © © J A gPOßT * TULES Z © O J A * S P O I ¥ Ur S AH * TELESNA VZ V W L ."Razgovor s Sergejem Šlemcem, Julijanom Geržino in Silvom Znidaršičem o dobrih in slabih straneh Športnega življenja v Ilirski Bistrici O Ilirski Bistrici govorimo bolj poredko. Verjetno zaradi tega, ker je to mestece nekoliko odmaknjeno od središča okraja, nekoliko pa so krivi skromni podsnežnlški športniki, ki neradi govore o svojih uspehih. Toda čeprav malo govorimo o njih, je vendar točna ugotovitev, da je Ilirska Bistrica eno najmočnejših športnih središč na Primorskem. Razen plavanja, odbojke, namiznega tenisa in balinanja, sta se v zadnjem času močno uveljavila košarka in nogomet, počasi pa klijejo na dan tudi druge športne panoge. Sicer pa bomo podrobnosti zvedelj iz razgovora, ki smo ga imeli s tremi aktivnimi člani društvenega odbora Partizana Sergejem Slemcem, Julijanom Gržino in Silvom Znidaršičem, Sergejem Ze bežen pogled na vaša igrišča me je prepričal, da jo košarka šport št. 1. Od kod tako nagel vzpon, saj pred dvema letoma splob še niste imeli košarkarske ekipe? Sleme: S košarko smo začeli jeseni 1957 na pobudo naših študentov, ko so se navdušili za ta šport med študijem v Ljubljani. Začeli smo sistematično vaditi, hkrati pa tudi širiti vrste igralcev. V začetku smo imeli le člansko vrsto sedmih igralcev, danes pa razpolagamo že s štiridesetimi aktivnimi igralci. Tekmujemo v drugi slovenski ligi, kjer smo spomladi osvojili tretje mesto, ter v koprski okrajni ligi, kjer se nismo uveljavili. Osnovna stvar, ki nam je omogočila nagel vzpon košarke, je novo igrišče. Zgradili smo ga s prispevki davka na promet z alkoholnimi pijačami. _ Kakšne uspehe si obetate v jesenskem delu tekmovanja in kakšne perspektive ima ta športna panoga? Sleme: Naša naloga je precej odgovorna, saj ne bi hoteli razočarati številnega občinstva (na posameznih tekmah se je spomladi zbralo tudi do tisoč gledalcev. Zlasti so bili navdušeni nad našo zmago nad ljubljansko Olimp1.! o n s 55:55). Zato smo se prav -te dni odločili za skupen trening vseh igralcev pod vodstvom znanega košarkarja Ollmpije Janeza Bajca. Upamo da nam bo ta trening omogočil ohraniti tretje mesto v drugi slovenski ligi, naši drugi ekipi pa tudi bolj-So uvrstitev v okrajni ligi. Za večje uspehe bi seveda potrebovali stalnega trenerja. Naj omenim še to, da bomo igraU prijateljsko tekmo s članom prve hrvatske lige reško Nafto, tako da bomo razmeroma dobro pri- PREVOZ CEZ ATLANTSKI OCEAN Lani se je v prevozu, potnikov med Evropo in Ameriko povzpela na prvo mesto angleška »Cunard Line«, prepeljala je v obeh smereh okrog "242.000 potnikov, kar j.j pri tonaži 376.512 BRT, s kakršno razpolaga njeno trgovsko ladjevje, ni bilo težko. Drugo mesto je tudi lani obdržala »Italijanska linija«, ki vzdržuje te proge s petimi .potniškimi ladjami. Prenesle so v obeh smereh blizu 105.000 potnikov. Stalno narašča število ameriških potnikov, ki pa vedno manj uporabljajo turistični razred ter se najraje poslužujejo oddelkov s ka-hinami ali prvega razreda. P/l »BIHAČ« je 7. avgusta priplula v Rotterdam, kjer manipulira s tovorom. P/l »DUBROVNIK« je S. avgusta odplula z Reke v ZDA. M/l »GORENJSKA« je 12. avgusta priplula v Aqabo, kjer manipulira s tovorom. P/l »LJUBLJANA «je 0. avgusta priplula v Ždanov, kjer naklada tovor. M/l »MARTIN KRPAN« je 7. avgusta priplida v Rašo, kjer razklada tovor. P/l »NERETVA« je 8. avgust a od- plula z Reke na Japonsko. M/l »PIRAN« je 3. avgusta plula mimo Singapoora za Kontinent. P/l »POHORJE« je 10. avgusta odplula iz Rangoona. P/l »ROG« je 6. avgusta plula mimo Singapoora na poti na Japonsko. P/l »ZELEN GORA« je 3. avgusta odplula iz Houstona za Jugoslavijo, kamor prispe 30. avgusta. POMORSTVO št. 7 in 8 1959 Izšli sta obe številki istočasno. Izbor člankov ter potopisnih in leposlovnih sestavkov je raznoter. Omenjamo le nekatere: Naše brodarstvo 'n mednarodna pomorska kriza, III, mednarodni sejem pomorstva, ribištva m turizma v Zadru, Razvoj trgovskih mornar c po svetu v polsloletju (1903 oo I9c3), Nova morska pot Sv. Lovrenca, Lloydov ladijski register, Tri-mty House, varuh morske plovbe oKrog angleških obal. Slednji članek je v slovenščini, kakor tudi Pomor-To-n Slovenskega Primorja v letu "«•Novo koprsko pristanišče in več krajših poroči-i. pravljeni pričakali 30. avgust, ko se začne tekmovanje. Sicer bi bilo priporočljivo, da bi odigrali več prijateljskih tekem z močnejšimi klubi, žal pa nam skromna finančna sredstva to onemogočajo. Zaradi pomanjkanja denarja nimamo niti provizo-rične tribune, niti razsvetljave. Za košarko se je letos menda precej povzpel nogomet. Kako ste uspeli dobiti igralce ob tolikih panogah, ki jili gojite pri vas? Gržina: Kakor za vse športe velja tudi za nogomet, da zgledi vlečejo. Dobre pol ure vožnje z avtobusom je oddaljena Reka in ko so tam dobili prvoligaša, se je zanimanje za nogomet povečalo tudi v okolici. V začetku nam je res primanjkovalo igralcev in smo si pomagali z aktivnimi podoficirji. Cez zimo pa se Je krog igralcev razširil, predvsem iz vrst mladine, tako da smo spomladi igrali skoraj izključno z domačimi igralci. O naših začetnih polomijah že veste. Bilo je nekaj takega kot pri vseh začetnikih: polna torba golov doma in na tujih igriščih v korist nasprotnikov. Toda naši igralci so s požrtvovalnim in uspelim treningom kmalu prebrodili začetne težave in spomladi so se pokazali prvi upehl. Lahko si mislite, kaj pomeni za novinca igrati neodločeno v Kopru z lanskim primorskim prvakom! Torej se nogometu obetajo lepi časi? Gržina: Obetali bi se, saj imamo precej naraščaja za seboj in so si na primer pionirji uredili kar tri zasilna igrišča, razen tega pa imamo polno podporo občinstva (povprečno 700 gledalcev na tekmi). Toda naenkrat so nastopile težave, ki groze, da bodo naš nogometni krožek povsem zadušile. Primorska podzveza je namreč povsem upravičeno prepovedala Igrati na našem igrišču, ker je bilo polno kamenja lin je za igralce prenevarno. Začeli smo z akcijo na občini, da bi nam preskrbela zemljišče. Zal pa nismo našli razumevanja. Zanimivo je, da nam je vojska obljubila pomoč v fizičnem delu in mehanizaciji, kar je zelo pohvalno, toda te pomoči ne moremo izkoristiti, ker nimamo zemljišča. Za košarko in nogometom je menda po zanimanju mladine na tretjem mestu plavanje. Nekateri menijo, da imate za plavanje odlične pogoje in da jih niste najbolje izkoristili? Znidaršič: Mnogi mislijo, da si premalo prizadevamo, da bi iplavanje razvili, saj imamo 50-metrski bazen. Res Je sicer, da bi lahko napravili več, vendar imamo tudi precej objektivnih težav. Ob bazenu ni primernih slačilnic, glavna težava pa je v tem, ker nimamo naprav za filtriranje. Vodo moramo namreč vsak teden izmenjati, nato pa je več dni tako hladna, da ni mogoče v njej vaditi, Mislili smo tudi na umetno segrevanje pa se ni obneslo. Bazen je namreč neprimerno zgrajen in je v njem preveč vode. Namesto, da bi bila voda globoka le ob skakalnem stolpu, je globoka tudi tam, kjer je to povsem nepotrebno. Rešitev bi bila v večji investiciji, s katero bi si nabavili naprave za filtriranje in si zgradili slačilnice. In kaj ste napravili v mejah možnosti, ki jih imate? Znidaršič: Letos smo organizirali plavalni tečaj pod vodstvom Dimitrija Grla; tečaja se je udeležilo okrog 4o plavalcev. Organizirali smo tudi plavalni troboj s Koprom in Piranom. Glede množičnosti opažamo vsako leto napredek, glede kvalitete pa smo na mrtvi točki. Ne razumem, zakaj toliko časa odlašajo z okrajno plavalno ligo, ki bi zanimanje za plavanje pn nas še povečala, razen tega pa bi napredovali tudi v kvaliteti. Ilirska Bistrica je bila pred leti pomembno odbojkarsko središče. Zdaj pa se bolj malo sliši o tem športu? Sleme: Po Izpadu Iz slovenske lige je zanimanje za odbojko padio. Pač pa se je odbojka močno razvila v sosedni vasi Jelšane. Odbojkarjem v tem kraju smo nudili strokovno pomoč. In druge panoge? Znidaršič: Med mladino je precej zanimanja za lahko atletiko in rokomet. Zal pa nam primanjkuje športnih naprav, da bi se lahko organizirano lotili dela. Dobro bi bilo, če bi hkrati z nogometnim igriščem zgradili tudi atletsko stezo. Tudi rokometno ekipo bi zbrali, če bi imeli igrišče in trenerja. Precej zanimanja je tudi za smučanje in namizni tenis. Zlasti v smučanju imamo precej perspektive, saj so na Snežniku odlična smučišča. Potrebna pa bodo večja sredstva za zgraditev prenočišč in za prevoze. Na koncu naj omenim še balinanje, ki je zelo priljubljeno pri naših delavcih in nameščencih. Skoraj vsako podjetje ima balinarsko ekipo -ij » Partizanskega pohoda na Sut-jesko, ki je bil sredi preteklega meseca, se je udeležila tudi skupina tabornikov Partizanskega odreda »Kraški viharniki« iz Postojne. Na pot so odšli v novih enotnih krojih, pot pa jih je vodila po znanih krajih in bojiščih iz dni NOB od Foče do Tj en tista. Postojnski taborniki so na tem pohodu, ki so se ga udeležili taborniki iz vse države, zastopali slovensko taborniško organizacijo. V odredu »Kraških viharnikov« pa je v poletnih mesecih tudi sicer živahno. Večina članov je odšla tudi letos na taborjenje v Valdoltro. Taborili so v dveh skupinah, najprej starejši in nato VESLANJE Prvo mesto Izolčaok na državnem prvenstvu V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu državno- mladinsko prvenstvo v veslanju, ki se ga je udeležila tudi ekipa Argo iz Izole. Največji uspeh so dosegle mladinke, ki so osvojile v skifu prvo mesto. V skupni oceni je pri mlajših mladinkah osvojil mariborski Branik 270 točk, Argo 200 in Drava Osijek 100 točk. Pri starejših mladinkah je prav tako zmagal mariborski Branik, pri starejših mladincih pa zagrebška Mladost. Športni dan v Piranu V okviru »Portoroških prireditev« pripravljajo v Portorožu in Piranu za nedeljo športni dan. V nedeljo dopoldne bo v Portorožu turnir v malem rokometu s sodelovanjem pionirskih rokometnih reprezentanc Celja, Kopra in Pirana. V tednu »Portoroških prireditev« pa bodo tudi druga športna tekmovanja. Tako imajo v načrtu odprto plavalno prvenstvo Pirana, tekmovanje ribiških čolnov in dirke z osliči. Zelo zanimivo bo tudi odprto prvenstvo Portoroža v tenisu, ki bo na sporedu v ponedeljek. PRESTRANEK Po desetdnevem taborjenju je odšla v ponedeljek iz Prestranka zadnja skupina obveznikov pred-vojaške vzgoje iz občin Postojna in Sežana. Skupno se je v enem mesecu zvrstilo na taborjenju 350 obveznikov. Tabor je bil odlično urejen in tudi program dela v njem se je odvijal nemoteno, kar je v prvi vrsti zasluga discipliniranosti obveznikov in skrbno izbranega vzgojnega kadra ter vodstva taborjenja. NOGOMET K. Postojna i Atus Veiz 2:1 in 1:1 Pretekli teden sta bili v Postojni dve prijateljski nogometni tekmi, v katerih se je pomlajena domača enaj-storica pomerila z moštvom Atus Veiz Iz Avstrije, ki je nekaj dni poprej odpravilo Jeseničane z rezultatom 0:2. Tekmi v Postojni, ld sodila k pripravam domačega moštva na skorajšnji začetek primorskega nogometnega prvenstva, si je na mestnem stadionu ogledalo nad 1200 gledalcev, sodil pa ju je Konrad Lowko Postojna — Atus Veiz 2:1 V prvem srečanju, ki je bilo v torek, so Postojnčani po sreči izbojevali zmago proti tehnično in taktično boljšemu nasprotniku. Igralci Vei-za so s premišljenimi akcijami, prepletenimi v vrsto dovršenih podaj, zlahka prehajali v kazenski prostor Postojne, kjer pa so se vse akcije zaustavljale ob neodločnosti napadalcev in solidni obrambi Kaljanca, ki je bil poleg sigurnega vratarja Dolenca najboljši igralec domačih. Sele po golu Totniča pred koncem 1. polčasa je postala igra obeh nasprotnikov enakovredna. Isti igralec je malo kasneje zastreljal enajstmetrovko, Avstrijci pa so po izenačenju napeli vse sile, da bi srečanje odločili v svojo korist, V hitrih protinapadih sta moštvi v drugem delu igre zlah- ka prehajali pred nasprotnikova vrata, vendar so nespretni napadalci zgrešili vrsto lOO-odstotnih priložnosti za zadetek, zmagoviti gol za