MP 04 Beltinci–Pince Gornje njive pri Dolgi vasi 2 . . Branko Kerman Gornje njive pri Dolgi vasi 2 Zdravka Hincak, Katarina Čufar, Luka Krže, Bojan Djurić . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 36 Gornje njive pri Dolgi vasi 2 Uredniški odbor Avtor Sodelavci Recenzenti Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Branko Kerman Katarina Čufar akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Pokrajinski muzej Murska Sobota Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj, likovni urednik Trubarjev drevored 4, SI-9000 Murska Sobota Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član branko.kerman@guest.arnes.si Rožna dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica katarina.cufar@bf.uni-lj.si dr. Tina Žerjal Izdajatelj Bojan Djurić Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Center za preventivno arheologijo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Zanj bojan.djuric@ff.uni-lj.si doc. dr. Katarina Katja Predovnik Jelka Pirkovič, generalna direktorica Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Zdravka Hincak Univerza v Ljubljani Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Sveučilište u Zagrebu Ivana Lučića 3, HR-10000 Zagreb Lektorja zdhincak@inet.hr Martina Rotar: slovenščina Meta Osredkar: angleščina Luka Krže Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Tehnična priprava publikacije Univerza v Ljubljani Vanja Celin, Nives Spudić Rožna dolina, Cesta VIII/34, SI-1000 Ljubljana luka.krze@bf.uni-lj.si Fotografije terenskih posnetkov Tomi Ribarič Računalniška obdelava in priprava terenskega fotografskega gradiva Iztok Petek Geodetska izmera najdišča Iztok Petek, Aleš Bobič Načrt najdišča Branko Kerman, Iztok Petek Risbe predmetov Tina Balant, Jožica Hrustel Računalniška obdelava risb predmetov in postavitev tabel Branko Kerman, Iztok Petek Fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Aleš Ogorelc Računalniška obdelava fotografij predmetov Iztok Petek Tisk CIP - Kataložni zapis o publikaciji DesignStudio, d.o.o., Maribor Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Naklada 903/904(497.4Dolga vas)(086.034.4) 50 izvodov KERMAN, Branko Ljubljana, julij 2013 Gornje njive pri Dolgi vasi 2 [Elektronski vir] / Branko Kerman ; [sodelavci] Zdravka Hincak ... [et al.] ; [fotografije terenskih posnetkov Tomi Ribarič, fotografije predmetov Tomislav Vrečič, Aleš Ogorelc ; Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah risbe predmetov Tina Balant Jožica Hrustel ; načrt najdišča Branko Kerman, Iztok Petek]. - Ljubljana Slovenije so brezplačne. : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 36) http://www.zvkds.si/saas ISBN 978-961-6902-31-1 Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. 68115200 . Kazalo Uvod 5 Katalog stratigrafskih enot 52 Bakrena doba 52 Bronasta doba 55 Geografski oris prostora 6 Mlajša železna doba 60 Rimsko obdobje 61 Srednjeveško obdobje 62 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 8 Katalog gradiva 187 Opis stratigrafske slike najdišča in način izkopavanj 12 Izkopavanja 187 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić 392 Arheološki oris prostora 16 Analize 396 Zooarheološke analize kostnih ostankov Bakrena doba 17 Zdravka Hincak 396 Naselbinske ostaline 17 Preiskava lesa srednjeveškega vodnjaka Keramika z brazdastim vrezom 19 Katarina Čufar, Luka Krže 406 Časovna in tipološka opredelitev keramičnih najdb 20 Radiocarbon dating of objects from buildings Sklep 20 Pieter M. Grootes 406 Glinena figurica 21 Sklep 410 Bronasta doba 22 Literatura 412 Mlajša železna doba 23 Indeks stratigrafskih enot 415 Rimsko obdobje 24 Naselbinske ostaline 24 Tipološka in časovna opredelitev najdb 25 Dodatek 1 418 Sklep 26 Srednjeveško obdobje 27 Stavbne ostaline 27 Sklep 37 Tipološka in časovna opredelitev keramičnih najdb 38 Kovinski predmeti 49 Sklep 50 . . Uvod Arheološko najdišče Gornje njive pri Dolgi vasi je bilo ugotovlje- 13. stoletja). Odkrite so bile večja srednjeveška hiša in več manj- no že leta 1997, ko je bil opravljen arheološki pregled na načrto- ših hiš, od katerih so se ohranile jame za stojke, večje število ve- vani trasi tedanje lendavske obvoznice (Šavel/Kerman 2008, 5). likih jam (zemljank), peči in jarkov. Osrednji objekt v srednjeveški Poznejša sprememba gradbenih načrtov, ki je prvotno traso av- naselbini je bil vodnjak, ki se je nahajal v bližini skupine stojk; te toceste preusmerila proti jugu mimo Lendave in naprej na mejni so bile sestavni del večjega polkrožnega objekta (ograde?). prehod Pince, je zahtevala prav na območju arheološkega naj- dišča dodaten in obsežen gradbeni poseg. Zato je bil na tem ob- močju avtocestnega odseka MP 04 Beltinci–Pince med junijem in decembrom leta 2004 izpeljan ekstenzivni arheološki pregled, ki je potrdil obstoj arheoloških ostalin na celotnem pregledanem območju. Decembra in aprila istega leta 2004 je bil na najdišču opravljen intenzivni pregled, med katerim so bile izkopane štiri testne sonde, da bi ugotovili stratigrafsko sliko najdišča na nji- vskih površinah severno od ceste Mostje–Dolga vas, na parc. št. 313/2, 5508/4,5, 5623, 5624, 5625 k. o. Dolga vas pri Lendavi. Razpršenost pobrane prazgodovinske in antične keramike je po- kazala dokaj enotno gostoto po celotnem najdišču, ki je leža- lo na predelu severozahodnega dela pentlje cestišča, ta pa se je navezovala na lendavsko obvoznico (Djurić/Kerman/Šavel 2005). Izkopavanja na najdišču, ki so potekala od 29. maja do 10. avgu- sta 2006 na predpisani površini 25.600 m2, je opravila ekipa Po- krajinskega muzeja Murska Sobota pod vodstvom Branka Ker- mana in arheologov Evgena Lazarja in Saše Čaval. Strokovno tehnični del ekipe so sestavljali študentje arheologi- je: Mirko Klemenčič, Monika Zorko in Lea Hadler ter tehniki Tanja Horvat, Tomi Šoštarič, Tomi Ribarič (terenska fotografija), Iztok Petek, Aleš Bobič (geodetske meritve), konservator tehnik Jože Varga in 29 delavcev. Konservatorski nadzor nad deli je vodil Ivan Tušek (ZVNKD OE Ma- ribor), od DDC pa Srečko Forstnerič. Strokovno podporo izkopavanjem so nudili zunanji sodelavci. Zooarheološke in antropološke analize kostnih ostankov je opra- vila Zdravka Hincak. Radiokarbonske datacije oglja so analizira- li v Leibniz-Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts-Universität, Kiel, Nemčija. Geoking iz Murske Sobote je izdelal načrt geodetskih izmer izkopnega polja. Pred- mete je fotografiral Tomi Vrečič, risbe je izdelala Tina Balant. Ar- heološko gradivo je konserviral Milan Zver, restavrirala pa Ni- kola Erlich in Katja Sukič. Arhiv najdišča si je 17. 11. 2008 ogledala komisija v sestavi Bojan Djurić, Janez Dular, Boris Vičič in Branko Kerman, ki je opredelila potencial arheološkega najdišča in iz- brala količino gradiva za objavo. Pri zavarovalnih izkopavanjih je bila ugotovljena poselitev v raz- ličnih obdobjih. Med najstarejše naselbinske ostaline sodijo po- samezne jame in keramični odlomki iz bakrene dobe. Redki so objekti in najdbe iz bronaste dobe, mlajše železne dobe, kakor tudi iz antičnega obdobja. Na najdišču prevladujejo naselbinske ostaline iz srednjeveškega obdobja (od 10. stol. do prve polovice Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 5 Geografski oris prostora Arheološko najdišče Gornje njive 2 je ležalo na poljih v ravnini na V širšem geografskem smislu sodi območje Gornjih njiv v nekoliko dvignjenem predelu na vzhodni strani močvirnega in Dolinsko, ki je ena od pokrajin Murske ravni, ki se razprostira poplavnega območja Kobiljanskega potoka, pod obronki vzho- med reko Muro na jugu, Lendavskimi goricami na vzhodu in Go- dnega dela Lendavskih goric in 1 km od Dolge vasi (sl. 1–5). Južni ričkim gričevjem na severu. Prekrita je deloma s karbonatnim rob najdišča je bil omejen s cesto Dolga vas–Mostje, na vzhodni prodom in peski. Med Muro in Lendavskimi goricami prevladu- strani pa z lendavsko obvoznico, ki vodi proti mejnemu preho- je v širini 1,5 km lahka rjava mlada naplavljena prst, debela od 30 du z Madžarsko. Najdišče so prekrivale njivske površine, ki so do 70 cm. Njena globina pa se povečuje z oddaljenostjo od Mure. bile zaradi bližnjih potokov (Kobiljanski potok, Bukovniški potok, Osrednji del Dolinskega zajema obljudeno in intezivno obdelano Jošavski potok) velikokrat poplavljene in zamočvirjene. Prav tako prodno polje, medtem ko sta južni in severni del bolj vlažna in so površje najdišča močno preoblikovali melioracijski posegi in redkeje poseljena (Natek 1991). Na zahodnem delu pa se razteza vodnoregulacijska dela v preteklosti, ki so rahlo napet teren po- sinklinalna genterovska, aluvialna naplavina, ki je pogosto izpo- polnoma izravnali. stavljena poplavam. Geološka podlaga na najdišču je bila enotna, tvorila jo je mar- morirana peščena svetlo rjava ilovica, ki se je raztezala po ce- 1 Geografski položaj najdišča Gornje njive 2 na DMR 100; ©GURS. lotnem najdišču in je prekrivala peščeno prodnate plasti. Na- stanek in oblikovanje najdišča sta bila v veliki meri odvisna od poplavnega režima Kobiljanskega potoka. Preseneča dejstvo, da so se naselbinske ostaline pojavljale tudi v njegovi bližini, vko- pane so bile v temnejšo večkrat poplavljeno ilovnato plast z rja- vimi vsadki. 2 Lega najdišča na geografski karti, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, 3 Položaj najdišč Gornje njive in Gornje njive 2 na trasi AC odseka Bel- ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. tinci–Pince MP 04, M 1:20 000; podlaga TTN5 K284900 in K285000 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Gornje njive 2 Gornje njive Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 6 4 Zračni posnetek najdišča pred izkopavanjem. 5 Zračni posnetek najdišča ob koncu izkopavanj. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 7 Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je decembra 2004 in aprila 2005 1997 in 1998 (Šavel/Kerman 2008). Območje je bilo rahlo dvignje- opravila ekipa pod vodstvom Bojana Djurića, Branka Kermana in no nad okolico, kakor kažejo Jožefinski vojaški zemljevid in mo- Irene Šavel (Djurić/Kerman/Šavel 2005). Opravljen je bil v mreži 10 derni aeroposnetki. V času pregleda so bile njivske površine zo- × 10 m na parcelah št. 313/2, 5508/4, 5, 5512/2, 5, 5623, 5624, 5625, rane in brez posevkov, tako da je bila stopnja vidljivosti na vseh k o. Dolga vas pri Lendavi (sl. 6, 7). V celoti so bile to njivske po- njivskih površinah povsem enotna (uporabljano je bilo 5 stopenj vršine, ležeče severno od ceste Mostje–Dolga vas in vzhodno od vidljivosti) in opredeljena s stopnjo 3 (glej Dodatek 1). Kobiljanskega potoka, severno od območja, raziskanega v letih Na pregledani površini je bilo pobranih 1160 artefaktov in 1 kost (glej Dodatek 1; sl. 9–14). Med artefakti prevladujejo kosi gradbe- 6 Trasa AC odseka Beltinci–Pince in območje intenzivnega pregleda na nega materiala, predvsem opeke (skupaj 620 kosov oz. 53,45 % območju Gornjih njiv 2 na digitalnem ortofoto posnetku; M 1:20 000; lista: K284961A in K285061A; ©GURS. vseh artefaktov), in odlomki (predvsem moderne in novoveške) keramike (skupaj 490 kosov oz. 42,24 %; prevladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih velikosti), tem pa sle- dijo železni kosi (20 kosov oz. 1,72 %) in kosi stekla (15 kosov oz. 1,29 %), nato pa kosi plastike (10 kosov oz. 0,86 %). Redki so bili na tej površini pobrani kosi gume (1 kos) in aluminija (2 kosa), kar vse kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno 4,31 % moder- nih nekeramičnih artefaktov). Med fragmenti keramike je bilo odkritih 183 kosov (37,35 %) arheološko povednih fragmentov keramike, od tega 19 kosov (3,88 %) prazgodovinske in 164 kosov (33,47 %) antične keramike. Odkritih je bilo tudi 16 kosov ožgane gline – hišnega lepa, eno jedro roženca in eno orodje iz roženca. Opredelitev keramike sta opravila Irena Šavel in Bojan Djurić. Na pregledanem območju so bili izkopani štirje (4) testni jarki (TJ), veliki 1 × 1 m (sl. 9). Razprostranjenost prazgodovinskih in antičnih artefaktov ter njihovo število je na pregledani površini pokazalo na obstoj ostalin naselbinske narave oz. ostankov objektov. Testni jarki so pokazali, da ležijo ostaline najdišča pod dobrih 30 cm debe- lo ornico na in v geološki osnovi melja, ležečega na aluvialnem 7 Območje intenzivnega pregleda na območju najdišča na Jože- produ pleistocenske ravnice. finskem vojaškem zemljevidu iz leta 1784; vir: Rajšp/Serše 2001; georeferenciran. 8 Diagram površinskih najdb keramike v %. prazgodovinska keramika 3,88 % antična keramika 33,47 % novodobna in moderna keramika 62,65 % Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 8 9 Pregledana površina najdišča in lokacije testnih jarkov; M 1:2000. TJ 1 TJ 4 TJ 2 TJ 3 10m 10 Razprostranjenost prazgodovinske keramike in ožgane gline; M 1:2000. prazgodovinska keramika 1–2 2,1–4 4,1–6 6,1–8 8,1 in več ožgana glina 1–2 3–4 5–8 9–11 12 in več 10 1 m 0 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 9 11 Razprostranjenost antične keramike; M 1:2000. 1–2 2,1–4 4,1–6 6,1–8 8,1 in več 10m 12 Razprostranjenost novoveške keramike; M 1:2000. 1–5 6–10 11–15 16–20 21 in več 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 10 13 Razprostranjenost novoveškega gradbenega materiala; M 1:2000. 1–5 6–10 11–15 16–20 21 in več 10m 14 Razprostranjenost železa, stekla in plastike; M 1:2000. steklo plastika železo 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 11 Opis stratigrafske slike najdišča in način izkopavanj Najdišče Gornje njive 2 se je stikalo z najdiščem Gornje njive (sl. 3), na zahodni strani najdišča. Vendar pa je bil ta predel med obe- ki je bilo raziskano v letih 1997/1998 pri gradnji lendavske obvo- ma najdiščema, kjer smo pričakovali nadaljevanje rimskodobnih znice. Odkrite so bile skromne naselbinske ostaline iz bakrene in ostalin, uničen med letoma 1998 in 2008 pri gradnji prvotno za- bronaste dobe, bogato pa sta bili zastopani poselitvi iz antične- snovane obvozne ceste. ga obdobja in srednjega veka (Šavel/Kerman 2008). Pred arhe- Izkopno polje, veliko 25.600 m2, je bilo razdeljeno na sektorje ološkim posegom so najdišče Gornje njive 2 prekrivale obdelo- 0-XVII, ki so bili razdeljeni na kvadrante 10 × 10 m. Najdišče smo valne njivske površine. Plasti na najdišču so močno poškodovala izkopavali strojno, kakor je zahtevala predpisana metoda izko- melioracijska dela in tudi intenzivna kmetijska obdelava polj. pavanja. Najprej je bager odstranil plast ornice do globine 0,30 Veliko keramičnih odlomkov je ležalo v ornici. Od arheoloških m, sledilo je natančno ročno čiščenje in po potrebi poglablja- ostalin so se ohranila le dna jam, in to predvsem tistih, ki so bile nje in nato izkopavanje arheoloških ostalin. Večina naselbinskih globlje vkopane v geološko osnovo. ostalin je bila močno uničena, ohranila so se le dna objektov, Stratigrafska slika arheoloških plasti je bila dokaj enostavna, ki so bili po odstranitvi humusa dobro razpoznavni v geološki med izkopavanji smo prepoznali in dokumentirali štiri plasti: or- osnovi kot temne črne zemljene lise z veliko oglja in keramičnimi nico (SE 1), paleoornico (SE 2), sivo rjavo plast sprijete peščene gli- odlomki. Pri zavarovalnih izkopavanjih na Gornjih njivah 2 je bila ne (SE 323) in sterilno marmorirano ilovico (SE 3). ugotovljena poselitev v različnih obdobjih. Odkriti so bili nasel- Celotno površino je prekrivala ornica (SE 1), ki jo je sestavljala te- binski ostanki iz bakrene, bronaste, mlajše železne dobe in an- mno rjava mehka drobljiva prst, debela od 0,20 m do 0,35 m. tičnega obdobja, večina pa jih je pripadala srednjeveški naselbi- Vsebovala je veliko premešanih odlomkov keramike, ožgane gli- ni. Srednjeveški objekti (zemljanke, odpadne jame, stojke od hiš, ne in drobcev oglja iz različnih obdobij. Prevladovali pa so od- vodnjak, peči) so se razprostirali po celotnem izkopnem polju. lomki novodobnih in srednjeveških keramičnih posod. Srednjeveško naselje naj bi nastalo v 10. stol., zamrlo pa v prvi Pod ornico (SE 1) se je nahajala plast paleoornice (SE 2), ki jo je polovici 13. stol. (sl. 15 in 16). tvorila zbita temno sivkasto rjava plast in se je prav tako v veli- Vse arheološke ostaline (zemljanke, peči, jame za stojke, odpa- ki meri pojavljala po celotnem izkopišču, debela je bila od 0,10 m dne jame, vodnjak) so bile pred uničenjem natančno izkopane in do 0,20 m. Vsebovala je veliko odlomkov keramike, razen posa- dokumentirane. Terenska dokumentacija je vključevala teren- meznih prazgodovinskih kosov je bila večina najdb srednjeve- ski dnevnik izkopavanj, sezname stratigrafskih enot (SE), poseb- ških. V spodnjem delu te plasti so se na nekaterih delih že poja- nih najdb, vzorcev, fotografsko, risarsko in geodetsko dokumen- vljali uničeni naselbinski objekti, ki so bili dobro zaznani šele na tacijo. Večina zemljenih polnil (90 %) iz arheoloških objektov je nivoju geološke plasti SE 3. bila izprana skozi več sit. Na ta način so bili pridobljeni semena Sterilno geološko osnovo na najdišču je predstavljala rumena zbi- rastlin, ostanki kosti, oglja in drugih drobnih predmetov. Uspe- ta plast marmorirane gline SE 3 z veliko količino železovih oksidov. šno smo konservirali leseno konstrukcijo zelo dobro ohranjenega Temnejše barve je bila na zahodni strani najdišča ob strugah nek- srednjeveškega vodnjaka (SE 531). danjih vodotokov. V sterilni plasti, v katero so bili vkopani arheo- loški objekti, so bile vidne sledi brazd globokega oranja. Na severnem delu izkopnega polja je počez po najdišču pre- ko sektorjev 0–XIV in kv. 11–18 v smeri jugovzhod–severozahod potekal jarek SE 16. Jarek je bil zapolnjen s temno sivo rjavo zbi- to glino, ki je vsebovala posamezne odlomke prazgodovinske, predvsem pa srednjeveške keramike. Med arheološkimi plastmi je izstopala še sivo rjava plast sprijete peščene gline SE 323, ki smo jo zasledili v sek. I/II, kv. 17/18 na se- vernem robu jarka SE 16. Podatki, pridobljeni s terenskimi pregledi in testnimi sondami, s katerimi je bila ugotovljena globina arheoloških plasti, so bili dobra podlaga za izvedbo zavarovalnih izkopavanj na najdišču. Ker je najdišče Gornje njive 2 ležalo v neposredni bližini istoi- menskega najdišča, ki je bilo raziskano v letih 1997 in 1998, smo se z izkopavanji hoteli čim bolj približati že raziskanemu delu te- rena, zato so bili dodatno izkopani sektor 0 in kvadranti 17–24 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 12 26 25 26 24 25 23 24 22 23 21 22 21 20 19 18 jive je n 17 ornG 1997-98 16 15 14 I 13 II 12 III 11 IV 10 V 9 VI 8 VII 7 VIII IX 6 X XI 5 XII XIII 4 XIV XV 3 XVI 2 XVIII XVII otoka 1:1500. jega pan išča; M ekd ajd a e ob očj ačrt n m a a a d je i n ob ob obd o ob a d ozitn ji vek ji vek - struga n p asta d ko ob n n akren ron lajša železn Kom raziskan b b m rims reds reds 15 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 13 3 12 10 13 11 9 14 8 15 970 7 16 875 969 876 867 873 6 974 871 809 965 1026 1046 16 5 961 963 967 1044 959 1050 1042 957 1030 1040 951 1028 1038 4 955 1036 1082 953 1080 945 949 1024 1048 3 943 947 1032 1034 1010 941 1014 882 1022 2 939 1006 1066 811 1008 1004 1012 1064 886880 1072 1000 1016 791 1074 993 888 878 17 1002 1070 884 1076 991 890 937 XVIII 900 18 106 8 8 98 894 818816 795 902 820 611 912 892 908 904 586 896 910 587 987 906 826 822 920 824 918 XVII 730 732 572 983 570 985 576 757 976 564 574 998 566 XVI 797 717 978 560 548 568 352 19 26 828 854 801 558 562 856 807 860 862 783 930 830 20 858 932 XV 832 781 607 735 933 364 354 23 25 836838 362 842 834 366 356 721 21 613 846 785 647 741 803 360 737 715 24 865 848 358 719 844 840 22 852 373 377 709 371 850 618 743 XIV 620 617 666 381 707 375 723 727 590 745 531 672 864 552 383 705 235 747 739 814 592 643 369 645 713 725 670 668 237 231 541 641 805 596 535 550 387 711 379 625 622 600 594 385 233 26 799 755 343 XIII 789 623 598 556 39 533 780 37 45 527 25 525 529 35 523 427 393 521 421425 334 627 391 51 5 4 20 423 33 24 XII 604 602 389 703 429 199 332 605 508 512 518 651 516 395 699 610 399 701 580 451 401 539 453 397 449 403 141 324 336 510 129 197 407 409 205 330 23 326 339 53 537 445 447 131 411 504 419 443 413 55 51 653 441 431 133 328 502 415 XI 439 506 494 433417 57 23 437 159 155 655 127 135 137 181 317 22 185 435 492 183 163 500 187 169 153 157 763 542 546 582 657 460 149 313 315 468 161 544 207 101 21 177 659 147 191 777 151 175 49 922 139 464 462 195 279 307 X 767 664 106 769 143 662 104 189 309 765 688 145 305 629 20 108 114 116 213 179 935 773 488 470 112 193 303 476 98 125 165 686 110 211 771 684 368 167 209 289 295 297 102 584 478 301 293 311 775 271 916 484 94 96 277 291 10 217 637 19 122 63 338 2 1 99 IX 8 283 285 12 219 221 319 269 6 287 92 203 223 18 680 90 273 281 480 16 265 674 120 639 263 275 29 17 257 267 321 4 17 VIII 15 490 82 84 255 482 245 259 19 76 74 14 243 261 72 21 171 VII 68 118 31 13 70 253 227 241 589 612 14 12 67 VI 65 249 11 251 V 247 10 225 59 61 IV 9 III 8 201 63 7 II 6 I 5 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 14 16 Detajlni kompozitni načrt najdišča; M 1:800. 3 raziskano območje bakrena doba bronasta doba mlajša železna doba 12 10 rimsko obdobje 13 11 srednji vek 9 14 srednji vek - struga nekdanjega potoka 8 15 1 stratigrafska enota 970 7 16 875 969 876 867 873 6 974 871 809 965 1026 1046 16 5 961 963 967 1044 959 1050 1042 957 1030 1040 951 1028 1038 4 955 1036 1082 953 1080 945 949 1024 1048 3 943 947 1032 1034 1010 941 1014 882 1022 2 939 1006 1066 811 1008 1004 1012 1064 886880 1072 1000 1016 791 1074 993 888 878 17 1002 1070 884 1076 991 890 937 XVIII 900 18 106 8 8 98 894 818816 795 902 820 611 912 892 908 904 586 896 910 587 987 906 826 822 920 824 918 XVII 730 732 572 983 570 985 576 757 976 564 574 998 566 XVI 797 717 978 560 548 568 352 19 26 828 854 801 558 562 856 807 860 862 783 930 830 20 858 932 XV 832 781 607 735 933 364 354 23 25 836838 362 842 834 366 356 721 21 613 846 785 647 741 803 360 737 715 24 865 848 358 719 844 840 22 852 373 377 709 371 850 618 743 XIV 620 617 666 381 707 375 723 727 590 745 531 672 864 552 383 705 235 747 739 814 592 643 369 645 713 725 670 668 237 231 541 641 805 596 535 550 387 711 379 625 622 600 594 385 233 26 799 755 343 XIII 789 623 598 556 39 533 780 37 45 527 25 525 529 35 523 427 393 521 421425 334 627 391 51 5 4 20 423 33 24 XII 604 602 389 703 429 199 332 605 508 512 518 651 516 395 699 610 399 701 580 451 401 539 453 397 449 403 141 324 336 510 129 197 407 409 205 330 23 326 339 53 537 445 447 131 411 504 419 443 413 55 51 653 441 431 133 328 502 415 XI 439 506 494 433417 57 23 437 159 155 655 127 135 137 181 317 22 185 435 492 183 163 500 187 169 153 157 763 542 546 582 657 460 149 313 315 468 161 544 207 101 21 177 659 147 191 777 151 175 49 922 139 464 462 195 279 307 X 767 664 106 769 143 662 104 189 309 765 688 145 305 629 20 108 114 116 213 179 935 773 488 476 470 125 112 193 303 98 165 686 110 211 771 684 368 167 209 289 295 297 102 584 478 301 293 311 775 271 916 484 94 96 277 291 10 217 637 19 122 63 338 2 1 99 IX 8 283 285 12 219 221 319 269 6 287 92 203 223 18 680 90 273 281 480 16 265 674 120 639 263 275 29 17 257 267 321 4 17 VIII 15 490 82 84 255 482 245 259 19 76 74 14 243 261 72 21 171 VII 68 118 31 13 70 253 227 241 589 612 14 12 67 VI 65 249 11 251 V 247 10 225 59 61 IV 9 III 8 201 63 7 II 6 I 5 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 15 Arheološki oris prostora Med začetke raziskovanj arheološke poselitve Lendave in nje- ne okolice sodi prvi zgodovinski zapis o Lendavi, ki ga je konec 19. stol. napisal domačin K. Dervarič (Dervarič 1896, 203–223). Na podlagi do takrat znanih antičnih najdb, kakršna je marmorna nagrobna stela Vibenusa, skleda z rimskimi novci in nakitom, je obveljalo mnenje, da je rimska postaja Halicanum ležala nekje na območju med Lendavo in Dolgo vasjo. Sondažna izkopava- nja med leti 1957/58 in 1968 na poljih južno od potoka Borosnjak pri Dolgi vasi so zavrnila to možnost, saj je bil odkrit le manjši antični zaselek z ostanki preprostih lesenih stavb (Mikl 1958/59, 173–183; Mikl Curk 1970, 6–10). K poznavanju intenzivnejše rimske kolonizacije obravnavanega prostora je v veliki meri pripomoglo odkritje poteka rimske ceste Poetovio–Savaria na predelu med vasjo Kot-Gaberja, ki je potekala mimo Dolge vasi in naprej proti Saali (Horvat Šavel 1985, 163–178). V neposredni bližini omenjene prometnice je bil leta 1997/98 raziskan na Gornjih njivah pri Dolgi vasi del rimske kmetije z vodnjakom, pečmi in dvoriščem (Šavel/ Kerman 2008, 24–30). Najstarejša poselitev obravnavanega prostora pa sodi v čas ba- krene dobe. Naselbinske ostaline s keramičnim gradivom, ki je značilno za lasinjsko kulturo, so bile odkrite na predelu Kapitan doba pri Dolnjem Lakošu (Šavel 1994, 50–52), v Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 18–19), Ivankovcih pri Lendavi (Tušek/Kavur/Tomaž 2006, 113–119), Pri Muri pri Lendavi (Šavel 2006, 95–97) in na najdišču Pod Grunti - Pince. Iz zgodnje bronaste dobe so bile odkrite naselbinske ostaline iz kultu- re Somogyvár-Vinkovci na najdišču Pod Grunti - Pince, ki je bilo razi- skano na trasi AC Pince–Lendava leta 2005 (izkopaval B. Kerman). V srednjo in pozno bronasto dobo sodijo naselbine Oloris pri Dol- njem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002), Gaborkert pri Lenda- vi (Šavel 1994, 78–80), Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, 20–21) in nedavno odkrita naselbina Pod Grunti - Pince. Ob že omenjeni zgoščeni rimski poselitvi v bližini Dolge vasi je bilo obravnavano območje gosto poseljeno tudi v srednjem veku. Poleg lendavskega gradu, ki se prvič omenja leta 1192 in predstavlja osrednjo srednjeveško stavbo, je bilo z arheološkimi raziskavami v zadnjih letih na odseku trase AC Pince–Lendava odkrito večje število srednjeveških zaselkov oz. vasi. Srednjeve- ške naselbine so razvrščene ena za drugo v smeri od Dolge vasi do Pinc. Po vrstnem redu si sledijo: Gornje njive (Šavel/Kerman 2008, 31–36) in Gornje njive pri Dolgi vasi 2 (Kerman 2008, 79–88 in ta zvezek), Pri Muri jugozahodno od Lendave (Šavel/Sankovič 2008, 18–20), Oloris pri Dolnjem Lakošu (neobjavljeno), Zatak pri Čentibi (Guštin 2006, 249–257) in Pod Grunti - Pince (neobjavlje- no); datirane so v čas od 10. do 14. stoletja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 16 Bakrena doba Najstarejše naselbinske ostaline na najdišču Gornje njive 2 so Naselbinske ostaline bile iz bakrene dobe. Objekti iz tega obdobja (zemljanke, večje in manjše jame) so bili strnjeni na skrajnem zahodnem delu izko- pnega polja, v sek. XIV–XVII, kv. 2–4 (sl. 17). Posamezne prazgodovinske najdbe so bile ohranjene že v orni- ci (SE 2), poleg, odlomkov keramike (G2, G3, G8–10) izstopa lepo Najpomembnejši objekt iz bakrene dobe je zemljanka SE 976/1061 ohranjena ženska figurica s poudarjenim oprsjem in shemati- podolgovate oblike z zaobljenimi vogali, velika 2 × 1,7 m, ki je zirano prikazanimi spodnjimi okončinami (G1). Velikokrat so bili bila odkrita v sek. XV, kv. 3/4. Vsebovala je večino posodja, okra- prazgodovinski keramični odlomki pomešani s srednjeveškimi, šenega z brazdastim vrezom, veliko ožgane gline in dve kamniti kar kaže na srednjeveško poselitev prostora in premešanje pla- sekiri (G29–70). sti z globokim oranjem (G155, G177, G186, G234, G282, G283, G338, V omenjeno obdobje uvrščamo tudi zemljanko (SE 842) iz sek. G339, G370, G500, G574, G566, G579, G586, G601, G679). Tako je XIV, kv. 3 nepravilne podolgovate oblike, veliko 2,20 × 2,45 m in bila zelo dobro ohranjena lepo izdelana kamnita puščica (G331), globoko 0,35 m. Ob njej je bila odkrita jama za stojko (SE 844). najdena v srednjeveški jami SE 480. Nekateri kosi keramike so V zemljanki so bili odkriti odlomki keramike, ožgane gline, lo- zelo fragmentarni in jih ni mogoče natančneje opredeliti. mljeni prodniki in drobci oglja (G14–20). Tretja zemljanka SE 864, velika 2,9 × 2,5 m, je imela ovalno obli- ko, nahajala se je v sek. XIV, kv. 2. V njej so bili odkriti odlomki keramike, del žrmelj, ožgana glina in oglje (G21–23). Ob zemljan- ki so bile jame za stojke SE 846, SE 848, SE 850 in SE 852, premera od 0,58 do 0,21 m in globine od 0,27 do 0,10 m. 17 Naselbinski ostanki iz bakrene dobe; M 1:500. 3 raziskano območje 937 jama XVIII 2 zemljanka 1 stratigrafska enota XVII 985 998 976 XVI XV 842 846 844 848 852 864 850 XIV XIII 627 XII 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 17 18 Tipološka tabela keramičnih najdb iz bakrene dobe. Skodelice, M 1:4 1 S polkroglo oblikovanim trupom in ravnim ustjem 2 Z rahlo izvihanim ustjem in trakastim presegajočim ročajem G38 G41 G36 G37 3 »S« profila z ročajem G30 G31 G39 G45 Skleda z lijakastim ustjem G40 Lonci 1 Z lijakasto izvihanim ustjem in stožčastim vratom 2 S pokončnim stožčastim vratom in ravnim ustjem G29 G24 3 Bikonične oblike G16 G17 G27 4 Kroglaste oblike s trakastimi ročaji G67 G68 Posode na nogi Kamnita orodja G69 G70 G283 G77 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 18 V bakreno dobo uvrščamo tudi nekatere jame, ki so se nahajale v trupom in ravnim ustjem, pod katerim je okras iz vodoravnih bližini zemljanke s keramiko brazdastega vreza (SE 976/1061). brazdastih vrezov (G38, G41). Drugi tip predstavljajo skodelice V manjši jami SE 998 podolgovate oblike, veliki 0,85 × 0,36 m, polkroglaste oblike z rahlo izvihanim ustjem in trakastim prese- odkriti v sek. XV, kv. 3, so bili najdeni odlomki posode na nogi in gajočim ročajem (G36, G37, G39). Okrašene so s trikotnimi moti- druge keramike (G74–77). Večja jama SE 985 okrogle oblike, velika vi brazdastega vreza in vodoravnimi brazdami ter vbodi (G39). V 1,30 × 1,20 m in globoka 0,35 m, iz sek. XV, kv. 3 je vsebovala ma- tretjo skupino sodijo odlomki skodel »S« profila z ročajem (G30, loštevilne odlomke pitosa (G71–73). Nekoliko bogatejša s kera- G31). Zastopan pa je tudi fragment skodelice s trakastim presega- mičnimi najdbami je bila jama podolgovate ovalne oblike jočim ročajem (G45). SE 937/1062, ki je bila zapolnjena z dvema plastema iz sek. XVII, kv. 3/4, velika 1,65 × 1,45 m (G24–28). Večje število keramičnih Sklede odlomkov je bilo tudi v okrogli jami SE 627, veliki 1,10 × 1 m, iz sek. XI, kv. 3. Med sklede bi lahko uvrstili fragment keramike (G40) z lijakastim Omenjene jame smo uvrstili v skupino bakrenodobnih jam, če- ustjem, ki je ravno odrezano. prav so nekateri primerki keramičnih najdb tako fragmentarno ohranjeni, da jih je težko časovno opredeliti (npr. G21–23, G71– Lonci 73). Vse naštete zemljanke in jame so ležale na zahodnem delu najdišča in so bile razvrščene v neposredni bližini osrednje ze- Od loncev so se ohranila le ustja in ostenja posod grobe izdelave. mljanke, bogate s keramiko brazdastega vreza (SE 976). Glede na obliko izvihanosti ločimo več oblik loncev: lonce z lija- kasto izvihanim ustjem in stožčastim vratom (G29, G42), lonce s Keramične najdbe pokončnim stožčastim vratom in ravnim ustjem (G15, G24, G43), nekateri so okrašeni z odtisi na ustju, ter lonce z rahlo izvihanim Veliko keramičnih najdb iz ornice in nekaterih jam je zelo sla- ustjem (G25, G44). Med kroglaste lonce uvrščamo odlomke s tra- bo ohranjenih, zato jih nismo upoštevali pri časovni opredelitvi kastimi ročaji (G67, G68). Fragmenti ostenij (G16, G17, G28) pa pri- prazgodovinske poselitve. Pri obravnavi bakrenodobne kerami- padajo bikoničnim loncem s klekastim prehodom med spodnjim ke smo se oprli predvsem na najdbe iz objektov (SE 842, SE 937, in zgornjim delom posode. SE 976/1061 in SE 998), ki omogočajo jasno tipološko in časovno opredelitev. Posode na nogi Keramika z brazdastim vrezom Dva fragmenta posode na nogi sta bila odkrita v ornici (G3, G9). Zelo dobro pa je ohranjen primerek (G77), kateremu bi lahko pri- padalo ostenje (G75). Izrazito ozko nogo z ohranjenim zgornjim delom ima posoda na nogi (G283). Skodelice Okras na keramiki Najpogostejša oblika finega posodja so skodelice. Ločimo tri Najpogostejši okras na fini keramiki je izveden na način brazda- oblike. V prvi tip uvrščamo skodelice s polkroglasto oblikovanim stega vreza in vtiskovanja v obliki trikotnih motivov in ravnih črt 19 Tipološka tabela okrasa keramičnih najdb iz bakrene dobe. Okras na posodah, M 1:2 1 Brazdasti vrez v obliki trikotnih črt G37 G53 G56 G38 G41 G46 2 Brazdasti vrez ravnih črt v povezavi z okroglimi in pravokotnimi vtisi in vbodi G36 G39 G47 G48 G49 3 Vtisi 4 Bradavice G43 G62 G34 G63 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 19 (G37, G38, G41, G46, G51–53, G55–61). Pogost okras je tudi braz- Soboti (Šavel 2009, 104, G19, G21, G87, G153, G193, G199; glej: dasti vrez (G579, G14, G17, G26), ki se pojavlja v kombinaciji z vti- Horváth/Simon 2003, Abb. 28, 8; 29, 16). snjenimi ovalnimi okroglimi in pravokotnimi vdolbinicami (G36, Med ohranjenimi posodami na nogi izstopa del večje votle noge G39, G47, G48–50, G54, G60). Zastopan je tudi okras krožnih vti- posode (G77). Podobne noge so ena od glavnih oblik posodja la- sov (G62, G43, G44), prilepljenih bradavic (G34, G63–65, G679) in sinjske kulture (Dimitrijević 1979, 154). V manjšem številu se po- razčlenjenega rebra (G71, G72). javljajo posode na nogah v horizontu keramike z brazdastim vrezom (Malečnik: Strmčnik Gulič 2006, 197–198, sl. 3; Zalaeger- Kamnita orodja szeg-Andráshida-Gébárter See, Pusztaszentlászló-Deák-sűrű: Horváth/Simon 2003, 129, Abb. 28, 1; 30, 18; Eszteregnye-Bozók- V jami SE 976/1061 sta bili odkriti dve kamniti kladivi ovalne oblike fóldje: Staub 2006, Abb. 7: 7, 8). (G69, G70). Večje nima do konca izvrtane luknje za nasaditev (G69). Dobro analogijo za ozko nogo (G283) pa najdemo v naselbini Eszteregnye-Bozók-fóldje (Staub 2006, Abb. 7: 10). Časovna in tipološka opredelitev Večina fine rdečkasto rjavo žgane keramike je okrašena z braz- keramičnih najdb dastim vrezom, žigosanjem v obliki trikotnih motivov in ravnih črt (G37, G38, G41, G46, G51–53, G55–61). Specifično izveden okras na naši keramiki je podoben zlasti okrasu na keramiki z grobišča Pod Kotom-jug (Šavel 2009, 108, G38, G120, G170), v manjši meri je zastopan tudi na keramiki iz Hočevarice na Ljubljanskem barju Med predstavljenimi keramičnimi oblikami so za časovno opre- (Velušček 2004, 206, sl. 4. 2. 14, 3). Dobre primerjave v okraševa- delitev najbolj značilne skodelice. Za tip skodelic s polkrogla- nju posod pa najdemo med keramičnimi najdbami Višnjica tipa sto oblikovanim trupom in ravnim ustjem ter okrasom vodorav- kulture Retz-Gajary v severovzhodni Hrvaški (Dimitrijević 1979, nih brazdastih vrezov (G38, G41) najdemo najbližjo primerjavo na 354, 4, 7; 1980, 39, T. 5, 6, 7; 7, 11, 18; 8, 10). Podoben okras se po- grobišču Pod Kotom-jug pri Krogu pri Murski Soboti, ki je opre- javlja tudi na naselbinski keramiki horizonta keramike z brazda- deljeno v horizont keramike z brazdastim vrezom oz. v kulturo stim vrezom v Turnišču (Tomaž 2012, 108, št. 7), na Novi tabli pri Retz-Gajary (Šavel 2009, 106, 109–111, G20). Omenjena skodelica Murski Soboti (Šavel/Guštin 2006, 208, 209, št. 31–33, 42–44) in v se od naše razlikuje le po okrasu, ki je izveden v obliki navpič- naselbinah na Madžarskem (Horváth/Simon 2003, 128, 129, Abb. nih vrezanih brazd. Podobna fragmentarno ohranjena skodela 29, 1; 30, 1–7, 9, 10, 15, 16; 31, 6, 12, 15, 16). z okrasom brazdastega vreza je znana iz naselbine Eszteregnye- Skodela (G36), ki je okrašena z brazdastim vrezom v motivu vise- Bozók-fóldje iz Zalske županije na Madžarskem (Staub 2006, 80, čih trikotnikov - okras je enak kakor na posodah z najdišča Pod Abb. 9: 3). Kotom-jug (Šavel 2009, 20, 38, 120). Okras vodoravnih vrezov z Skodelicam polkroglaste oblike z rahlo izvihanim ustjem in tra- manjšimi prečnimi črticami (G36, G48–50, G60) pa je značilen kastim presegajočim ročajem (G36, G37, G39) je najti dobre pri- tudi za lasinjski način krašenja posod (Dimitrijević 1980, 39, T. 5, merjave na grobišču Pod Kotom-jug pri Krogu pri Murski Soboti 4; 6, 4). Med okrase brazdastega vreza bi lahko uvrstili tudi okras (Šavel 2009, 106, 109–111, G20), v naselbinah v Bukovnici (Šavel na ostenju posode z vrezi trikotnikov in navpičnih črt (G579) 1995, 7–19, T. 2) in Šafarskem (Šavel/Guštin 2006, 203, sl. 1, 3). So- (prim. Dimitrijević 1980, T. 7, 8). rodne oblike skodelic so znane tudi v protoboleraškem horizontu Okras krožnih odtisov (G62, G43, G44) je znan na odlomku ustja naselbine Zalaegerszeg-Andráshida, Gébárti tó (II.) (Barna/Kre- lonca z Nove table (Šavel/Guštin 2006, 209, št. 37). Plastične bra- iter 2006, 52, 53, 57, 11. kép: 3, 4), naselbine Eszteregnye- Bozók- davice (G34, G63–65, G679) pa se pogosto pojavljajo na lončenini fóldje iz Zalske županije na Madžarskem (Staub 2006, 80, Abb. 9: z najdišča Pod Kotom-jug (Šavel 2009, 108, G6, G33, G52, G207). 3). Primerki odlomkov skodelic iz Velike pečine v hrvaškem Zagorju pa sodijo v Višnjica tip kulture Retz-Gajary (Dimitrijević 1980, 38, Sklep T. 6, 5; 7, 1–3, 12). Od obravnavnih skodel nekoliko odstopajo sko- dele grobe izdelave s »S« profilom oz. s klekom na osrednjem delu posode (G30, G31) (prim. Horváth/Simon 2003, 129, Abb. 29, 10). Od- lomki skodelic s trakastim presegajočim ročajem (G45) so zelo po- gosti med keramičnimi najdbami iz hrvaških jam Vindije in Velike Obravnavano keramično gradivo iz zemljanke (SE 976/1061) (G29– pečine (Dimitrijević 1980, 38, T. 2, 5; 3, 7, 11; 6, 1, 2). 70) in jam (SE 842, SE 937, SE 998) (G14–20, G24–28, G74–77) sodi Lonci so slabo ohranjeni in so grobe izdelave. Ustje lonca (G29) bi na podlagi številnih naštetih analogij v horizont keramike z glede na tipološko razvrstitev loncev iz grobišča Pod Kotom-jug brazdastim vrezom. Skromna poselitev iz tega obdobja je bila utegnilo soditi v tip L 7, v enostavno obliko kroglastih loncev z iz- na Gornjih njivah ugotovljena že pri prvih arheoloških raziska- vihanim ustjem (Šavel 2009, 104, G113). Lonci s pokončnim stož- vah (Šavel/Kerman 2008, 18–19). Najboljše primerjave vsekakor častim vratom in ravnim ustjem (G15, G24, G43) pa so podobni najdemo med keramiko z grobišča Pod Kotom-jug pri Krogu pri loncem tipa L6 na najdišču Pod Kotom-jug (Šavel 2009, 104, G113) Murski Soboti, ki je opredeljeno v horizont keramike z brazda- in loncem iz naselbine s keramiko brazdastega vreza Zalaeger- stim vrezom oz. v kulturo Retz-Gajary (Šavel 2009, 110–111). So- szeg-Andráshida-Gébárter See (Horváth/Simon 2003, 129, Abb. rodno okrašeno keramično posodje pa je znano z najdišč Bukov- 29, 1, 3). Fragmenti ostenij (G16, G17, G28) pa bi utegnili pripada- nica, Šafarsko, Nova tabla (Šavel/Guštin 2006, 203, 204, 208, 209, ti bikoničnim loncem s klekastim profilom in okrasom okroglih sl. 1, 2, št. 1–3), Malečnik pri Mariboru (Strmčnik Gulič 2006, 196– bradavic ter enostavnim brazdastim vrezom in so primerljivi s 198), Hočevarica na Ljubljanskem barju (Velušček 2004). Izredno tipom loncev L5 z najdišča Pod Kotom-jug pri Krogu pri Murski podobnost zasledimo v oblikah posodja in načinu okraševanja Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 20 tudi na hrvaškem najdišču Velika pečina pri Višnjici (Dimitrije- vić 1980, 37–41, T. 2–7) in bližnjih madžarskih naselbinah iz Žu- panije Zala: Eszteregnye-Bozók-fóldje (Staub 2006, Abb. 7: 7, 8). Zalaegerszeg-Andráshida-Gébárter See, Pusztaszentlászló- Deák-sűrű (Horváth/Simon 2003, 128–131, Abb. 29; 30; 31). Naše skodelice (G36, G37, G39) imajo dobre primerjave tudi v proto- boleraškem horizontu (Zalaegerszeg-Andráshida, Gébárti tó (II.) (Barna/Kreiter 2006, 52, 53, 57, T. 11. kép: 1–4). Naselbinske ostaline z najdišča Gornje njive sodijo torej v krog kulture keramike z brazdastim vrezom, poimenovane tudi »Bajč- Retz-Gajary-Furchenstich kultura« (Bondár 2006, 110, 122) oz. Balaton-Lasinja II-III/ Protoboleraz horizont (Kalicz 1991, 375, 380). Velušček horizont keramike z brazdastim vrezom na osnovi Hočevarice z Ljubljanskega barja in najdišč osrednje in vzhodne Slovenije kronološko postavlja med lasinjsko kulturo in bolera- ško stopnjo badenske kulture (Velušček 2004, 231–262). Radiokarbonski rezultati vzorcev oglja iz zemljanke SE 976/1061 datirajo njen obstoj v čas med 3627–3367 pr. n. š. in se popolno- ma ujemajo z radiokarbonskimi datacijami iz grobov 20 in 141 z grobišča Pod Kotom-jug (Hüls 2009, 137, 138, sl. 73, 74). Navedeni datumi pa so nekoliko nižji od tistih iz naselbine Kalimovnjek pri Turnišču (prim: Kerman 2010, 55, sl. 6). Glinena figurica Med naključnimi najdbami izstopa dobro ohranjena ženska fi- 20 Glinena figurica. gurica (G1) (sl. 20). Najdena je bila v ornici, in sicer v sek. IX, kv. 9. Izdelana je prostoročno iz dobro prečiščene gline rjavo rdeče barve, višina figurice je 7,15 cm, širina 3,5 cm, debelina pa 2,7 cm. Telo figurice ima pravokotno ploščato obliko, posebej ima pou- darjene prsi in shematizirano nakazane noge. Figurica je na hrb- tni strani navpično razpolovljena oz. odlomljena in ima v osre- dnjem delu trupa narejeno vdolbino, veliko 3,8 × 2,1 cm. Ostali deli telesa niso posebej nakazani. Figurica je izdelana zelo stilizi- rano, je neokrašena in predstavlja novost med do sedaj znanimi idoli s prekmurskih najdišč, ki so v glavnem opredeljeni v hori- zont keramike z brazdastim vrezom (Tomaž 2008, 47–59; Kerman 2010, 52–55, sl. 5). Glede na zelo preprosto modelacijo ženskega telesa (plastično poudarjene prsi in štrcelj nog) bi jo lahko vzpo- rejali s podobnimi ploščatimi figuricami iz lasinjske kulture (Te- žak-Gregl 1983/84, 26–28, T. 8, 2; Bondar 2006, 109, 110, 122, 2. kép: 1, 5). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 21 Bronasta doba Naselbinske ostaline bronaste dobe so na najdišču Gornje njive 2 SE 494, SE 655, SE 657, SE 686) (G78–81, G82–85, G87). V jamah so slabo zastopane. Hiša, velika 7,80 × 5,38 m, je imela ohranje- bili najdeni zelo fragmentarno ohranjeni odlomki keramike, v ne vse stranice in je bila usmerjena sever-jug. Stene so orisovale nekaterih le drobci, ki jih je težko časovno ovrednotiti (sl. 21). naslednje stojke (SE 496, SE 537, SE 539, SE 504, SE 659). V sredini Prav tako so bili odkriti skromni odlomki keramike iz brona- stavbe pa je bila jama za stojko SE 506, ki je bila ena od nosilnih ste dobe v tretji plasti srednjeveškega vodnjaka (SE 531/1059) stebrov strešne konstrukcije. (G366–369). V bližini hiše so se nahajale luknje stojk SE 468, SE 500, SE 502 in Med keramiko je zelo malo značilnih kosov, ki bi jih lahko na- peč SE 492, velika 0,80 × 0,60 m in globoka 0,12 m (sek. VII, kv. 8). tančneje kronološko opredelili. Zato naša opredelitev sloni na Med skupino stojk in jam nam je uspelo prepoznati hišo v sek. VI, skledi (G86) na izrazito od posode oddaljeni stojni ploskvi s tre- VII, kv. 9. Opredelili smo jo v pozno bronasto dobo na osnovi jam, mi ročaji pod rahlo izvihanim ustjem. Izdelana je iz dobro pre- ki so se nahajale na vzhodni strani stavbe (SE 460, SE 462, SE 464, čiščene gline, njena zunanja površina je rdečkasto rjave barve. 21 Naselbinske ostaline iz bronaste dobe; M 1:500. raziskano območje bronasta doba hiša 1 stratigrafska enota 548 IX VIII VII VI 15 539 V 14 500 537 506 504 502 492 494 655 496 13 657 460 468 464 659 12 462 11 686 10 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 22 Mlajša železna doba Odkrita je bila na osrednjem predelu srednjeveške poselitve (sl. 22), Iz tega obdobja sta se ohranili le dve manjši jami (sl. 15, 16). Prva in sicer je bila položena v manjšo jamo (SE 548) polkrožne oblike, jama, jama za stojko SE 787, krožne oblike, velika 0,35 × 0,35 m in veliko 37 × 32 cm in globoko 0,13 cm in ni vsebovala drugih najdb. globoka 0,12 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 5. V njej je bila temno Skleda je bila položena z ustjem obrnjenim navzdol, navzgor siva glina, v kateri je bil odlomek ustja latenskega lončka (G88). obrnjeno dno je bilo poškodovano. Druga, nekoliko večja jama SE 791 ovalne oblike, velika 0,90 × 0,75 m Glede na obliko sklede, za katero je značilno lijakasto izvihano in globoka 0,25 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 11, na severnem ustje, pod katerim so pritrjeni trije trakasti ročaji, rahel klek med predelu najdišča. V njej je bilo 6 kosov ostenij in 3 kosi dna la- spodnjim in zgornjim delom posode ter izrazito odebeljeno dno, tenske keramike. bi jo lahko vzporejali s podobno skledo iz bronastodobne nasel- Časovno se da opredeliti le odlomek lončka z gobičasto odebe- bine Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular/Šavel/Tecco Hvala 2002, 168, ljenim ustjem in rebrom pod njim (sl. 23), ki je izdelan na lončar- sl. 20, T. 59, 14) in nekaterimi sorodnimi primerki z grobišča Ba- skem vretenu iz fine dobro prečiščene temno sive žgane gline in latonmagyaród-Hidvégpuszta, ki je datirano v Bd D–Ha A1 (Hor- ima glajeno zunanjo površino (G88). Dobre paralele mu najde- váth 1994, 220, 10. Kép: 2). Najboljše primerjave pa najdemo med mo v grafitnih lončkih s »T« oblikovanim robom z navznoter na- skledami iz grobišča Gređani v Slavoniji (Minichreiter 1982/83, gnjenim ustjem, ki so značilni za poznolatensko obdobje LT C2/ 103, grob 7, T. 4, 1, grob 10, T. 5, 1, grob 45, T. 13, 11; glej Dular/Šavel/ D1 (Gál/Molnár 2004, 166, 43, t. 5; 44 t. 4; Horváth 2007, 34–35, 6. Teco Hvala 2002, sl. 41, gr. 7, 4, gr. 11, 4, gr. 35, 1, gr. 45, 9). Glede na kép: 48; 8, kép: 99; Meduna 1980, 147–148, Abb. 21, 23; T. 29, 7; 56, navedene analogije lahko uvrstimo našo skledo v čas pozne sre- 24; 107, 17). dnje bronaste dobe, ko so pogoste med posodjem s področja za- hodne Panonije, severozahodne Hrvaške in severne Bosne. Obravnavana skleda se časovno ujema z že objavljenimi brona- stodobnimi naselbinskimi ostalinami z Gornjih njiv pri Dolgi vasi, ki sodijo na podlagi radiokarbonske datacije oglja iz jame SE 32 v 15. in 14. stol. pr. n. š. (Šavel/Kerman 2008, 20–22). 22 Skleda s tremi ročaji (SE 548). 23 Odlomek lonca iz mlajše železne dobe Lt C2–D1 (SE 787). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 23 Rimsko obdobje Naselbinske ostaline in ognjišča (SE 241). Prisotnost srednjeveških odlomkov keramike v rimskodobnih objektih in obratno je odsev poznejše srednje- veške poselitve. Odlomke keramike sta premešala tudi globoko oranje in nenehna obdelava polj. Rimskodobno poselitev bi lahko locirali na treh delih na najdišču. Na najdišču Gornje njive 2 je bila odkrita tudi rimskodobna pose- Iz osrednjega dela najdišča je znana plitva jama SE 535 nepravil- litev (sl. 24). Gre za dve večji jami (SE 535 in SE 987), ki sta bili zelo ne pravokotne oblike, velika 3,30 × 3,14 m in globoka 0,17 m iz sek. plitvi in nepravilne oblike ter imata valovito dno. Zato bi ju le s VII/VIII, kv. 12/13, v njej so bili odlomki rimske keramike (G92– težavo opredelili kot bivalna objekta, čeprav na to možnost kaže 100). Vzhodno od jame se je nahajala jama za stojko (SE 405) jama SE 987, v kateri je bilo veliko ometa in uteži. Sklepamo, da okrogle oblike, velika 0,25 × 025 m in globoka 0,19 m, z odlom- sta jami nastali v povezavi s kmetijskimi oz. gospodarskimi de- kom ustja sklede (G320), ki je tvorila del polkrožnega srednjeve- javnostmi bližnje rimskodobne kmetije na najdišču Gornje njive škega objekta v sek. VI, kv. 11. (Šavel/Kerman 2008, 24–27). Posamezne rimske najdbe keramike S skrajnega vzhodnega dela izkopišča pa je bila rimska kerami- so se pojavljale tudi v sklopu srednjeveške poselitve, kot denimo ka najdena v jarku SE 639, dolgem 9 m, širokem 0,90 m in glo- najdbe iz jame (SE 1006), jarka (SE 639), iz jame za stojko (SE 405) bokem 0,40 m v sek. II, kv. 12/13 (G495–498). Na dnu peči SE 241, v tretji plasti SE 612, debeli 0,10 m sta bila med srednjeveškimi 24 Naselbinske ostaline iz rimskega obdobja; M 1:750. najdbami najdena rimska trombasta fibula in del bronaste spi- raziskano območje rale (G262, G265). jama Z zahodnega roba najdišča pa je znana večja jama SE 987. Jama zemljanka podolgovate oblike, velika 4,40 × 2,90 m in globoka 0,22 m, v 1 stratigrafska enota njej je bilo veliko odlomkov rimskod 16 obne keramike, posamezni 5 kosi srednjeveške keramike, utež, odlomki tegul, železen ročaj in 4 3 1006 2 17 18 987 XVII XVI 19 XV 647 XIV 535 XIII XII 405 XI X IX 639 16 VIII 15 10m 14 VII 13 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 24 okov, lomljeni in celi prodniki, drobci oglja, ožgana glina in 2 kosa (G495) in vodoravnimi kanelurami (G92, G93). Večina posod je žga- žlindre (G101–134). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz polnila na v neenakomerni redukcijski atmosferi, manj pa oksidacijsko, (pri 2∑, 93,5% verjetnosti) opredeljuje zemljanko v časovni razpon na kar kaže lisasta obarvanost posodja v sivi in sivo rjavi barvi. med letoma 176 in 42 pr. n. š. Časovna datacija jame je starejša od Med oblikami ločimo več tipov loncev. Znani so lonci z močno iz- keramičnih najdb, ki so datirane v čas od 1. do 3. stoletja. vihanim nekoliko odebeljenim ustjem (G495, G108–111). Ta obli- Manjša podolgovata jama SE 1006, velika 1,50 × 0,55 m iz sek. XVI, ka loncev je zelo pogosta na najdišču Gornje njive, kjer so opre- kv. 6 je vsebovala 1 ročaj antične keramike, odlomek tegule (G135). deljeni v varianto A in so značilni za 1. stol. in prvo tretjino 3. stol. (Šavel/Kerman 2008, 29, G110, G162, G461, G693, G972, G1015, Tipološka in časovna opredelitev najdb G1334, G1491). Podobno oblikovani lonci so zelo pogosti med gra- divom z najdišča Ilovica pri Vranskem, ki obsega čas od konca 1. ali prve polovice 2. stol. do prve polovice ali sredine 3. stol. Preko analogij z emonskim gradivom so datirani v 1. in 2. stoletje (Vidrih Perko 2006, 95, K27, 71, K179, K333, K334, K374). Prav tako Med skromnimi najdbami prevladujejo keramične najdbe, ki so za lonce z lijakastim in poševno odrezanim ustjem, ki je lahko bile v veliki meri fragmentarno ohranjene. Prevladujejo lonci tudi odebeljeno (G101, G102), najdemo dobre analogije med so- raznih oblik grobe izdelave, odlomki skled, skodelic, trinožniki in rodnimi lonci variante B iz Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, 29, kovinski predmeti. G255, G802, G805, G814, G826, G1042; prim. Hinker 2006, T. 29, 195), med lonci iz Ilovice pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 95, Keramične najdbe K171, K185, K368, K440), na zahodnem ptujskem grobišču so zna- čilni za 2. stoletje (Istenič 1999, 138, LG5, sl. 130, t. 63:6 - grob 313). Kuhinjsko posodje Lonci z izvihanim in navzgor usmerjenim ustjem in žlebom na Lonci (sl. 25) notranji strani za pokrov (G496) imajo dobre primerjave v kera- Lonci so grobe domače izdelave, izdelani na hitro vrtečem se lon- mičnem gradivu iz Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, varianta E: čarskem vretenu. Na nekaterih debelejših odlomkih spodnjih G495, G705, G915, G1017, G1100, G1499) in v keramičnem gradivu iz delov ostenij so vidni potegi prstov lončarja. Podobne lonce so grobov 1. in 2. stol. iz zahodnega grobišča na Ptuju (Istenič 1999, uporabljali kot kuhinjsko posodje, izdelani so iz slabo prečiščene 137, LG2, sl. 130, t. 169:7 - grob 760). Naslednji so lonci z rahlo izvi- grobozrnate glinene mase, nekateri so okrašeni z navpičnimi čr- hanim odebeljenim robom ustja (G92, G93), ki jih lahko primerja- tami potegi glavnika (G115), vodoravnim in navpičnim žlebljenjem mo z nekaterimi lonci variant C in D iz Gornjih njiv (Šavel/Kerman 25 Tipološka tabela najdb iz rimskega obdobja. Lonci, M 1:8 16 5 Z močno izvihanim in rahlo odebeljenim ustjem Z lijakastim in poševno odrezanim ustjem 4 G495 G101 G102 3 1006 2 17 18 987 XVII XVI 19 XV 647 S pokončnim ustjem Z rahlo izvihanim odebeljenim robom ustja Z vodoravnim ustjem XIV G496 G92 G93 G112 535 XIII XII 405 Sklede Prstanasto dno G91 G103 G320 G117 XI X Fibula, M 1:4 Ročaj in zatič IX 639 16 G262 G120 G121 VIII 15 14 VII 13 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 25 2008, 29, G34, G106, G240, G247, G459, G801, G981, G1247, G1509), Ostale keramične najdbe primerkom iz Ilovice pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 95, K278) in V zemljanki SE 987 je bila najdena slabo ohranjena piramidalna iz Flavije Solve (Hinker 2006, T. 28, 190). Tudi odlomek ustja lon- utež (G124) in nekaj odlomkov tegul (G126–134). ca (G112) ima dobre analogije v loncih z ravno odrezanim ustjem (varianta F) iz Gornjih njiv. Ta oblika posodja je značilna za obdo- Kovinske najdbe bje med 1. in prvo tretjino 3. stoletja (Šavel/Kerman 2008, 30, G27, G692, G790, G1060–1063, G1099, G1242, G1244, G1492; prim. Kre- Fibula kovič 1998, 17, T. 7: 1–4). Dobra analogija je znana iz gradiva s sve- Med rimskimi kovinskimi najdbami izstopata železna trombasta tiščnega območja v Podkraju pri Hrastniku. Odlomek je umeščen fibula (G262) in del spiralne navite žice (G265), ki je pripadala fi- v 2. stoletje (Krajšek/Stergar 2008, 258, t. 9:134). buli. Naš primerek sodi v varianto 1 trombastih fibul po Bojoviću; Med manjše lončke bi lahko uvrstili fragmenta kroglastih posod s zanje sta značilni razširjena noga in odebelitev v obliki prstana. posebno oblikovanim navznoter usmerjenim odebeljenim ustjem Ta varianta trombastih fibul je ena najbolj razširjenih oblik na po- (G95, G94). Za omenjena odlomka ne najdemo primernih analogij. dročju Panonije in Gornje Mezije v 2. stol. in začetku 3. stol. n. š. Na spodnji površini ravnega dna lonca (G498) so lepo vidne sledi (Bojović 1983, 42–43, T. XVI, št. 140). vrvice, s katero je lončar odrezal glino z vretena. Pomembna kovinska najdba je del lokaste železne palice okro- glega preseka z okroglo predrto razširitvijo na koncu (G120). Gle- Pokrov de na obliko bi predmet lahko bil del ročaja za vedro. Železen Med kuhinjsko posodje lahko uvrstimo še odlomek enostavnega ročaj z navzgor zavitim zaključkom za obešanje je bil odkrit v vo- pokrova z gladko zunanjo površino (G105). dnjaku na Gornjih njivah (Šavel/Kerman 2008, 28, G14). Zanimiv je tudi železen zatič oz. okov (G121) s sploščenim spo- Namizno posodje dnjim delom in luknjo za pritrditev ter zanko na nasprotni strani. Sklede Med namizno posodje s premazom sodijo odlomki polkroglaste Sklep sklede z odebeljenim in nekoliko izvihanim ustjem (G91, G320) in sklede z odebeljenim ustjem in kaneluro na trupu (G103, G104), izdelane iz finozrnate lončarske mase. Ta oblika skled posne- ma sigilatno obliko Drag. 37 in se zelo pogosto pojavlja med ke- ramiko z rimskih najdišč in grobišč v Prekmurju. Sorodna oblika Na najdišču Gornje njive 2 so bili odkriti sledovi rimskodobnih za skledi (G320, G91) je znana med grobnimi pridatki iz gomil v objektov. Med raziskanimi objekti izstopata dve večji jami (SE Dobrovniku (Pahič 1960/61, 111, t. 4, 3). Za skledi s kaneluro (G103, 535 in SE 987), v katerih je bila najdena večina keramičnih najdb. G104) pa najdemo dobre primerjave med naselbinsko keramiko Najpogostejši so kuhinjski lonci domače izdelave v raznih varian- iz Dolge vasi (Mikl 1958/59, 175, t. 1, 7; 3, 14) in Gornjih njiv, kjer so tah, nekateri so okrašeni z glavničastim okrasom in imajo dobre preko analogij datirane v konec 1. stol. do sredine 2. stol. (Šavel/ analogije v primerkih iz Gornjih njiv. Datirani so v čas 1. do sre- Kerman 2008, 29, G766, G1108; prim. Brukner 1981, 92, T. 79, 30). dine 3. stoletja. Podobno so datirane polkroglaste sklede z ode- Podobna skleda z območja rimske vile v Rakičanskih muzgah se beljenim ustjem (G320, G103, G104). Med posnetke sigilate sodi pojavlja skupaj s sigilatnimi oblikami Drag. 37 (Kerman 2008, 283, odlomek ustja sklede sivo rjave barve (G94). Pomembna je tudi T. 2, 3). Naši skledi (G103, G104) sta primerljivi s tipom skled PTS 14 dobro ohranjena trombasta fibula, ki časovno sodi v 2. in začetek iz zahodnih ptujskih grobišč (Istenič 1999, 100) in tipom skled S1 3. stoletja. Preseneča pa radiokarbonska analiza vzorca oglja iz iz Podkraja pri Hrastniku, kjer so datirane v čas 2. in v začetek 3. jame SE 987, ki datira nastanek jame med 176–42 pr. n. š. (93,5% stoletja (Krajšek/Stergar 2008, 253, T. 5, 83). verjetnost 2∑ cal), kar je precej starejša datacija od keramičnega Med namizno posodje sodi odlomek ustja skodele sivo rjave bar- gradiva, ki je opredeljeno v čas od 1. do sredine 3. stoletja. ve (G94). Gre za redukcijsko žgano namizno keramiko. Ustje po- Rimskodobni objekti na Gornjih njivah 2 predstavljajo ostanke sode s kaneluro je ravno in rahlo usmerjeno navznoter, na spo- rimskodobne kulturne krajine, katere osrednji del je bil raziskan dnjem delu pa se rahlo razširi. Ohranjeno ustje krožnika ali na najdišču Gornje njive. Če primerjamo oba tlorisa raziskanih skodelice je zelo sorodno s skodelicami skupine PTS 5, PTS 6 iz objektov z najdišča Gornje njive in Gornje njive 2, lahko iz raz- zahodnega ptujskega grobišča, ki posnemajo sigilatno obliko poreditve rimskih objektov razberemo, da je bilo središče rimske Consp. 34. Datirane so v drugo polovico 1. in prvo polovico 2. sto- poselitve na najdišču Gornje njive. Raziskave na najdišču Gornje letja (Istenič 1999, 95, 96, sl. 79). Naš fragment pa lahko primer- njive 2 pa so zajele le obrobje rimskodobne poselitve. Neraziskan jamo tudi z nekaterimi skodelicami iz province Spodnje Panonije predel med obema najdiščema, kjer bi lahko pričakovali ostanke in so značilne za prvo polovico 1. stoletja (Brukner 1981, 36–37, 79, rimske poselitve, pa je bil uničen med letoma 1998 in 2008 pri iz- 80, T. 56, 43, 44, 46). gradnji obvozne ceste. Odkriti manjši rimski zaselki na Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Ša- Vrči in druge oblike vel/Kerman 2008), Dolgi vasi (Mikl 1958/59, 173–183), Ivankovcih K finemu namiznemu posodju bi lahko sodilo prstanasto dno z pri Lendavi (Tušek/Kavur 2011, 21–25), Pri Muri pri Lendavi (Ša- rdečim premazom (G125), ki je verjetno dno sigilatnega vrča ali vel/Sankovič 2008, 17) in najdba rimskega nagrobnika Videnusa sklede, kakor tudi odlomek manjšega prstanastega dna (G98). (l. 1852) so odsev zgoščene in intenzivne rimskodobne poselitve Vbočeno prstanasto dno (G497) je najverjetneje odlomek nami- okolice Lendave, ki je bila v veliki meri odvisna od poteka glavne znega vrča. Odlomku izjemno tankega prstanastega dna posode rimske ceste Poetovio–Sala–Savaria. iz bolj prečiščene gline (G117) pa težko določimo obliko. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 26 Srednjeveško obdobje Srednjeveški naselbinski objekti na najdišču Gornje njive 2 so se SE 169 in SE 159, severna pa je bila dolga 6,30 m. V notranjosti razprostirali po celotnem območju najdišča, strnjeni so bili na hiše so bile po sredinski osi razvrščene jame stebrov, ki so nosili vzhodnem, južnem in zahodnem delu ter na obeh straneh vo- štirikapno streho (SE 153, SE 157, SE 149, SE 151, SE 147, SE 161, SE 139, dnega jarka (SE 16). Prostor na najdišču med sek. IX–XIII, kv. 8–17 SE 209, SE 211). To potrjuje lega jam za stojke v jugovzhodnem vo- je bil slabše poseljen in brez arheoloških najdb (sl. 26). K sre- galu hiše (SE 209, SE 211, SE 193). Jame so bile okroglih oblik, pre- dnjeveški naselbini na Gornjih njivah 2 sodijo tudi srednjeveški mera od 30 do 24 cm in globine od 0,08 do 0,40 m. objekti, ki so bili leta 1997/98 odkriti pri zaščitnih izkopavanjih Sestavni del hiše je bila tudi jama SE 195, ki je ležala na jugo- na Gornjih njivah (Šavel/Kerman 2008, 31–36). vzhodnem vogalu hiše, velika 1,5 × 0,5 m in globoka 0,15 m, v Številne naselbinske ostaline, ki so se nahajale v ornici (SE 1) in kateri ni bilo najdb. paleoornici (SE 2), so močno poškodovala melioracijska dela, ka- V notranjosti hiše ob zahodni steni je bilo odkrito ognjišče SE 127, kor tudi intenzivna kmetijska obdelava polj. Od nekdanjih jam veliko 2 × 1,92 m in globoko 0,28 m. Najdbe iz ognjišča so ustja in objektov so se ohranila le dna tistih, ki so bili globlje vkopani srednjeveških loncev, ostenja in dna keramike ter živalske ko- v geološko osnovo (SE 3). Pogosto so bile srednjeveške jame vko- sti (G213–215). pane v starejše poselitvene objekte, kar kažejo pomešane praz- godovinske, antične in srednjeveške najdbe. Jame v bližini hiše 1 Med številnimi naselbinskimi ostanki so bile najpogostejše jame V bližini hiše 1 se je nahajalo več jam, ognjišče, jam za stojke in za stojke srednjeveških hiš in ograd. Odkritih je bilo tudi več ze- zemljanka 6 (SE 106). mljank, jam, peči in jarkov. V osrednjem delu srednjeveške na- Jame (SE 114, SE 116, SE 191, SE 179) so bile ovalnih in podolgovatih selbine je bil odkrit tudi vodnjak (SE 531). oblik, v premeru so merile od 2,10 do 1,10 m, ohranjena globina vkopa je bila od 0,16 do 1,10 m. V jami (SE 116) je bilo v temno sivor- Stavbne ostaline javi sprijeti peščeni glini najdeno večje število keramičnih odlom- kov loncev, del železnega ključa, ožgana glina in oglje (G201–210). Številne stojke (SE 112, SE 165, SE 137, SE 699, SE 701, SE 703, SE 271, SE 189) so bile ovalnih in okroglih oblik, v premeru so merile od 0,45 do 0,16 m, ohranjena globina vkopa je bila od 0,05 do 0,40 m. Bile Na podlagi tlorisne razporeditve stojk na najdišču je bilo določe- so brez najdb. nih 8 hiš, ki so označene s številkami 1 do 8, med stavbe je uvr- Ognjišče SE 167 ovalne oblike, veliko 0,70 × 0,50 m, ohranjena ščen tudi manjši pravokotni objekt. Pri nekaterih hišah je tloris globina vkopa je bila 0,47 m, je ležalo ob južni steni hiše. V vrh- nepopoln, ohranjen imajo le vogalni del. Na najdišču so bile po- nji plasti temno sive zbite peščene gline so bili najdeni odlomka goste tudi zemljanke z jamami za stojke in ognjišča ter peči, ki lončenine in drobci oglja. V drugem polnilu SE 351 svetlo sive pe- so ležali v bližini nadzemnih hiš. Na osrednjem delu najdišča pa ščene gline je bilo veliko oglja. sta bila odkrita vodnjak (SE 531) in polkrožna ograda. Raziska- ne so bile tudi številne večje in manjše jame, jame za stojke, peči Hiša 2 (sek. II, kv. 11/12) in jarki. Rekonstrukcija stavbnih ostalin je pokazala, da so bili intenzivno poseljeni rahlo dvignjen osrednji, vzhodni in seve- Ohranjen je bil le vogalni del zahodne in južne stene, velik 6 × 3,90 m, rovzhodni del naselbine; na zahodnem delu je stavb manj, go- ki so ga sestavljale jame za stojke (SE 257, SE 261, SE 263, SE 255). Jame steje so zastopane v bližini močvirnega in poplavnega območja so bile okrogle, v premeru so merile od 0,65 do 0,16 m, vkopane so Kobiljskega potoka. Z obravnavo navedenih struktur bomo po- bile od 0,10 do 0,15 m. Stavba je bila odkrita južno od hiše 1. dali vpogled v oblikovanost srednjeveške naselbine. Sestavni del hiše je bila tudi jama SE 259 ovalne oblike, velika 2,74 × 1,18 m; ohranjena globina je bila 0,25 m z odlomki sre- Hiša 1 (sek. III, IV, kv. 11–14) (sl. 27) dnjeveške lončenine (G285, G286). V bližini hiše 2 v sek. II, kv. 12 se je nahajala jama SE 265 ovalne Največja in najbolj ohranjena stavba oz. kmetija v srednjeveški oblike, velika 2,40 × 1,70 m, ohranjena globina je bila 0,25 m z naselbini je imela »L« obliko tlorisne zasnove. Vzhodno zunanjo odlomki srednjeveške lončenine (G287–295). steno stavbe, dolgo 13,8 m, so sestavljale jame za stojke SE 133, SE 135, SE 163, SE 207 in SE 213, južno steno, dolgo 14,56 m, pa jame Hiša 3 (sek. IV, kv. 9, 10) SE 213, SE 145, SE 143, SE 175, SE 177. Severno steno, dolgo 5,8 m, so tvorile jame SE 141, SE 129, SE 131, zahodno, dolgo 7,20 m, pa stojki Jugovzhodno steno, dolgo 8 m, so sestavljale jame za stojke SE SE 187 in SE 185. Zahodno steno, veliko 8,5 m, sta sestavljali jami 84, SE 120, SE 319. Severovzhodno steno, široko 3,90 m, sta tvorili Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 27 12 10 13 11 9 14 8 15 7 970 16 875 969 876 867 873 6 974 871 809 965 16 1026 5 1046 961 963 967 1044 959 1050 1042 957 1030 1040 951 4 1028 1038 955 Zemljanka 11 1036 1082 945 953 1080 949 1024 3 1048 943 947 1032 1034 1010 941 1014 882 2 1022 939 1008 1066 811 1012 1004 1000 886880 Zemljanka 10 1072 9931064 1016 Pravokotni objekt 17 1074 1070 888 1002 890 884 1076 878 991 900 894 18 1068 818816 795 898 896 611 XVIII 902 904 820 912 892 908 586 910 587 906 826 822 920 Skupina jam A 824 918 Hiša 6 730 XVII 732 572 983 570 Skupina jam C 576 757 574 564 566 978 Zemljanka 5 XVI 797 717 Hiša 5 19 560 26 854 801 558 562 568 828 352 856 807 860 862 783 930 830 20 932 858 832 781 607 735 933 364 Hiša 7 354 23 25 XV 836 838 741 366 721 21 356 834 613 840 785 362 Skupina jam B Hiša 8 24 803 737 715 865 360 358 22 719 373 Vodnjak 371 377 709 618 Zemljanka 8 743 620 617 666 381 375 707 723 727 590 745 531 XIV 672 552 383 235 747 739 814 592 643 369 645 713 725 Zemljanka 9 670 668 237 231 541 641 805 596 550 387 379 705 711 625 622 600 594 385 233 799 755 Hiša 4 Zemljanka 6 343 789 598 623 556 39 533 XIII 26 780 37 45 527 525 529 35 523 427 393 25 521 421425 334 391 514 520 423 33 604 602 389 703 429 199 332 XII 605 508 512 518 651 516 395 699 24 610 399 701 580 451 401 453 397 449 403 141 324 336 510 129 407 409 205 330 326 339 53 445 447 411 131 419 197 Hiša 1 55 653 44 4 3 41 431 413 133 51 Zemljanka 2 23 328 415 57 439 433417 23 437 155 159 127 135 137 181 317 XI 185 435 Zemljanka 7 Ograda 183 163 22 187 169 153 157 Zemljanka 3 763 542 546 582 161 149 207 313 315 101 544 Zemljanka 12 177 147 777 151 175 191 49 922 767 664 106 139 195 279 307 21 143 769 104 189 309 X 211 765 688 305 662 629 935 773 488 470 108 114 116 145 476 125 193 213 179 112 303 98 165 110 209 289 295 297 20 771 684 368 167 584 478 301 293 311 775 102 916 271 291 10 484 94 96 217 277 637 122 63 338 2 1 99 Hiša 3 8 283 285 12 219 221 19 IX 319 269 287 92 203 223 680 90 273 281 6 480 265 Zemljanka 1 18 674 120 263 275 29 17 16 Hiša 2 267 321 4 Ø 257 VIII 490 82 84 255 15 17 482 245 259 19 76 74 243 261 72 21 171 14 68 118 VII 31 70 253 227 13 241 14 589 67 Zemljanka 4 65 12 612 VI 249 251 11 V 247 225 59 10 61 IV 9 201 III 63 8 7 II 6 I 10m 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 28 26 Naselbinske ostaline iz srednjeveškega obdobja; M 1:800. raziskano območje jama hiša peč/ognjišče 12 10 zemljanka (Z) 13 11 9 vodnjak 14 shrambna jama 8 15 struga nekdanjega potoka 7 970 16 875 1 stratigrafska enota 969 876 867 873 6 974 871 809 965 16 1026 5 1046 961 963 967 1044 959 1050 1042 957 1030 1040 951 4 1028 1038 955 Zemljanka 11 1036 1082 945 953 1080 949 1024 3 1048 943 947 1032 1034 1010 941 1014 882 2 1022 939 1008 1066 811 1012 1004 1000 886880 Zemljanka 10 1072 9931064 1016 Pravokotni objekt 17 1074 1070 888 1002 890 884 1076 878 991 900 894 18 1068 818816 795 898 896 611 XVIII 902 904 820 912 892 908 586 910 587 906 826 822 920 Skupina jam A 824 918 Hiša 6 730 XVII 732 572 983 570 Skupina jam C 576 757 574 564 566 978 Zemljanka 5 XVI 797 717 Hiša 5 19 560 26 854 801 558 562 568 828 352 856 807 860 862 783 930 830 20 932 858 832 781 607 735 933 364 Hiša 7 354 23 25 XV 836 838 741 366 721 21 356 834 613 840 785 362 Skupina jam B Hiša 8 24 803 737 715 865 360 358 22 719 373 Vodnjak 371 377 709 618 Zemljanka 8 743 620 617 666 381 375 707 723 727 590 745 531 XIV 672 552 383 235 747 739 814 592 643 369 645 713 725 Zemljanka 9 670 668 237 231 541 641 805 596 550 387 379 705 711 625 622 600 594 385 233 799 755 Hiša 4 Zemljanka 6 343 789 598 623 556 39 533 XIII 26 780 37 45 527 525 529 35 523 427 393 25 521 421425 334 391 514 520 423 33 604 602 389 703 429 199 332 XII 605 508 512 518 651 516 395 699 24 610 399 701 580 451 401 453 397 449 403 141 324 336 510 129 407 409 205 330 326 339 53 445 447 411 131 419 197 Hiša 1 55 653 44 4 3 41 431 413 133 51 Zemljanka 2 23 328 415 57 439 433417 23 437 155 159 127 135 137 181 317 XI 185 435 Zemljanka 7 Ograda 183 163 22 187 169 153 157 Zemljanka 3 763 542 546 582 161 149 207 313 315 101 544 Zemljanka 12 177 147 777 151 175 191 49 922 767 664 106 139 195 279 307 21 143 769 104 189 309 X 211 765 688 305 662 629 935 773 488 470 108 114 116 145 476 125 193 213 179 112 303 98 165 110 209 289 295 297 20 771 684 368 167 584 478 301 293 311 775 102 916 271 291 10 484 94 96 217 277 637 122 63 338 2 1 99 Hiša 3 8 283 285 12 219 221 19 IX 319 269 287 92 203 223 680 90 273 281 6 480 265 Zemljanka 1 18 674 120 263 275 29 17 16 Hiša 2 267 321 4 Ø 257 VIII 490 82 84 255 15 17 482 245 259 19 76 74 243 261 72 21 171 14 68 118 VII 31 70 253 227 13 241 14 589 67 Zemljanka 4 65 12 612 VI 249 251 11 V 247 225 59 10 61 IV 9 201 III 63 8 7 II 6 I 5 10m Arheologija na avtocestah Slovenije  Gornje njive pri Dolgi vasi 2 29 SE 94 in SE 319. Del severozahodne stene, velik 5,20 m, pa sta Ohranjena globina jame je bila od 0,12 do 0,05 m. Bile so brez najdb. označevali jami SE 94 in SE 92. Jame so bile okrogle, v premeru so V jami SE 832 podolgovate ovalne oblike, velike 1,90 × 0,85 m in z merile od 0,30 do 0,18 m. Ohranjena globina jam je bila od 0,25 ohranjeno globino 0,10 m, so bili najdeni 1 odlomek ostenja lonče- do 0,07 m. ne posode, ožgana glina, lomljeni prodniki in drobci oglja. Ob jugovzhodni steni hiše 3 v sek. IV, kv. 10 je bila odkrita jama SE 90 nepravilne ovalne oblike, velika 0,60 × 0,50 m in z ohranje- Hiša 6 (sek. XV, kv. 6) na globino 0,21 m, v njej so bili drobci oglja. Južno od hiše so se nahajale še tri jame za stojke, razporejene v vrsto (SE 82, SE 245, Tloris stavbe, velike 6,50 × 3,90 m, ni zanesljiv, saj je ohranjen le SE 243). Bile so okrogle oblike s premerom od 0,35 do 0,28 m in vogalni del severne in vzhodne stene, ki ga določa pet lukenj za globoke od 0,30 do 0,18 m. stojke (SE 910, SE 902, SE 900, SE 918, SE 920). V notranjosti stavbe so bile jame SE 904, SE 906, SE 908), ob severni steni pa jama Hiša 4 (sek. VII, kv. 13) SE 900. Jame so bile okrogle, v premeru so merile od 0,45 do 0,22 m. Ohranjena globina jam je bila od 0,22 do 0,06 m. Ležala je jugovzhodno ob vodnjaku SE 531. Ohranjen je imela le vo- Stavba se je nahajala v bližini manjšega pravokotnega objekta. galni del severne in zahodne stene, velik 6 × 3,10 m, ki so ga tvorile jame za stojke (SE 550, SE 672, SE 668, SE 670). V notranjosti stav- Hiša 7 (sek. VI, kv. 17) be je bila v sredini jama (SE 666), ki je nosila strešno konstrukcijo. Jame za stojke so bile okrogle, v premeru so merile od 0,31 do 0,25 Možna stavba ima ohranjeno le severno in vzhodno steno, ki jo m. Ohranjena globina jam je bila od 0,25 do 0,04 m. sestavljajo luknje stojk SE 354, SE 356, SE 358, ki v premeru meri- Na severni in vzhodni strani hiše 4 sta bili odkriti dve jami SE 533 in jo od 0,30 do 0,27 m, ohranjena globina je bila od 0,05 do 0,17 m. SE 552. V obeh jamah so bili v zbiti rjavo sivi peščeni glineni zemlji Bile so brez najdb. odlomki srednjeveške keramike, drobci oglja in ožgana glina. Hiša 8 (sek. VI, kv. 15/16) Hiša 5 (sek. XIV, kv. 3 in 4) Domnevna stavba ima ohranjeno zahodno steno in del severne Stavba se je nahajala na zahodni strani najdišča. Tloris stavbe, ve- ter južne stene, ki jo sestavljajo luknje stojk (SE 369, SE 371, SE 373, like 4,70 × 3,50 m, so sestavljale jame za stojke (SE 828, SE 830, SE SE 375, SE 377, SE 381, SE 383) s premerom od 0,45 do 0,20 m. Hišo 836, SE 838, SE 854) okrogle oblike, v premeru so merile od 0,35 do preseka manjši jarek (SE 643), dva jarka (SE 641, SE 645) pa se na- 0,18 m. Ohranjena globina jam je bila od 0,19 do 0,05 m. hajata ob severni steni hiše. V bližini hiše je bilo več jam. Jame za stojke SE 834, SE 856, SE 858, SE 860 in SE 862 so imele okroglo obliko premera od 0,40 do 1,9 m. 27 Srednjeveška domačija z »L« oblikovano tlorisno zasnovo s pripadajočimi objekti; M 1:250. raziskano območje 703 199 jama 701 699 zemljanka peč/ognjišče 141 129 1 stratigrafska enota 197 Hiša 1 131 V 133 135 127 155 159 185 137 163 183 169 153 187 157 149 161 147 151 191 177 207 Zemljanka 12 IV 139 175 195 106 110 116 193 108 167 143 189 209 104 145 211 112 114 213 14 179 102 271 I I 13 277 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 30 Pravokotni objekt (sek. XV/XVI, kv. 6) V bližini zemljanke je bila v sek. II, kv. 7 jama SE 247 podolgova- te ovalne oblike, velika 1,90 × 1,30 m. Ohranjena globina vkopa Manjšo stavbo pravokotne oblike, veliko 3,70 × 3,10 m, so določa- je bila 0,30 m. V polnilu so bili odlomki keramičnih posod in del le štiri velike jame SE 890, SE 892, SE 991, SE 1000 okrogle oblike, železnega ključa (G267–274). ki so v premeru merile od 0,87 do 0,64 m. V polnilih jam SE 890 in SE 1000 so bili najdeni srednjeveški in prazgodovinski keramič- Zemljanka 5 (SE 568) (sl. 29) podolgovate ovalne oblike, velika ni odlomki (G634, G635, G679). V stavbi in njeni bližini je bilo več 5,50 × 2,15 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 17/18. Ohranjena glo- manjših jam za stojke (SE 894, SE 896, SE 898, SE 1068, SE 1070, bina vkopa je bila 0,32 m. V polnilu so bili ostanki srednjeveške SE 1072, SE 1074, SE 1076). V sredini objekta je bilo odkrito ognjišče lončenine (G390–416, G418–430), modra steklena jagoda (G417), SE 993, v njem so bili najdeni kosi srednjeveške keramike in ož- velika količina prodnikov (nekateri so ožgani in lomljeni), ožgana gana glina. Stavba bi glede na velike jame za nosilne stebre ute- glina, oglje in del jelenjega rogovja (sl. 55). Radiokarbonska ana- gnila imeti nadstropje. Ostanki ognjišča v objektu pa bi lahko liza vzorca oglja iz polnila (pri 2∑, 95,4% verjetnosti) opredeljuje kazali, da gre za bivalni ali morda shrambni gospodarski objekt. zemljanko v časovni razpon med letoma 888 in 993 n. š. Jama je Pravo namembnost objekta je težko ugotoviti. bila torej uporabljena in zapolnjena v času od 2. pol. 9. do kon- ca 10. stoletja. Zemljanke oz. velike jame Zemljanka 6 (SE 705) podolgovate oblike z zaobljenimi voga- Med zemljanke smo uvrstili 12 jam podolgovatih ovalnih oblik, li, velika 3,40 × 2,50 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 17. Ohranjena dolgih od 2 do 5 m, obdajale so jih jame za stojke. Zemljanke so globina vkopa je bila 0,40 m. Imela je dve polnili. V prvem ležale v bližini ognjišč in drugih večjih in manjših jam. Večina jih (SE 705) in drugem (SE 1060) so bili odlomki srednjeveških loncev je bila zapolnjena s temno sivo mastno peščeno ilovnato zemljo, in glinenih krogel (G501–509). V vzhodnem vogalu zemljanke je vsebovale so odlomke keramike, oglje, ožgano glino in živalske bila polkrožna razširitev SE 713, velika 0,85 × 0,30 m. Ohranjena kosti. Dna jam so bila neravna in preluknjana z veliko jamica- globina vkopa je bila 0,30 m. Vsebovala je odlomke lončenine in mi. Kakšna je bila njihova namembnost, je težko ugotoviti. Gle- glinene krogle (G510–515). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz de na obliko in globino bi v njih le stežka videli bivalne objekte. prvega polnila (pri 2∑, 83,1% verjetnosti) opredeljuje zemljanko v Večja verjetnost je, da so bile sestavni del kmetijsko-gospodar- časovni razpon med letoma 982 in 1042. Jama je bila torej upora- skih objektov. bljena in zapolnjena v času od konca 10. do prve polovice 11. sto- letja. Ob njej je bilo odkritih več manjših jam, ki potekajo v rav- Zemljanka 1 (SE 12) podolgovate ovalne oblike, velika 4,15 × 2,6 m, ni črti v smeri vzhod-zahod (SE 360, SE 362, SE 707, SE 709, SE 711). je bila odkrita v sek. 0–I, kv. 16. Ohranjena globina vkopa je bila Imele so ovalno ali okroglo obliko s premerom od 1,20 do 0,44 m, 0,80 m. V dveh polnilih (SE 86, SE 87) so bili odkriti odlomki ke- ohranjena globina je bila od 0,17 do 0,30 m. Nekatere so v polnilu ramike, kosi ožgane gline in veliko oglja. V bližini zemljanke se je imele redke odlomke srednjeveške keramike. nahajala jama za stojko SE 10, velika 0,30 × 0,20 m in ohranjeno globino vkopa 0,02 m. Zemljanka 7 (SE 763) kroglaste oblike, velika 2,56 × 2,20 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5/6. Ohranjena globina vkopa je bila 0,54 m. Zemljanka 2 (SE 23) podolgovate ovalne oblike, velika 3,5 × 2,05 m, V njej so bili odlomki srednjeveških loncev (G546–548). je bila odkrita v sek. I, kv. 20. Vkopana je bila od 0,1 do 0,3 m glo- Ob južnem robu so jamo obdajale tri okrogle jame za stojke boko. Vsebovala je odlomke srednjeveške keramike. Vanjo je bila (SE 765, SE 767 in SE 922) s premerom 0,22 do 0,20 m in ohranjeno vkopana jama za stojko SE 215, velika 0,48 × 0,44 m in z ohranje- globino 0,20 m. Bile so brez najdb. no globino vkopa 0,22 m. Južno od zemljanke so bile ena za drugo razvrščene večje in Ob zemljanki je bila v sek. I, kv. 20 odkrita jama SE 53 ovalne obli- manjše jame, SE 769, SE 771, SE 773, SE 775, SE 916, SE 935 različ- ke, velika 2,06 × 1,35 m in globoka 0,16 m. Vsebovala je odlomke nih velikosti, od 180 do 0,70 m, in ohranjene globine od 0,17 do srednjeveške keramike. Stikala se je z jarkom SE 51, velikim 15,2 0,60 m. V polnilu SE 769 so bili odlomki srednjeveške lončenine in × 0,30 do 0,40 m in globokim od 0,1 do 0,15 m, ki je vseboval od- sklede (G549–551). Ostala polnila so vsebovala le manjše odlom- lomke srednjeveške keramike (G161). ke keramike. Zemljanka 3 (SE 100) nepravilne podolgovate ovalne oblike, ve- Zemljanka 8 (SE 590) pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, lika 4,50 × od 1,8 do 3,6 m, je bila odkrita v sek. I/II, kv. 17. Ohra- velika 2 × 1,93 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 8. Ohranjena globina njena globina vkopa je bila do 0,45 m globoko. V dveh polnilih vkopa je bila 0,15 m. V polnilu so bili srednjeveški lonci in odlo- SE 323 in SE 609 so bili odlomki keramike, vijček in deli glinenih mek železne podkve (G456–461). krogel (G190–200). Južno od zemljanke SE 590 so bile odkrite v sek. X, kv. 7 tri stojke (SE 592, SE 594, SE 596) okrogle in ovalne oblike s premerom od Zemljanka 4 (SE 249) nepravilne ovalne oblike, velika 2,92 × 2 m, 0,62 do 0,34 m in ohranjeno globino od 0,07 do 0,08 m. V polni- je bila odkrita v sek. II, kv. 7/8. Ohranjena globina vkopa je bila lu so vsebovale drobne fragmente srednjeveške keramike. Jama 0,35 m. Vsebovala je odlomke srednjeveške keramike (G275–277), SE 598, velika 1,82 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 7. Ohranje- oglje in žlindro. Sestavljala jo je še jama SE 251 ovalne oblike, na globina vkopa je bila 0,18 m. Vsebovala je odlomke srednjeve- velika 2,33 × 0,70 m in globoka 0,20 m z odlomki srednjeveške ške keramike (G462–463), lomljene ožgane prodnike in živalske keramike (G278). kosti. Nekoliko oddaljena jama SE 613 v sek. XI, kv. 7, velika 1,87 × 1,75 m in globoka 0,30 m, je imela veliko odlomkov srednjeveških Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 31 loncev (G476–479, G487, G582), stekleničastih posod (G480), oglja in ostanki živalskih kosti. Dna jam so bila neravna z vdolbi- kamnit odbitek (G488) in glinene krogle (G481–486). nami v obliki majhnih krožnih luknjičastih jamic. Zemljanka 9 (SE 625) podolgovate ovalne oblike, velika 4,6 × Skupina jam A (sl. 28, 29) 2,30 m, je bila odkrita v sek. XI/XII, kv. 4. Ohranjena globina vko- Zajema strnjen poselitveni predel v sek. VI–VIII, kv. 17/18. Sesta- pa je bila 0,20 m. V polnilu so bili odlomki srednjeveške kera- vljale so jo zemljanka (SE 568), shrambna jama (SE 352), ognjišče mike. Severno od zemljanke je bila v sek. XI, kv. 4 manjša jama (SE 574), jame (SE 566, SE 570, SE 572, SE 730, SE 732, SE 717) in luknji SE 789, velika 0,85 × 0,47 m in z ohranjeno globino 0,15 m. Bila za stojki (SE 576 in SE 757). je brez najdb. Na južni strani v sek. XII, kv. 3, je bila večja jama Shrambna jama SE 352 (sl. 29, 30) ovalne oblike, velika 1,90 × 1,75 m, SE 799 podolgovate nepravilne oblike, velika 2,40 × 1,40 m in z je bila odkrita v sek. VI, kv. 18. Ohranjena globina je bila 0,33 m. ohranjeno globino 0,22 m. V polnilu so bili odlomki srednjeveške Imela je tri polnila, ki si sledijo od zgoraj navzdol. Prvo polnilo lončenine in glinene krogle (G556–559). SE 352 je vsebovalo odlomke srednjeveške lončenine. Radiokar- bonska analiza vzorca oglja iz prvega polnila (pri 2∑, 90,6% ver- Zemljanka 10 (SE 878) podolgovate ovalne oblike, velika 2,18 × jetnosti) opredeljuje shrambno jamo v časovni razpon med le- 1,90 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 8. Ohranjena globina vko- toma 1177 in 1262. Jama je bila torej uporabljena in zapolnjena v pa je bila 0,56 m. Imela je dve polnili, SE 878 in SE 982. V obeh času od druge polovice 12. do druge polovice 13. stoletja. Drugo so bili odlomki srednjeveških keramičnih posod, glinenih kro- polnilo SE 649 v globini 0,20 m je sestavljala 0,10 m debela plast gel (G612–633), žlindre, ožganih in lomljenih prodnikov. Radio- sprijete ožgane gline v severnem delu jame, v njej so bili odlomki karbonska analiza vzorca oglja iz drugega polnila SE 982 (pri 2∑, keramike in spodnja čeljust konja (sl. 52) (glej analizo Z. Hincak, 41,0% verjetnosti) opredeljuje zemljanko v časovni razpon med str. 396). Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz drugega polnila letoma 1039 in 1104. Jama je bila torej uporabljena in zapolnjena (pri 2∑, 95,4% verjetnosti) opredeljuje shrambno jamo v časovni v času od sredine 11. do začetka 12. stoletja. Zemljanko so z vzho- razpon med letoma 1031 in 1160. Jama je bila torej uporabljena in dne in zahodne strani obdajali ozki jarki SE 882, SE 884 in SE 1032. zapolnjena v času od prve polovice 11. do druge polovice 12. sto- Na južni strani zemljanke pa je bila odkrita jama za stojko SE 888 letja. Tretje polnilo SE 661, debelo 0,03 m, je bilo brez najdb. s premerom 0,32 × 0,32 m in ohranjeno globino 0,09 m. Ognjišče SE 574 je bilo odkrito v sek. VII, kv. 18 v osrednjem delu Zemljanka 11 (SE 1026) okrogle oblike, velika 2,60 × 2,40 m, je naselbinskega kompleksa A. Veliko je bilo 1,16 × 0,87 m, ohranje- bila odkrita v sek. XVI, kv. 8. Ohranjena globina vkopa je bila na globina je bila 0,25 m. V polnilu so bili najdeni odlomki lonče- 0,40 m. V polnilu je bilo veliko odlomkov srednjeveške lončeni- ne (G683–708), lomljenih in celih prodnikov, kosti in žlindre. Ra- diokarbonska analiza vzorca oglja iz polnila (pri 2∑, 52,0% verje- 28 Tloris skupine jam A; M 1:250. tnosti) opredeljuje zemljanko v časovni razpon med letoma 1151 raziskano območje in 1219. Jama je bila torej uporabljena in zapolnjena v času od jama 18 sredine 12. do prve polovice 13. stoletja. Na južni strani se je sti- zemljanka kala z jamama SE 1080 in SE 1082, ki sta v premeru merili od 1,70 peč/ognjišče do 1 m. Ohranjena globina vkopov je bila od 0,30 do 0,10 m. Obe VIII shrambna jama sta v polnilu vsebovali odlomke srednjeveške lončenine (G709– 1 stratigrafska enota 716). Jamo sta obdajali z vzhodne in severne strani jami za stoj- ki SE 1030 in SE 1050 s premerom od 0,48 do 0,27 m in ohranjeno globino od 0,14 do 0,40 m, in manjša jama SE 1028. V bližini pa je potekal tudi daljši jarek SE 1034. Severno od zemljanke je bila 730 skupina jam za stojke, ki so potekale v ravni vrsti v smeri sever- jug (SE 1036, SE 1038, SE 1040, SE 1042, SE 1044, SE 1046). 732 VII 572 Zemljanka 12 (SE 106) nepravilne podolgovate oblike, velika 2,10 × 1,25 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 12. Ohranjena globina je bila 570 0,25 m. Polnilo iz sive zbite peščene gline je vsebovalo odlomke 757 Zemljanka 5 srednjeveške keramike, ožgane gline in oglja. Ob jami sta se na- 566 568 576 hajali jami za stojki SE 108 in SE 110, ki bi utegnili nositi preprost nadstrešek nad jamo. 717 352 Večje jame in bližnje strukture Med srednjeveškimi objekti so zelo pogoste velike in manjše jame raznih oblik (okrogle, ovalne, podolgovate) in velikosti, ne- katere so zelo plitve in poškodovane zaradi globokega oranja in kopanja drenažnih jarkov. Polnila jam so na najdišču enotne se- stave, največkrat so bile zapolnjene s temno sivo mastno pešče- no ilovnato zemljo, v kateri so bili najdeni odlomki lončenine, 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 32 nine (G438–448). Na dnu jame pa jama za stojko SE 757 s preme- Jame so bile ovalnih in podolgovatih oblik, v premeru so merile od rom 0,37 × 0,22 m. 2,59 do 1,50 m, ohranjena globina vkopa je bila od 0,07 do 0,35 m. Jame (SE 566, SE 570, SE 572, SE 730, SE 732, SE 717) so bile podolgo- vatih in ovalnih oblik, v premeru so merile od 3,49 m do 0,82 m, 30 Tloris skupine jam B; M 1:250. ohranjena globina vkopa je bila od 0,12 do 0,70 m. Jama SE 566 raziskano območje je imela dve polnili (SE 566 in SE 734). V prvem (SE 566) so bili od- jama lomki lončenine (G388, G389), ožgana glina in lomljeni ožgani 1 stratigrafska enota prodniki. Na severni stani jame je bila jama za stojko SE 576. Prav tako so bili v prvem in drugem polnilu jame SE 570 najdeni od- lomki lončenine (G431–432) in ožgani lomljeni kamni. V jami SE 572 in SE 732 so bili v temno sivorjavi sprijeti peščeni glini odlom- ki ločenine in lomljeni prodniki (G433–437, G524–534). Skupina jam B (sl. 30) 18 Zajema poselitveni predel v sek. IV/V, kv. 18, ki ga sestavljajo ve- čje jame (SE 233, SE 235, SE 715, SE 719, SE 721, SE 723, SE 725, SE 727). 721 V Po velikosti izstopa jama SE 235, velika 3,40 × 1,40 m, ki je bila 17 715 odkrita v sek. IV, kv. 18. Ohranjena globina vkopa je bila 0,35 m. V 719 polnilu so bili odlomki srednjeveške lončenine (G236–238) in del bronaste žice (G235). Med večje jame sodi tudi jama SE 715, velika 2,95 × 2,30 m, ki je bila 723 727 odkrita v sek. V, kv. 18. Ohranjena globina vkopa je bila 0,40 m. V 235 IV polnilu so bili odlomki srednjeveške lončenine (G516–518). 725 V bližini je bilo šest manjših jam (SE 719, SE 721, SE 723, SE 725, SE 727, 711 SE 233). Bile so ovalnih in podolgovatih oblik, v premeru so meri- le od 2,50 do 0,60 m, ohranjena globina vkopa je bila od 0,30 do 0,60 m. V jamah so bili v temno sivorjavi sprijeti peščeni glini od- kriti odlomki keramike (G519–522, G523). Skupina jam C (sl. 31) Zajema poselitveni predel v sek. VI/VII, kv. 16/17, ki ga sestavljajo jame SE 366, SE 564, SE 560, SE 562 in ognjišče SE 364. 10m 29 Pogled na ostaline bivalnega kompleksa A. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 33 V jamah SE 562 in SE 564 so bili odkriti odlomki keramike, lomlje-ovalna jama za stojko SE 197 s premerom 0,35 × 0,26 m in ohra- nih ožganih prodnikov in živalskih kosti (G378–383, G384–387). njeno globino 0,10 m. Ognjišče SE 364 je ležalo ob zemljanki SE 366, v njem so bil najde- Jama SE 219, podolgovate ovalne oblike, velika 2,86 × 1,20 m, ni odlomki keramike, veliko oglja in ožgane gline. ohranjena globina vkopa je bila 0,30 m, je bila odkrita v sek. 0, Ostale večje (SE 840, SE 35, SE 199, SE 219, SE 223, SE 55, SE 57, kv. 17. Bila je brez najdb. Ob njej sta se nahajali dve jami za stoj- SE 293, SE 279, SE 476, SE 480, SE 385, SE 387, SE 484, SE 735, SE 582, ki SE 217 in SE 221. SE 600, SE 620, SE 613, SE 482, SE 607, SE 797, SE 811, SE 865, SE 945, Jami SE 55 in SE 57 s premerom od 2,30 × do 1,80 m, ohranjena SE 941, SE 943, SE 965) in manjše jame (SE 4, SE 45, SE 326, SE 795, globina vkopa je bila od 0,30 m do 0,35 m; odkriti sta bili v sek. SE 880, SE886, SE 1022, SE 801, SE 785) so bile razpršene po celotni III, kv. 16. Vsebovali sta veliko odlomkov srednjeveške lončenine naselbini. Večina je vsebovala odlomke keramike, drobce oglja in (SE 55: G162–168, SE 57: G169–173). ožgane gline. Nekaj jih je vsebovalo tudi kovinske najdbe in ži- Jama SE 203 ovalne oblike, velika 2,05 × 1,90 m, ohranjena globi- valske kosti. V nadaljevanju bodo predstavljene le tiste jame, ki na vkopa je bila 0,22 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 11. Razen od- so vsebovale najdbe in so bile radiokarbonsko datirane. lomkov srednjeveške lončenine (G226–232), so bili v jami najdeni Jama SE 840, podolgovate oblike z zaobljenimi vogali, velika 3,77 ožgani lomljeni prodniki, kosti in žlindra. Z vzhodne strani so ze- × 1,60 m, ohranjena globina vkopa je bila 0,49 m, je bila odkrita mljanko obdajale dve peči (SE 98 in SE 96) in manjše jame (SE 104, v sek. XIV, kv. 3. V obeh polnilih (SE 840 in SE 914) so bili odlomki SE 102, SE 125) z odlomki srednjeveške lončenine (SE 125: G212). srednjeveške lončenine in dva fragmenta prazgodovinske kera- V jami SE 476, veliki 3,50 × 1,45 m, z ohranjeno globino 0,22 m iz mike (G570–586). Jama se je nahajala južno od srednjeveške hiše sek. VI, kv. 7 so bili odlomki srednjeveške lončenine (G321–323), 5, stikala se je z bakrenodobno jamo SE 842 (G14–20). žgani lomljeni prodniki in ožgane živalske kosti. Jama SE 8, podolgovate okrogle oblike, velika 2,2 × 2 m, ohra- Jama SE 480 iz sek. VI, kv. 6, velika 2,30 × 1,20 m, ohranjena glo- njena globina vkopa je bila 0,35 m, je bila odkrita v sek. I, kv. bina vkopa je bila 0,45 m, je vsebovala odlomke srednjeveške 15. Vsebovala je odlomke lončenine (G139–143), ožgane gline, lončenine (G324–329), kamnito puščično konico (G331), ožga- lomljene kamne in drobce oglja. no glino in lomljene ožgane prodnike. Radiokarbonska anali- Jama SE 199, podolgovate ovalne oblike, velika 2,03 × 1,80 m, za vzorca oglja iz polnila (pri 2∑, 65,5% verjetnosti) opredeljuje ohranjena globina vkopa je bila 0,13 m, je bila odkrita v sek. IV, jamo v časovni razpon med letoma 1154 in 1220. Jama je bila torej kv. 15. V njej so bili odlomki srednjeveške lončenine, vijček, ož- uporabljena in zapolnjena v času ob koncu 12. in v prvi polovi- gana glina, lomljeni prodniki in oglje (G217–225). Odkrita je bila ci 13. stoletja. severno od hiše 1. V njeni bližini, v sek. IV, kv. 15, se je nahajala Jama SE 387, velika 3,15 × 2,05 m, ohranjena globina je bila 0,25 m, odkrita v sek. VI, kv. 14, je vsebovala odlomke srednjeveške lon- 31 Geodetski posnetek skupine jam C; M 1:250. čenine (G315–319). Ležala je nekaj metrov zahodneje od zemljan- raziskano območje ke SE 385. jama Jama SE 484 pravokotne oblike, velika 3,20 × 1,60 m, ohranjena peč/ognjišče globina je bila od 0,20 do 0,30 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 5. 1 stratigrafska enota Vsebovala je odlomke srednjeveške lončenine (G340–353), ožga- ne gline, prodnike, ožgane živalske kosti in žlindro. Jama SE 735, odkrita na zahodni strani vodnjaka SE 531, velika 3 × 1,30 m, ohranjena globina je bila 0,47 m, je vsebovala odlom- VIII ke srednjeveške lončenine (G535, G536) in prodnike. Na severni strani so bili tri jame SE 373, SE 741, SE 930 in ognjišče SE 932. Vse- bovali srednjeveško lončenino (G541–544, G636–639), ožgano 17 glino, lomljene in cele prodnike, žgane kosti in žlindro. Jama SE 582 podolgovate ovalne oblike, velika 2,30 × 1,90 m, je VII bila odkrita v sek. IX, kv. 4. Ohranjena globina vkopa je bila od 564 0,20 do 0,30 m. Vsebovala je odlomke srednjeveške lončenine, glineni omet (G452–455) in živalske kosti. Jama SE 600 podolgovate ovalne oblike, velika 1,60 × 1,20 m, je bila odkrita v sek. X/XI, kv. 6. Ohranjena globina vkopa je bila 560 0,40 m. Vsebovala je odlomke srednjeveške lončenine, vijček, 562 glinene krogle in žlindro (G464–471). Jama SE 947 podolgovate ovalne oblike, velika 2,30 × 1,60 m, VI ohranjena globina vkopa je bila 0,20 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 7. Polnilo je vsebovalo srednjeveško lončenino (G662, G663), 364 lomljene in cele prodnike ter kosti. Na severni strani jame so bile 362 366 vrsta manjših jam (SE 961, SE 959, SE 957, SE 955) in jama za stojko SE 953, ki so potekale ena ob drugi v smeri vzhod-zahod. 360 Jama SE 613, velika 1,87 × 1,75 m, ohranjena globina je bila 0,30 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 7. V njej je bilo veliko odlomkov sre- dnjeveške lončenine, keramičnih steklenic, kamnit odbitek in glinene krogle (G476–489). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 34 Jama SE 482, velika 2,75 × 1,75 m, ohranjena globina je bila 0,15 m, 32 Ostanki srednjeveške metalurške peči z delom žrmelj SE 604. je bila odkrita v sek. VII, kv. 2. Vsebovala je odlomke srednjeveške lončenine (G332–339), prodnike in živalske kosti. Jama SE 607 ovalne oblike, velika 2,35 × 1,60 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 10. Ohranjena globina vkopa je bila 0,35 m. V njej so bili odlomki srednjeveških loncev (G473–475) in lomljenih ožga- nih kamnov. Jama SE 797 ovalne oblike, velika 2,10 × 1,80 m, ohranjena globina vkopa je bila 0,50 m; odkrita je bila v sek. XIII, kv. 7. V polnilu so bili odlomki srednjeveške lončenine, odlomek žrmelj in žlindra (G553–555). Na vzhodni strani jame sta bili v sek. XII, kv. 7 jama za stojko SE 783 in manjša jama SE 781, ki je vsebovala odlomke srednjeveške lončenine (G552). Jama SE 865, velika 2,60 × 1,80 m, ohranjena globina je bila 0,45 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 2. Vsebovala je veliko odlomkov sre- dnjeveške lončenine, žrmlje, ožgane lomljene in cele prodnike. bronast prstan s križem (G183–189) in lomljeni ožgani prodniki. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz polnila (pri 2∑, 58,2% ver- Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz polnila (pri 2∑, 62,6% ver- jetnosti) opredeljuje jamo v časovni razpon med letoma 1039 in jetnosti) opredeljuje ognjišče v časovni razpon med letoma 1155 1142. Jama je bila torej uporabljena in zapolnjena v času prve po- in 1218. Ognjišče je bilo uporabljeno in zapolnjeno v času prve lovice 11. in v prvi polovici 12. stoletja. polovice 12. in v prvi polovici 13. stoletja. Skupina treh večjih jam (SE 945, SE 941, SE 943) je bila odkrita v Ognjišče SE 98 je imelo dve polnili (SE 98 in SE 368). Polnilo SE 368 sek. XVI, kv. 6. Jame so bile ovalnih in podolgovatih oblik, v pre- je vsebovalo veliko odlomkov srednjeveške lončenine (G301–313), meru so merile od 2,40 do 1,42 m, ohranjena globina vkopa je ožgano glino in lomljene ožgane prodnike. bila od 0,13 do 0,42 m. Vsebovale so odlomke keramike (G641– Ognjišče SE 520 (sek. VII, kv. 11) je bilo odkrito v notranjosti pol- 661) lomljene in cele prodnike, živalske kosti in žlindro. Na vzho- krožne ograde. V drugem polnilu SE 521 so bili najdeni odlom- dni strani jam je bila odkrita jama SE 1010, ki je vsebovala odlom- ki srednjeveške lončenine (G358). Dno jame je prekrivala debela ke srednjeveške lončenine (G680). S tega predela so znani tudi plast rdeče ožgane gline. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz jarek SE 1014 in dve okrogli luknji za stojki SE 949 in SE 951. polnila (pri 2∑, 78,2% verjetnosti) opredeljuje ognjišče v časov- ni razpon med letoma 1037 in 1143. Ognjišče je bilo uporabljeno in Peči in ognjišča zapolnjeno v času prve polovice 11. in v prvi polovici 12. stoletja. Med srednjeveškimi pečmi izstopa peč SE 604 (sl. 32) s tremi pol- Na najdišču Gornje njive 2 je bilo odkritih veliko srednjeveških nili (SE 604, SE 605, SE 610); odkrita je bila v sek. X, kv. 4/5. Jama peči in ognjišč. Bile so različnih velikosti, imele so ovalen, okro- peči je imela pravokotno obliko z zaobljenimi vogali, velika je gel in pravokoten tloris. Velika ognjišča so merila v dolžino od bila 1,03 × 0,83 m. Ohranjena globina vkopa je bila 0,14 m. Vrhnjo 2,50 do 1,40 m (SE 241, SE 96, SE 98, SE 127, SE 317, SE 875), srednje plast je sestavljala sivorjava zbita peščena glina (SE 604). V njej velika so imela premer od 1,45 m do 0,68 m (SE 14, SE 604, SE 574, sta bila odkrita dva velika kosa žrmelj, veliko ožganih lomljenih SE 364, SE 622, SE 617, SE 805, SE 932, SE 983, SE 993) in majhna od kamnitih oblic, ožgana glina, večji kosi žlindre in odlomek sre- 0,90 m do 0,45 m (SE 70, SE 72, SE 118, SE 167, SE 478, SE 492, SE 520, dnjeveške lončenine (G472). Peč je obdajal pas rdeče ožgane gli- SE 586, SE 602, SE 969). Večina peči in ognjišč je bila zapolnjena s ne (SE 605), ki se je ohranila na stenah jame. V tretjem polnilu temno sivorjavo zbito peščeno glino z veliko oglja, ki jo je obdajal (SE 610) je bilo veliko ožgane gline, oglja, ožganih živalskih kosti pas rdeče ožgane gline. Dna jam je prekrivala plast ožganih zlo- in žlindre. Peč bi lahko na podlagi najdenih kosov žlindre rabili v mjenih in celih oblic. metalurške in kovaške namene. Nekatera ognjišča smo vključili in obravnavali že pri stavbnih Peč SE 622 ovalne oblike, velika 1,20 × 0,68 m, je bila odkrita v sek. ostalinah (ognjišča: SE 127, SE 167, SE 993) in pri predstavitvi velikih XI, kv. 5. Ohranjena globina vkopa je bila 0,45 m. Imela je tri polni- jam oz. zemljank (ognjišča: SE 478, SE 932, SE 574, SE 364, SE 969). la (SE 622, SE 623, SE 780). Vrhnjo plast temno sivorjave zbite pešče- Omembe vredna je skupina ognjišč v sek. III in IV, kv. 7, sestavlja- ne ilovice (SE 622) je obdajal pas rdeče ožgane gline (SE 623), ki bi la so jo ognjišča SE 70, SE 72, SE 118 (G211), SE 241 (G239–242), ki so utegnil biti ostanek kupole peči. Tretje polnilo SE 780 je predsta- se nizala eno poleg drugega v ravni vrsti. Pomembno je ognjišče vljala plast ožganega glinenega premaza na dnu jame. Peč ni vse- SE 118, ker je bil v temnosivorjavi zbiti peščeni glini najden locen bovala najdb. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz polnila peči ostroge (G211). (pri 2∑, 95,4% verjetnosti) opredeljuje zemljanko v časovni razpon V ognjišču SE 241, ki je imelo tri polnila (SE 241, SE 586, SE 612), so med letoma 1243 in 1294. Jama je bila torej uporabljena in zapol- bili najdeni odlomki srednjeveške lončenine, stekleničaste po- njena v času od prve polovice 13. in ob koncu 13. stoletja. sode, kamnita obročka oz. vijčka, del bronaste spirale fibule, Ognjišče SE 805 kroglaste oblike, veliko 1,24 × 1,02 m, je bilo od- steklena jagoda in antična trombasta fibula (G239–266). krito v sek. XIII, kv. 2. Ohranjena globina vkopa je bila 0,30 m. Na Druga skupina peči SE 602, SE 604, SE 622 je bila strnjena v osre- severnem robu ognjišča je bila odkrita manjša jama SE 814, velika dnjem delu naselbine, v sek. X in XI, kv. 4/5. 0,57 × 0,50 m in globoka 0,10 m. Ognjišči SE 96 in SE 98 iz sek. IV, kv. 11 sta bili odkriti južno od Ognjišče SE 875 je bilo odkrito na severni strani jarka SE 16, v sek. hiše 1. Ognjišče SE 96 je imelo štiri polnila (SE 96, SE 124, SE 338, XV, kv. 13 ob jami SE 873 in luknji za stojko SE 871. Bilo je krogla- SE 459), v katerih so bili najdeni odlomki srednjeveške lončenine, ste oblike, veliko 1,90 × 1,66 m. Ohranjena oblika vkopa je bila Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 35 0,51 m. Imelo je dve polnili (SE 875 in SE 876). Na površini je bilo strukcija iz desk je bila zapolnjena s sivo mastno glino (SE 1079), zaznano kot lisa sivorjave gline (SE 875), ki jo je obdajal ozek pas debelo 1,60 m, v njej so bili ostanki lesenih desk. rdeče ožgane gline (SE 876). V obeh polnilih so bili odlomki sre- Lesen obod ohranjenega vodnjaka v višini okrog 1,10 m je bil se- dnjeveške lončenine (G611). Bližnja jama SE 873 kroglaste oblike, stavljen iz štirih stranic (vzhodna: SE 1054, zahodna: SE 1056, velika 1,30 × 0,85 m in z ohranjeno globino 0,35 m, je vsebova- južna: SE 1055, severna: SE 1057). Vsaka stranica pa je bila sesta- la odlomke srednjeveške lončenine. Ob njej je bila tudi jama za vljena iz šestih vodoravnih desk, nekatere so bile zagozdene z stojko SE 871, velika 0,50 × 0,50 m in globoka 0,05 m. manjšimi deščicami. Deske so bile dolge od 0,90 do 1,2 m, široke Ognjišče SE 983 se je nahajalo zahodno od bakrenodobne ze- so bile do 0,35 m in debele do 0,04 m. Vse so bile širše na zgor- mljanke SE 976 in jam SE 998, SE 985 v sek. XV, kv. 3. Imelo je njem delu in so se postopoma ožile proti spodnjemu delu. Deske okroglo obliko, veliko je bilo 1,40 × 1,20 m, ohranjena globina je z vsekanimi utori na robovih (sl. 34) so križno povezovale voga- bila od 0,15 do 0,20 m. V polnilu so bili odlomki srednjeveške lon- le lesenega pravokotnega vodnega zbiralnika. Potem ko sta bila čenine in veliko ožgane gline. odstranjena dva nivoja desk, sta bila na zunanji strani vzhodne (SE 1054) in južne stranice (SE 1055) lesenega zbiralnika odkrita Vodnjak (sl. 33) dva navpična pravokotna kola (SE 1084 in SE 1085), ki sta vodnjak dodatno utrjevala. Osrednji objekt v srednjeveški naselbini je predstavljal dobro Vodnjak s podobnim lesenim vodnim zbiralnikom je bil odkrit v ohranjen vodnjak. Odkrit je bil na severovzhodnem delu naselja, bližnjem naselju Ivankovci (Sankovič 2008, 19, sl. 20). Dobre ana- v sek. VII/VIII, kv. 13. logije za naš vodnjak najdemo v srednjeveških naselbinah Bala- Vodnjak je predstavljala večja jama ovalnega tlorisa SE 531 s pre- tonmagyaród-Alsó-Kolon (Kvassay 2006, 261, 277, 3. kép.), Lébény merom od 3,5 do 3 m, globoka do 2,65 m (celotna jama). Zapol- Bille-Hügel (Németh/Takács 2003, 103, 104) in Kiskunfélegyháza – njen je bil z več polnili (SE 531, SE 1058, SE 1059 in SE 1079) in lese- Halesz na Madžarskem (Somogyvári 2003, 187–195). nimi deli vodnjaka (SE 1054, SE 1055, SE 1056, SE 1057, SE 1084, SE 1085, SE 1059). Prvo plast vodnjaka je predstavljala temno siva Polkrožni objekt oz. ograda (sl. 35) lisasta zbita peščena glina (SE 531), debela 0,80 m, ki je vsebo- vala skromne odlomke srednjeveške keramike (G359–363). Dru- Polkrožno ogrado, ki je bila odkrita v sek. VI/VII, kv. 10–12, so se- go polnilo (SE 1058), debelo 0,50 m, je sestavljala peščena gli- stavljale v dveh vrstah v polkrogu razvrščene luknje stojk od se- na sive barve s posameznimi odlomki srednjeveške keramike vera proti jugu. Notranja vrsta stojk se je pred vhodom v prostor, (G364–365). V tretji plasti sive mastne gline SE 1059, ki je obdajala ki je bil na vzhodni strani objekta, zaključila na zunanjem zidu pravokotno leseno konstrukcijo vodnjaka, so bili najdeni odlom- ograde. Na zahodni strani objekta je bilo odkritih le nekaj lukenj ki bronastodobne keramike (G366–369). Štirikotna lesena kon- za stojke, zato ni znano, ali se je ograda zaključevala ravno ali polkrožno. Polkrožno ogrado z dvojno utrditvijo bi lahko opre- delili kot stajo za domače živali. 33 Srednjeveški vodnjak z ohranjeno leseno škatlo. Severno stran polkrožne ograde so sestavljale jame za stojke (SE 409, SE 411, SE 413, SE 415, SE 417, SE 419, SE 405, SE 397, SE 391, SE 393, SE 395, SE 427, SE 423, SE 425, SE 429, SE 399, SE 401, SE 403, SE 407, SE 651), ki so imele okroglo obliko, v premeru so merile od 0,39 do 0,19 m, ohranjena globina je bila od 0,30 do 0,07 m. Bile so brez najdb. Na začetku ograde v sek. VI, kv. 11/12 je bila jama (SE 421), velika 1,74 × 0,85 m in z ohranjeno globino 0,20 m. V pol- nilu so bili redki odlomki srednjeveške lončenine. Južni del polkrožne ograde so sestavljale jame za stojke (SE 431, SE 433, 435, SE 437, SE 439, SE 441, SE 443, SE 445, SE 447, SE 449, SE 451, SE 453, SE 512, SE 514, SE 516, SE 518, SE 653), ki so imele okro- glo obliko, v premeru od 0,55 do 0,15 m, ohranjena globina je bila od 0,27 do 0,07 m. Bile so brez najdb. Na zunanji strani ograde so bile odkrite jame (SE 508, SE 510), v objektu pa peč SE 520 (G358), ki je radiokarbonsko datirana med letoma 1037 in 1143. 34 Deska lesene škatle vodnjaka z utori. Jame za stojke Na zahodni strani so pripadale ogradi jame za stojke (SE 523, SE 525, SE 527, SE 529). Bile so okrogle oblike, s premerom od 0,36 m do 0,12 m in ohranjeno globino od 0,16 do 0,24 m. V njih ni bilo najdb. Jarki Na najdišču je bilo odkritih nekaj daljših in krajših jarkov, ki so najbolj pogosti na vzhodnem in zahodnem predelu naselbine. Glede na velikost ločimo kratke in ozke jarke (SE 641, SE 643, SE 645, SE 882, SE 1014, SE 1024, SE 1032, SE 1034), dolge od 10 m do Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 36 4 m, široke od 0,10 do 1,10 m in z ohranjeno globino od 0,06 do Jame za stojke 0,18 m. V nekaterih so bili odkriti odlomki srednjeveške lonče- V naselbini je bilo odkritih tudi več lukenj za stojke in manjših jam, nine (G682). Daljši jarki so bili dokumentirani na vzhodnem delu ki so bile razvrščene ena poleg druge, kakor da tvorijo ogrado ali naselbine (SE 51, SE 76, SE 321, SE 541, SE 542), dolgi so bili od 55 m plot, nekatere med njimi pa bi lahko predstavljale ostanke sten do 14 m, široki od 0,19 do 1 m, ohranjena globina je bila od 0,10 do stavb. Znana je skupina jam v sek. II, kv. 18, 19, ki jo sestavljajo lu- 0,30 m. Skromne najdbe sta vsebovala le jarka SE 51 (G161) in knje SE 334, SE 332, SE 339, SE 326, SE 328. Zaporedje večjih lukenj za SE 541 (G370–372). Med jarki izstopa jarek SE 321, dolg 32, 3 × 0,40 m stojke v sek. V/VI, kv. 17 so sestavljale jame SE 360, SE 362, SE 707, SE in z ohranjeno globino do 0,20 m, v sek. II, kv. 13–16, ki je potekal 709, SE 713, v sek. XIII/XIV pa jame SE 816–826, v sek. XVI, kv. 9 jame v smeri severovzhod–jugozahod. Poleg njega so bile na vzhodni SE 1036–SE 1046 in v sek. XVII jame SE 955–961. strani ena ob drugi razvrščene jame za stojke (SE 307, SE 309, SE 629, SE 305, SE 303, SE 297, SE 295, SE 293, SE 299, SE 631, SE 301, Sklep SE 285, SE 287, SE 283, SE 275 in SE 273) s premerom od 0,65 do 0,24 m in ohranjeno globino od 0,05 m do 0,19 m. V bližini sta se nahajali tudi dve manjši jami SE 315 in SE 281 (sl. 27). Tudi na zahodni strani jarka sta bili dve jami za stojki (SE 277 in SE 313). V bližini jarka sta bili odkriti zemljanka SE 55 in večja jama SE 279 s stojko SE 289. V srednjeveški naselbini smo na podlagi razporeditve lukenj za Večji in manjši jarki se pogosto pojavljajo v srednjeveških nasel- stojke ugotovili osem tlorisov hiš (sl. 26), ki so bile razvrščene na binah s področja Panonske nižine in Karpatske kotline. Podobni vzhodnem, južnem in zahodnem delu najdišča. Med arhitek- jarki so bili odkriti pri prvih raziskavah na Gornjih njivah (Šavel/ turne ostaline sodita tudi pravokotni objekt in polkrožna ogra- Kerman 2008, 24, 32). da, zgrajena iz stojk (sl. 35), ki leži ob vodnjaku (SE 531, sl. 34). Namenjeni naj bi bili za odvodnjavanje poplavnih voda v na- Osrednje mesto v naselbini je pripadalo večji kmetiji (hiša 1) kot selbinah, lahko so predstavljali ograde za razmejitev zemljišča največjemu stavbnemu kompleksu v naselbini, ki je vključeval ali pa so jih uporabljali za ograjevanje domačih živali (Ruttkay/ manjše hiše 2, 3 in 4, polkrožno ogrado in vodnjak. V hiši in ob Cheben 1992, 116; Ruttkay 2002, 267–269; Bencze 1999, 20–22, 40. njej je bilo odkritih več ognjišč (SE 127, SE 167, SE 98 in SE 96), ve- kép; 41; Takács 1998, 188). čjih in manjših jam, ki so bile razvrščene okrog kmetije. Kmeti- Dolgi jarki v naselbini Gornje njive 2 obdajajo z vzhodne (SE 541) jo sta z vzhodne in zahodne strani obdajala in hkrati zamejevala in zahodne strani (SE 321) širše območje zemljišča, ki je pripadalo dolga ogradna jarka (SE 541 in SE 315). hiši 1. Tako zamejen predel bi lahko interpretirali kot mejo pose- Strnjeno poselitev na severovzhodnem delu naselbine so sesta- sti, ki bi utegnila pripadati največji kmetiji na najdišču. vljali stavbi 5 in 6, manjši pravokotni objekt z ognjiščem (SE 993) ter večje in manjše jame. 35 Ostanki polkrožne ograde. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 37 Hiši 7 in 8 s skupino jam A, B in C so bile zgoščene severovzhodno tanka in je odvisna od velikosti in oblike posode. Zunanja po-od jarka (SE 16). S tega predela izstopa zemljanka 5 (SE 568), ki je vršina posod je hrapava in groba na otip. Večina posodja je bila tudi najstarejši objekt v srednjeveški naselbini. Radiokarbonska žgana v neenakomerni redukcijski atmosferi, manj pa je bilo v analiza vzorca oglja iz jame datira zemljanko v časovni razpon uporabi oksidacijsko žganje, ki se kaže v sivi, sivo rjavi, rdeče med letoma 888 in 993 n. š. črni, rdeče rjavi in rdečkasti barvi površine posod. Omembe vredna je še zemljanka 6 (SE 705) s polkrožno razširitvijo v vzhodnem vogalu, v katerem je bila nameščena peč. Radiokar- Lonci bonska analiza vzorca oglja iz nje kaže na čas obstoja od 10. do prve polovice 11. stoletja. Najštevilčneje so na najdišču zastopani lonci, zelo malo jih je v Zastopani so tudi dve ognjišči (SE 574 in SE 364) in shrambna jama celoti ohranjenih. Nekateri lonci so večjih dimenzij (G340, G456, (SE 352), v kateri je bila najdena dobro ohranjena spodnja čeljust G457, G460) in so jih uporabljali kot shrambne posode, pojavlja- konja, kakršne so znane iz srednjeveške naselbine Kajárpéc-Po- jo se tudi veliki (npr. G139, G201, G202, G295, G301, G302, G611– kolfadomb in Lébény–Bille-domb na Madžarskem. 614, G449–451, G523, G662, G642), srednje veliki (npr. G226, G242, Med številnimi jamami v naselbini smo prepoznali 12 zemljank G243, G304, G344, G354, G390, G636, G637, G683) in majhni lonci (SE 12, SE 23, SE 101, SE 249, SE 763, SE 568, SE 590, SE 625, SE 750, (npr. G258, G347, G620) (za določitev velikosti posod glej Pleterski SE 878, SE 1026), ki so bile razpršene po celotnem najdišču. Ob 2010, 28–33). Glede na obliko trupa ločimo kroglaste (G341, G390, nekaterih zemljankah so bile odkrite luknje stojk, ki bi lahko G391, G473, G499, G611, G612), ovalne (G344, G458, G613, G636), služile kot nosilna opora nadstreška nad njimi. Njihove upora- trebušaste (G340, G348, G523, G637) in sloke (G523) z izvihanimi be ne moremo natančno določiti, lahko da so jih uporabljali kot ustji in različno oblikovanimi robovi (sl. 36) (glej Štular 2009, 129). shrambne jame, manj verjetno pa za bivanje. Odkrite zemljan- Na podlagi raznolikih oblik ustij smo najbolje ohranjene lonce ke ne kažejo podobnosti s tistimi z značilno pravokotno obliko in razvrstili v 13 tipov oz. skupin, ki so predstavljeni na tabeli ustij okroglim izstopajočim ognjiščem v vogalu jame, kakršne so zna- loncev (sl. 26) in na seznamu tipov ustij (sl. 38). ne v srednjeveških naselbinah iz Slovaške (Ruttkay 2002, 266– 269), Češke (Ježek/Klápště/Tomášek 2002, 347–356) in Madžarske V tip 1 smo uvrstili lonce s kratkim izvihanim poševno prireza- (Takács 2003, 272–290) v času od 11. do 13. stoletja. nim oz. strehastim ustjem (G390, G391, G473, G474, G545, G551, Ognjišča so se nahajala zunaj stavb na prostem. Večjo skupino G591, G636, G637) (sl. 37a, tip 1, sl. 38). Ta tip loncev je zastopan v sestavljajo ognjišča (SE 72, SE 118, SE 70, SE 241) v jugovzhodnem najstarejši jami (SE 568) v naselbini. Glede na obliko trupa pre- delu naselbine. Druga skupina ognjišč se je nahajala v osrednjem vladujejo kroglasti lonci (G390, G391, G473, G545, G551), redkeje delu naselbine (SE 617, SE 602, SE 622). Posebej je izstopala peč so zastopani ovalni (G636) in trebušasti (G637). Lonci so okraše- SE 604 pravokotne oblike, ki bi jo lahko na podlagi najdenih ko- ni s pasovi enojnih valovnic (G390, G391, G473, G545), ki se lah- sov žlindre rabili za metalurške in kovaške namene. Dve večji ko prepletajo (G390) ali pa nastopajo v kombinaciji z ravnimi ka- ognjišči (SE 96 in SE 98) sta ležali tudi ob hiši 1. nelurami (G609, G636). Znan je tudi okras pasu ozkih valovnic V naselbini so bili pogosti tudi daljši in krajši jarki. Zelo dolga sta s kratkimi valovi (G637) ali v obliki snopa valovnic (G474). Okras bila jarka SE 321 in SE 541. Razvščene jame za stojke ob jarku SE 321 prepleta enojnih ali dvojnih valovnic je dokaj pogost na lonče- pa bi lahko bile del ograde. nini iz Podbočja – Stari grad (Predovnik 2003, 58, št. 6, 11, 12, 17, Srednjeveške naselbinske ostaline z Gornjih njiv 2 bi lahko vzpo- 331–333, 376, 383, 395, 396). Najbližjo paralelo za omenjeni tip rejali s podobnimi bližnjimi naselbinami Pri Muri pri Lendavi loncev najdemo med slovansko lončenino iz horizonta Murska (Sankovič 2008, 89–94), Zatak pri Lendavi (Guštin 2006, 250–252, Sobota 2, kjer je datiran v 8. in 9. stoletje (Guštin/Tiefengraber Fig. 2; 3; Guštin/Tomaž 2008, 95–102), Gorice pri Turnišču (Pleste- 2002, 54, 60, sl. 10, št. 6; sl. 12, 1). Podobni lonci so znani iz sre- njak 2008, 71–73), s številnimi madžarskimi naselbinami Mursze- dnjeveške naselbine Virovitica-Kiškornica jug, kjer so datira- menye-Hosszú-dülö, Murszemenye-Gály-parlag, Letenye- ni v 8. stol. do začetka 10. stoletja (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2008, Egyeduta, Letenye-Korongi-tábla (Kvassay 2005, 245–248, 2. 119, 123, št. 7, 10, 120, 121, 125, št. 24, 26), in iz starejše faze nasel- kép: 2, 3; 3. kép: 1–9; 5. kép: 1–9; 6. kép: 2–5; 7. kép: 2–10; 8. kép: bine Velika Gorica-Šepkovčica (Bugar 2008, 184, 186, št. 13). Kro- 8–13), Nagykanizsa (Kvassay 2007, 55–70), Kajárpéc-Pokolfadomb glast lonec (G390) ima zelo dobro analogijo iz Dobrotina v Nem- (Takács 1993, 201–228) in hrvaškimi srednjeveškimi naselbinami čiji (Losert 1993, Abb. 9, 9, T. 115, 2). Trebušast lonec (G637) lahko Velika Gorica-Šepkovčica (Bugar 2008, 179–193) in Virovitice primerjamo s sorodnim primerkom iz objekta iz Borjüallásinsela (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2008, 113–128) med 10. in 13. stoletjem. pri Blatnem jezeru iz prve polovice 10. stoletja (Müller 1994, Taf. 8, 8). Podobno oblikovan rob ustja lonca iz Hollenegga pa je da- Tipološka in časovna opredelitev tiran v čas med 10. stol. in prvo polovico 12. stoletja (Gutjahr/Tie- keramičnih najdb fengraber 2003, 83, Abb. 35: Randform 1.). Kroglasta lonca G390 in G391 sta na podlagi radiokarbonske data- cije oglja iz polnila jame SE 568 (pri 2∑, 95,4% verjetnosti) datirana v čas med letoma 888 in 993 n. š. Lonec G591 iz jame SE 865 pa je na podlagi radiokarbonske datacije oglja iz polnila jame SE 865 dati- V srednjeveških objektih je bila odkrita predvsem lončenina. Od ran (pri 2∑, 58,2% verjetnosti) v čas med letoma 1039 in 1142 n. š. ostalih oblik keramičnega posodja se pojavljajo pladnji oz. kro- žniki, sklede, čaše in stekleničaste posode (Kerman 2008, 79–88). Tip 2 predstavljajo lonci z lijakasto izvihanim strehastim ustjem Lončenina je izdelana iz dobro prečiščene in pregnetene gline, (G393, G394, G396, G570, G589, G590, G596), ki izvirajo iz jame SE v katero je pomešan tudi drobnozrnati pesek. Debelina sten je 568, SE 840, SE 865 (sl. 37a, tip 2, sl. 38). Lonci so okrogle oblike. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 38 Dobre analogije zanje najdemo na srednjeveškem najdišču Zatak Zatak pri Lendavi (Guštin 2006, fig. 3: 2, 3), Podbočje – Stari grad (Guštin 2006, Fig. 3, 4), Virovitica-Kiškorija jug na Hrvaškem, kjer (Predovnik 2003, 58, 13), Virovitica-Kiškornica jug, kjer je odlo- so datirani v 9. stol. in začetek 10. stoletja (Sekelj Ivančan/Tkal- mek ustja datiran v 10. stoletje (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2008, 120, čec 2008, 121, št. 28, 29, 33, 34), med lončenino iz 9. stol. in prve 125, št. 22), Velika Gorica-Šepkovčica (Bugar 2008, 184, 186, št. polovice 10. stoletja iz naselbine Borjüállásinsel (Müller 1994, 70, 16, 185, 187, št. 19, 186, 188, št. 29), Fenék (Jankovich 1991, 196, 7. 72, Taf. 5, 11; 6, 3, 5; 7, 17), Nagykanizsa-Billa (Kvassay 2003, 148, 2. kép. 7; 8, kép. 5; 10, kép. 9; 11, kép. 10) in naselbini Nagykanizsa- kép: 3, 4) na Madžarskem in v srednjeveški naselbini v Bielovci- Récsei na Madžarskem, ki je datirana v 11. stoletje (Kvassay 2007, ach iz 10. in 11. stoletja na Slovaškem (Fusek 2000, Tab. VI, 17–22; 62, 3. kép: 4, 19; 7. kép: 13; 8. kép: 14). VII, 4–34; X, 25–3). Trupi loncev so okrogle (G499) in ovalne oblike. Večina jih je okrašena s pasovi vtisov nohtov, pod njimi so valovnica in vo- V tip 3 sodijo lonci z močno izvihanim navpično prirezanim doravne kanelure. Tovrsten okras je zelo pogost na lončeni- ustjem (G344, G354, G476, G499, G525, G684, G713) (sl. 37b, tip ni iz Gornjih njiv od 11. do 13. stoletja (Šavel/Kerman 2008, 35; 3, sl. 38). Podobna ustja so pogosta v srednjeveških naselbinah Kerman 2008, 87). Med lonci izstopa kroglast neokrašen lonec 36 Oblika tipov srednjeveških loncev. Oblike trupov srednjeveških loncev, M 1:8 Kroglasti G341 G390 G391 G473 G499 G611 G612 Ovalni G344 G458 G613 G636 Trebušasti Sloki G340 G348 G637 G523 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 39 (G499), ki ima primerjavo med lončenino iz Podbočja – Stari grad V tip 6 sodijo lonci z izvihanim in poševno navznoter prireza- (Predovnik 2003, 58, št. 4). nim (previsnim) robom ustja (G198, G523) (sl. 37b, tip 6, sl. 38). Oblikovno izstopa velik lonec (G523) z usločenim spodnjim delom V tip 4 sodijo lonci z izvihanim in navpično prirezanim ustjem trupa. Podobno navznoter prirezano ustje je znano iz srednjeve- (G304, G307, G346, G458, G475, G506, G549) (sl. 37b, tip 4, sl. 38). ške naselbine Gornje njive (Šavel/Kerman 2008, G1457). Večinoma so okrašeni z nizom poševnih vrezov in vtisov nohtov. Tovrstna oblika posod s podobnim okrasom je pogosta na Gornjih Lonci tipa 7 imajo izvihan, odebeljen in navpično prirezan rob njivah (Šavel/Kerman 2008, 34, G1435, G1440, G1447, G1450, G1456). ustja (G145, G252, G253, G341, G357, G380, G384, G616, G689) (sl. 37c, tip 7, sl. 38). Okrašeni so z nizom vtisov nohtov, pod njimi so V tip 5 so uvrščeni lonci z rahlo izvihanim in poševno prirezanim vodoravne kanelure. Navedena ustja sodijo v tip rogljastih ustij, ustjem (G314, G611) (sl. 37b, tip 5, sl. 38). Analogije za ta tip lon- ki so datirana od 9. do 12. stoletja (Štular 2005, 443, T. 1: 1; 2008, cev so znane iz Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, G1451) in v sre- 133, št. 2). Na najdišču Podbočje – Stari grad so tovrstna ustja po- dnjeveških naselbinah: Velika Gorica-Šepkovčica (Bugar 2008, gosta, datirana so v konec 12. ali začetek 13. stoletja (Predovnik 185–187, št. 20), Nagykanizsa-Récsei (Kvassay 2007, 62, 6. kép: 9; 2003, sl. 40: 2, 11–14). Ta tip ustij pozna keramično gradivo iz av- 7. kép: 2, 12), Nagykanizsa-Bill (Kvassay 2003, 148, 3. kép: 3) in Ti- strijskega Hollenegga, datirano je na konec 11. stol. do prve po- szaeszlár-Bashalmon (Kovalovszki 1980, 25. tábla: 6; 28. tábla: 4) lovice 13. stoletja (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 84, Abb. 36: Ran- iz 11. in 12. stol. dform 2), in keramično gradivo iz 11. do prve polovice 13. stol. v naselbini Fenék (Jankovich 1991, 196, 10. kép: 2, 4). 37a Tipološke tabele tipov ustij srednjeveških loncev. Tip 1 - Lonci z izvihanim poševno prirezanim (strehastim) ustjem G390 G391 G473 G474 G545 G551 G591 G636 G637 Tip 2 - Lonci s kratkim lijakastim izvihanim strehastim ustjem G393 G394 G396 G570 G589 G590 G596 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 40 V tip 8 so uvrščeni lonci z izvihanim spodrezanim odebelje- 11), Kajárpécen - Pokolfadomb (Takács 1993, 220, 226, 227, 12. kép. nim ustjem s poševno prirezanim robom (G226, G242, G301, G612, 13). Obravnavana ustja so podobna profilom ustij 5b iz Hollene- G613, G614) (sl. 37c, tip 8, sl. 38). Pogosti so v srednjeveški nasel- gga (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 90, Abb. 40: Randform 5b). bini Gornje njive (Šavel/Kerman 2008, 34, G173, G177, G411, G1321, G1421, G1426, G1427, G1430, G1441, G1455, G1458). Podobna ustja Tip 9 predstavljajo lonci z izvihanim odebeljenim spodrezanim loncev so znana iz srednjeveških naselbin Pri Muri pri Lendavi in navpično prirezanim ustjem (G190, G228, G254, G334, G385, (Sankovič 2008, 90, št. 14), Zatak pri Lendavi (Guštin 2006, fig. 3: G524) (sl. 37c, tip 9, sl. 38). Podobna ustja so znana iz Gornjih njiv 7; Guštin/Tomaž 2008, 96, 97, št. 1; rezultate radiokarbonskih da- (Šavel/Kerman 2008, G1437, G1439, G1461, G1487, G1518, G1537; tumov oglja iz jam SE 228 in SE 522, v katerih sta bili najdeni ustji Kerman 2008, 83, 84, št. 22, 24, 26), Pri Muri (Sankovič 2008, 90, loncev, glej na str. 100, sl. 5), v gradivu z Malega gradu pri Kamni- št. 1, 11, 18, 22), med keramičnim gradivom iz Podbočja - Stari ku (Štular 2005, 443, T. 1, T. 4; 2009, T. 11, 6; T. 12, 4), med lonče- grad, kjer sodijo v čas od 12. do 13. stol. (Guštin/Cunja/Predovnik nino iz Podbočja – Stari grad (Predovnik 2003, 41, št. 38, 39; 208, 1993, 57, sl. 18, 7, 13; Predovnik 2003, 58, kat. št. 30, 37, 42, 44, 50, št. 213, 215) in nekaterih madžarskih najdišč iz obdobja vladavine 51, 97, 103), v gradivu z Malega gradu pri Kamniku (Štular 2009, Arpadovičev, kot so: Muraszemenye-Gály (Kvassay 2005, 5. kép: T. 17, 3; T. 12, 4), med lončenino iz 11. in 12. stol. z najdišča Velike 37b Tipološke tabele tipov ustij srednjeveških loncev. Tip 3 - Lonci z močno izvihanim navpičnim ustjem G344 G345 G476 G499 G525 G684 G695 G713 Tip 4 - Lonci z izvihanim in navpično prirezanim ustjem G304 G307 G346 G458 G506 G549 Tip 5 - Lonci z rahlo izvihanim in poševno prirezanim ustjem Tip 6 - Lonci z izvihanim in poševno navznoter prirezanim (previsnim) ustjem G611 G314 G198 G523 G587 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 41 Gorice-Šepkovčica (Bugar 2008, 185, 187, št. 24; 187, 189, št. 41). Za tip 10 so značilni lonci z izvihanim, odebeljenim in spodreza- V obdobje 11. in 12. stol. so opredeljena sorodna ustja loncev z nim izbočenim ustjem (G302, G340, G358, G450, G459) (sl. 37d, tip najdišč Fenék (Jankovich 1991, 196, 8. kép. 6; 10. kép. 5), Bör- 10, sl. 38). Pogosti so v srednjeveški naselbini Gornje njive, kjer zönce (Szöke 1996, 176–179, 58, 1, 3, 4; 59, 1), Nagykanizsa-Bil- so datirani v 11. stol. in začetek 12. stoletja (Šavel/Kerman 2008, la (Kvassay 2003, 143–148, 2. kép: 1, 2, 5; 3. kép: 2), Murszemen- 33, G147, G177, G638, G779, G1153, G1155, G1156, G1164, G1428, G1517, ye-Hosszú-dülö, Murszemenye-Gály-parlag, Letenye-Egyeduta G1543; Kerman 2008, 83, 84, št. 21). Dobro primerjavo za to sku- (Kvassay 2005, 248, 251, 4. kép: 1, 4, 7; 5. kép: 11, 15), Zalaeger- pino najdemo med starejšim keramičnim gradivom iz 13. stol. na szeg-Ságod-Bekeháza (Kvassay/Kiss/Bondár 2004,140, 141, 21. najdišču Podbočje – Stari grad (Predovnik 2003, 58, kat. št. 22, kép: 2) in Kajárpécen - Pokolfadomb (Takács 1993, 226–227, 12. 32, 33, 55) in v gradivu z Malega gradu pri Kamniku (Štular 2009, kép: 7) na Madžarskem. Podobno ustje lonca pa je znano tudi iz T. 19, 7; T. 12, 4). Podobna pa so tudi ustja loncev z avstrijskega jame SE 1712 srednjeveške naselbine Velika Gorica-Šepkovčica, ki srednjeveškega najdišča Hollenegg, ki so datirana od 12. do 15. je datirana v 11. in 12. stoletje (Bugar 2008, 187, št. 41). stol. (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 109, 110). 37c Tipološke tabele tipov ustij srednjeveških loncev. Tip 7 - Lonci z izvihanim odebeljenim rogastim navpično prirezanim robom ustja G341 G380 G145 G357 G384 G253 G252 G616 G689 Tip 8 - Lonci z izvihanim spodrezanim odebeljenim ustjem s poševno prirezanim robom G226 G301 G242 G613 G612 G614 G624 G626 G627 Tip 9 - Lonci z izvihanim odebeljenim spodrezanim in navpično prirezanim ustjem G190 G228 G254 G334 G385 G524 G621 G622 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 42 V tip 11 smo uvrstili lonce z izvihanim profiliranim ustjem z žle- (Bugar 2008, 190, št. 52), kjer je ta tip ustij datiran od 12. do 14. bom na notranji strani (G181, G379, G449, G452) (sl. 37d, tip 11, stoletja. V madžarskih srednjeveških naselbinah iz obdobja Ar- sl. 38). Dobre analogije za ta tip ustij loncev so znane iz Gornjih padovičev Fenék (Jankovcih 1991, 196, 10. kép: 12), Zalaegerszeg- njiv (Šavel/Kerman 2008, 33, G1154, G1350, G1446, G1525, G1533). Ságod-Bekeháza (Kvassay/Kiss/Bondár 2004, 140, 141, 20. kép: 3), Nagykanizsa-Békás (Kvassay 2007, 62, 4. kép: 13) in Kajárpécen - Tip 12 predstavljajo lonci z izvihanim spodrezanim ustjem in Pokolfadomb (Takács 1993, 226, 227, 12. kép: 1) pa se tovrstna ustja žlebom na notranji strani roba ustja (G201, G202, G205, G206, pojavljajo v 11. in 12. stoletju. G213, G325) (sl. 37e, tip 12, sl. 38). Ta tip ustij je pogost na najdi- ščih Gornje njive v 11. stol. in 12. stoletju (Šavel/Kerman 2008, V tip 13 sodijo lonci z zapognjenimi ustji (G703) (sl. 37e, tip 13, 33, G1145, G1147, G1155, G1157, G1166, G1351, G1434, G1454; Kerman sl. 38). Ta tip ustij bi lahko vzporejali s sorodnimi ustji tipa 7 iz 2008, št. 36–39), Zatak (Guštin 2006, fig. 3: 7), Pri Muri pri Len- kamniškega Malega gradu (Štular 2005, 444, tab. 1: 7). Ta tip je davi (Sankovič 2008, 90, št. 2, 10, 16, 20, 21), Mali grad pri Kamni- znan predvsem na najdišču Alt-Hollenegg na avstrijskem Štajer- ku (Štular 2005, 444, Tab. 1: T11), Hollenegg na avstrijskem Štajer- skem, kjer je v uporabi od konca 12. stol. do začetka 14. stoletja skem (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 107, glej navedene analogije), (Gutjahr/Tiefengraber 2003, 102, glej navedene analogije). v srednjeveški naselbini Velika Gorica-Šepkovčica pri Zagrebu 37d Tipološke tabele tipov ustij srednjeveških loncev. Tip 10 - Lonci z izvihanim odebeljenim spodrezanim in izbočenim robom G302 G340 G358 G450 G459 G623 G625 Tip 11 - Lonci z izvihanim spodrezanim profiliranim ustjem G181 G379 G449 G452 G258 G326 G106 G107 G113 G664 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 43 37e Tipološke tabele tipov ustij srednjeveških loncev. Tip 12 - Lonci z izvihanim ustjem in spodrezanim žlebom na notranji strani roba G201 G202 G325 G213 G206 G205 G189 Tip 13 - Lonci z zapognjenimi ustji G703 38 Seznam tipov ustij, usklajen s številkami iz kataloga gradiva. Barvna polja ustij označujejo 14C datume jam, v katerih so bili najdeni. AD 1043–1218 (95,4 %) SE 96 Tip 8 AD 1042–1220 (95,4 %) SE 480 226 301 242 613 612 614 624 626 627 AD 1037–1188 (95,4 %) SE 520 386 170 139 688 188 163 AD 888–993 (95,4 %) SE 568 242 183 333 306 162 AD 982–1153 (95,4 %) SE 705 184 AD 1039–1213 (95,4 %) SE 865 185 AD 1039–1211 (95,4 %) SE 982 (878) AD 1040–1219 (95,4 %) SE1026 Tip 9 190 228 254 334 385 524 621 622 Tip 1 191 147 255 699 390 391 473 474 545 588 591 636 637 712 335 355 392 395 140 698 203 581 356 204 454 256 Tip 2 Tip 5 Tip 10 393 394 396 570 589 590 596 611 314 302 340 358 450 459 623 625 690 144 209 149 164 308 Tip 3 693 207 208 324 344 354 476 499 525 684 695 713 694 241 342 687 182 347 348 Tip 11 181 379 449 452 258 326 106 107 113 664 Tip 4 Tip 6 180 378 310 259 257 362 710 304 307 346 458 549 506 198 523 587 350 714 451 152 199 655 475 153 165 Tip 7 341 380 145 357 384 253 252 616 689 Tip 12 Tip 13 706 227 685 192 167 171 303 686 201 202 325 213 206 205 189 703 700 174 691 166 697 169 683 704 345 175 309 692 343 172 705 176 332 305 313 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 44 Okras na lončenini Okras kratkih poševnih vtiskov ter žlebljenih valovnic in vodo- Velika večina lončenine iz Gornjih njiv 2 je okrašena z žlebljenimi ravnih linij (tip 3: G523, G613, G614, G619, G626, G627). valovnicami, vodravnimi kanelurami, vrezi in vbodi v različnih Pogost je okras poševnih vrezov in vtisov nohtov po celotnem izvedbah (sl. 39). trupu ali pod vratom posode (tip 4: G190, G236, G213, G279, G304, Zastopana sta vrezan okras s pasom nepravilno razpotegnjenih G306, G307, G342, G346, G355, G356, G381, G385, G439–441, G451, enojnih valovnic (tip 1a: G335, G390, G384, G394, G474, G551) in G452, G458, G549, G567, G615, G624, G625, G687, G716). Pogosto se vrezan okras ene ali treh črt enojnih raztegnjenih valovnic (tip pojavlja okras vtisov nohtov ali prsta v kombinaciji z vodoravnimi 1b: G391, G395, G416, G476, G545, G557, G589, G620, G623, G658). vrezanimi črtami (tip 5: G227, G228, G241, G243, G248, G252, G253, Redek je okras snopa valovnic, narejen z glavničenjem kot (tip 1c: G295, G302, G321, G323, G326, G341, G449–451, G351, G354, G357, G474) in okras snopa valovnic v kombinacji z vodoravnimi vre- G453, G454, G456, G457, G478, G534, G616, G617, G621, G622, G662, zanimi črtami (tip 1d: G587). Zelo pogost je okras vrezanih vodo- G695, G713). Redek je okras kratkih vodoravnih ali poševnih linij ravnih žlebljenih črt (kanelur) (tip 1e: G174, G175, G181, G201–206, okroglih vtiskov (jamic) (tip 6: G401, G510, G548). Okras zobate- G276, G301, G324, G325, G340, G358, G378–380, G396, G477, G492– ga koleščka (tip 7: G249, G334, G376, G377, G392, G475, G532, G562, 494, G524, G570, G606, G618, G712). G604) je zastopan v izvedbi enojnih in dvojnih linij ali po celotnem Lončenina je okrašena z nizom ozkih kratkih valovnic (tip 2b in trupu posode. Primerjave za navedene tipe okrasov najdemo na 2c: G349, G393, G397, G399, G460, G533, G539, G590, G596, G603, bližnjih srednjeveških najdiščih iz Madžarske in Hrvaške od 9. stol. G637, G684), ki se pojavljajo tudi v kombinaciji z vodoravnimi do 13. stoletja (Šavel/Kerman 2008, 35, glej navedene analogije; žlebljenimi črtami (tip 2a: G516, G611, G636, G641–644). Kerman 2008, 86, 87, glej navedene analogije). 39 Tipologija okrasa na srednjeveški lončenini. Okras na lončenini, M 1:4 Tip 1 G390 A G391 B G474 C G587 D G396 E Tip 2 Tip 3 G636 A G393 B G637 C G523 Tip 4 Tip 5 G304 G549 G252 G341 Tip 6 Tip 7 G510 G548 G249 G475 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 45 Lončarski znaki (sl. 40). Pogost je odtisnjen znak enostavno izvedenega večjega Veliko loncev je imelo na dnu odtisnjen plastični znak (simbol), ali manjšega križa (sl. 40: 1; G173, G250, G291–G293, G302, G620, ki mu pravimo lončarski znak. Na dnu posod je zastopanih ve- G632, G633, G669). Številčen je tudi motiv križa v krogu (sl. 40: liko različnih motivov, med njimi so najštevilčnejši odtisi križa 2; G169, G357, G446, G470). Znani so tudi motiv kolesa (sl. 40: 3; 40 Lončarski znaki, M 1:4. 1 Motiv križa G173 G250 G291 G293 G302 G632 G633 2 Motiv križa v krogu G301 G330 G446 G470 3 Motiv kolesa G168 G260 G261 G381 G447 G652 5 Mrežni motiv G215 G312 G536 G612 4 Motiv sončnega kolesa in križa 6 Cvetni motiv G631 G197 G487 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 46 G260, G261, G447, G652), motiv sončnega kolesa (sl. 40: 4; G197, in raznolike pa so bile v poznem srednjem veku in mlajših obdo- G536), mrežni motiv (sl. 40: 5; G215, G312, G536, G612, G631) in bjih (Štular 2009, 130). Na Gornjih njivah so znane majhne kro- cvetni motiv (sl. 40: 6; G487). glaste sklede z uvihanim ustjem (G212, G363, G576, G577), sklede z Lončarski znaki z raznimi motivi križa in drugih motivov so po- izvihanim ustjem (G338, G370), konične sklede z ravno odrezanim gost odtis tudi na srednjeveški lončenini iz Gornjih njiv (Šavel/ ustjem (G415) in okrasom vodoravnih vrezov (G388) ter odlomek Kerman 2008, 34, glej navedene analogije) in tudi na lončenini iz sklede z odebeljenim ustjem (G463). Skleda z uvihanim ustjem drugih srednjeveških naselbin na območju vzhodne Evrope. Nji- ima dobro analogijo na Malem gradu (Štular 2009, 130, T. 23: 9). hov pomen je do danes še nepojasnjen, čeprav so nekateri mne- Za skledi (G463, G388) najdemo primerjave med skledami z naj- nja, da imajo magičen pomen, drugi pa menijo, da gre za znake dišča Alt-Hollenegg, datirani sta v čas od 12. do 14. stoletja (Gu- izdelovalca – lončarja (Negri 1999, 50–52; Meduna 1997, 451–452). tjahr/Tiefengraber 2003, 76, 114, 115, T. 6, 38; T. 41, 188, glej nave- dene analogije). Manjši lončki in čaše (sl. 41: 1) Majhna posoda z ravnim ustjem in okrasom valovnice (G550) je podobna plitvim skledam oz. pladnju, morda gre za lončeno Med keramičnim gradivom so pogosti tudi manjši lončki (G218, svetilko (prim. Tomanič Jevremov 1997, 118, 129, kat. št. 51; Štular G219, G258, G347, G385, G434, G475, G491, G562, G570, G620, G655). 2009, 139, T. 22: 2; Gutjahr/Tiefengraber 2003, 76, 115, Rand. 23). Med posode za pitje bi lahko sodil manjši lonček (G620) z izviha- Znanih je tudi nekaj primerkov majhnih skledic z zaobljenimi ra- nim odebeljenim ustjem in okrasom valovite linije pod vratom meni in uvihanim ustjem (G212, G214, G363, G463, G576, G478). (prim. Šavel/Kerman 2008, G1468; Takács 1993, 8, kép. 2). Za shra- njevanje začimb in dišav pa bi lahko uporabljali majhen lonček z Stekleničaste posode (sl. 42) izvihanim ustjem rjave barve in svetlečim premazom (G442). Na Gornjih njivah 2 so bile najdene tudi različne stekleničaste Pladnji oz. pekači (sl. 41: 2) posode (G224, G231, G232, G248, G249, G336, G352, G365, G448, Odkritih je bilo več pekačev, posebnih pladnjev za peko (Kerman G480, G531, G572, G701, G717). Vrat večje posode (G352) ima rahlo 2008, 86). Pekač (G375) je izdelan iz grobe, slabo prečiščene gline, izvihano ustje, okrašeno je z neenakomerno enojno valovnico, ki so ji primešani večji kamenčki. Maksimalna višina roba ustja rob ustja pa z neenakomernimi vtisi. Podobna je posodi iz Na- znaša 2 cm. Pekač lahko na podlagi vzorca oglja iz polnila jame gykanizsa-Récsei (Kvassay 2007, 62, 6. kép: 7). Podobno ustje ima SE 558 (pri 2∑, 81,1% verjetnosti) datiramo v časovni razpon med majhna posoda kroglaste oblike, gosto okrašena z vrstami kva- letoma 1035 in 1144 oz. v 1. polovico 11. do 1. polovice 12. stoletja. dratnih, pravokotnih, trapeznih in trikotnih vtisov (G249). Pladnji za peko so značilna oblika lončenine na slovanskih naj- Posebno obliko z visokim cilindričnim vratom ima posoda z dve- diščih med 6. in 9. stoletjem, ponekod pa se pojavljajo še v 10. ma rebroma in okrasom enojne valovnice in izžlebljenimi vo- in 11. stoletju (Erdélyi/Szimonova 1987, 306). Pekači imajo bogato doravnimi kanelurami (G480). V to skupino sodi tudi ravno ustje tradicijo v srednjem in novem veku predvsem na področju osre- (G224), manjša posoda kroglaste oblike (G248) z okrasom pol- dnjega Balkana (Guštin/Tiefengraber 2002, 48; prim. Štular 2009, krožnih prstnih vtisov in vodoravnimi vrezi ter del vratu z re- 131, T. 22: 5–7). brom (G448). Za nagubana ustja stekleničastih posod (G231, G232, G365, G572) so znane analogije z najdišč Gornje njive (Šavel/Ker- Sklede in skodelice (sl. 41: 3) man 2008, 34, G1453), Pri Muri (Sankovič 2008, 94, št. 24), Zalae- Lončene sklede so v srednjem veku najpogosteje rabile kot servi- gerszeg-Ságod-Bekeháza (Kvassay/Kiss/Bondár 2004, 140, 141, 20. sno posodje. Zelo redko se pojavljajo pred 13. stol., zelo pogoste kép. 6) in Kajárpécen - Pokolfadomb (Takács 1993, 11. kép. 1–4). 41 Manjši lončki oz. čaše, pekači, sklede, skledice. 1 Majhni lončki in čaše, M 1:4 2 Pladnji oz. pekači G442 G620 G258 G375 3 Sklede G388 G550 4 Skledice G212 G363 G463 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 47 Posebno skupino ustij stekleničastih posod predstavljajo odlom- posodja pa lahko razberemo preko izdelane tipologije stekleni- ki s pokončnim vratom (G336, G531, G701, G717), za katere pa ne častih posod M. Takácsa s srednjeveških najdišč na Madžarskem najdemo najboljših primerjav (prim. Predovnik 2003, 61, št. 368, (Takács 1996, 170, 172, Abb. 17). št. 370; Guštin/Predovnik 2008, 100, št. 19). Oblikovni razvoj tega 42 Stekleničaste posode, M 1:8. Z izvihanim ustjem Z visokim cilindričnim vratom G249 G352 G224 G248 G448 G480 Nagubana ustja Pokončna ustja G717 G231 G232 G365 G572 G336 G531 43 Glinene krogle, vijčki in žrmlje. 1 Krogle, M 1:4 G158 G159 G179 G195 G196 G468 G481 G482 G483 G484 G485 G486 G508 G509 G559 G678 2 Vijčki, M 1:2 G194 G225 G263 G264 G266 G578 G583 G469 3 Žrmlje, M 1:8 G472 G609 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 48 Glinene krogle (sl. 43: 1) med seboj z rebri. Največja okrogla celica je zapolnjena z delci be- lega in zelenega emajla, z motivom križa. Manjša okrogla rozeta je V polnilu dveh zemljank (SE 100, SE 705) in petih jam (SE 57, zapolnjena z menjavanjem vstavkov rumenega in rdečega emaj- SE 600, SE 613, SE 799, SE 963) ter v jarku (SE 16) so bili najdeni od- la, ki oblikujejo motiv križa. Na sredini fibule je okrogla jamica za- lomki krogel iz glinene mase (G158, G159, G179, G195, G196, G468, polnjena z belim emajlom. Na hrbtni strani je ohranjen nastavek G481–486, G508, G509, G559, G678). Številne podobne krogle so za manjkajočo iglo. Zaponka je bila najdena v majhni jami (SE 6) z z bližnjih srednjeveških najdišč iz okolice Letenya (Kvassay 2005, nekaj odlomki srednjeveške keramike. 248, 249, 4. kép. 9, 11, 12; 10. kép. 10) in Nagykanizse (Kvassay Dragocen nakitni predmet predstavlja ulit bronast prstan z delno 2003, 143–153, kép. 3; 2007, 59, 6. kép. 5) na Madžarskem. Izkopa- ohranjenim obročem s čelno razširitvijo in štirimi jamicami v obli- valci jih povezujejo z metalurško dejavnostjo, uporabljali naj bi ki malteškega križa (G187). Motiv križa je izdelan v negativu, kar jih kot dodatek pri taljenju železa in kovaštvu. kaže na možnost, da gre morda za pečatni prstan. Najden je bil v najviše ležečem oz. prvem polnilu peči (SE 96), ki je bilo sestavlje- Vijčki (sl. 43: 2) no iz sivo rjave sprijete peščene gline, skupaj z odlomki srednjeve- Med naselbinskimi najdbami so pogosti vijčki (G194, G225, G263, ške lončenine, drobci oglja in ožganimi prodniki. Prstan lahko na G264, G469, G578, G583), ki so večinoma ploščate oblike. Izdelani podlagi vzorca oglja iz polnila SE 96 (pri 2∑, 62,6% verjetnosti) da- so bili iz gline ali kamna. Podoben sploščen vijček je znan iz bli- tiramo v časovni razpon med letoma 1155 in 1218 oz. v konec 12. in žnje naselbine Muraszemenye pri Letenyu v zalski županiji (Kvas- začetek 13. stoletja. Peč se je nahajala južno od hiše 1. say 2005, 4. kép: 8) in v naselbini Kajárpécen - Pokolfadomb na Med dele noše uvrščamo tudi dve temno modri stekleni jagodi Madžarskem (Takács 1993, 11. kép. 12–14). (G266, G417), ki sta bili del ogrlice. Žrmlje (sl. 43: 3) Oprema konja in jezdeca (sl. 44: 2) Večji kos žrmelj (G472) z ohranjenim žlebom na sprednji strani Fragment ostroge (G210) in podkve (G461) prištevamo k opremi je bil odkrit v nasutju peči SE 604. Drugi manjši odlomek žrmelj konja in jezdeca. Ostrogo z rahlo usločenim locnom lahko uvr- (G609) je bil odkrit v jami SE 865. stimo v skupino ostrog s trnom. Zanki se nista ohranili, prav tako je slabo ohranjen oz. močno obrabljen trn. Trn je glede na locen Kovinski predmeti nameščen pod rahlim kotom, kar je značilno za ostroge od 11. do 13. stoletja (Predovnik 2003, 82). Naša ostroga se razlikuje od ob- javljene ostroge z Gornjih njiv po piramidalnem trnu; opredelje- na je v čas druge polovice 12. stoletja in prve polovice 13. stoletja (Šavel/Kerman 2008, 35, G1552). Oblikovno jo lahko primerjamo z Deli noše in nakitni predmeti (sl. 44: 1) ostrogo iz Malega gradu, ki ima močno ukrivljena locen in dolg V naselbinskih plasteh je bilo odkritih več kovinskih predmetov. trn ter je datirana v 12. in 13. stoletje (Štular 2009, 92–95, sl. 5, 15). Med dele noše uvrščamo bronasto okrasno zaponko (G138) in bro- Po Goßlerjevi tipološki razvrstitvi ostrog s trnom lahko kot pri- nast prstan (G187). Najkvalitetnejša najdba v naselbini je bronasta merjave za naš primerek posebej izpostavimo naslednje ostro- ulita okrogla okrasna zaponka v obliki rože (G138). Listki emajla so ge: T. 11: 265: 267 (tip E?g1; E?i1, sredina 12. in 13. stoletja), T. 13: 289 na robu fibule izmenično razporejeni iz ozkih in širokih vdolbinic. (tip FIi1, 12. do 1. pol. 13. stoletja), T. 14: 298 (tip FIIc/c1, sredina 12. Ozke so prazne, široke pa so napolnjene z zelenim emajlom. Na do 1. polovice 13. stoletja), T. 15: 329 (tip FIIk1–2, druga polovica osrednjem delu so trije koncentrični krogi z emajlom, ki so ločeni 12. do prve polovice 13. stoletja). Našo ostrogo lahko s precejšnjo 44 Kovinski predmeti. 1 Deli noše in nakitni predmeti, M 1:2 2 Oprema konja in jezdeca, M 1:4 G7 G138 G187 G210 G461 3 Ključi, M 1:4 4 Noži, M 1:4 5 Del železne igle in žice, M 1:2 6 Železni stilus, M 1:4 G211 G284 G540 G141 G235 G322 G273 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 49 gotovostjo datiramo v čas sredine 12. do prve polovice 13. stoletja Za starejšo fazo najdišča (10. in 11. stol.) so značilni lonci s kratkim (Goßler 1998, 500, 555–558, 563, 564). izvihanim poševno prirezanim ustjem (tip 1), z ostrim prehodom Zaključek upognjenega locna ostroge (G211) ima ohranjeno okro- iz ustja v vrat z lijakasto izvihanim ustjem (tip 2), z rahlo izviha- glo sploščeno zanko za pripenjanje z dvema luknjicama. Takšne nim in poševno prirezanim ustjem (tip 5) oz. skupine ustij S2–S4 zanke ostrog imajo dobre primerjave med srednjeveškimi ostro- in pekač oz. pladenj za peko (sl. 37a, 37b). Na lončenini iz starej- gami iz Nemčije, kjer so datirane v čas od druge polovice 11. do 13. še faze prevladujejo okras valovnic v raznih izvedbah, od razpo- stoletja (Goßler 1998, 535, 536, 545, T. 7, 169 (tip DId); 547, 550, T. tegnjenih širokih valovitih linij do nazobčanih, enojnih in v sno- 10, 246 (tip EIi)f; glej Štular 2009, 93, 94, sl. 5. 15). pih, ter vžlebljene vodoravne linije in okras vtisnjenih kvadratov Odlomek podkve (G461) z valovitim zunanjim robom, majhno de- z zobatim kolescem (analogije k posameznim tipom loncev glej belino locna in z enostavno nazaj zakovanim ozobcem ima ohra- poglavje Lonci). Na podlagi tipološke in časovne opredelitve lon- njene tri ovalne luknje. Vse naštete oblikovne značilnosti vsebu- čenine in 14C datumov iz objektov uvrščamo v starejšo fazo naj- jejo podkve, datirane od 11. do 13. stoletja. Naš odlomek podkve dišča (10.–11. stol.) zemljanki SE 568 (2∑ cal AD 888–993 (95,4 %), glede na tipologijo Johna Clarka sodi v tip 4; takšne podkve se G390–430), SE 705 (2∑ cal AD 982–1042 (83,1 %), G399–407), jame v Angliji pojavljajo od zadnje četrtine 13. do konca 15. stoletja SE 385 (G314), SE 558 (G267–271), SE 607 (G473–475), SE 747 (G545), (Clark 1995, 85–100). Analogijo zanjo najdemo tudi med kovinski- SE 803 (G560–565), SE 865 (2∑ cal AD 1039–1142 (58,2 %), G587– mi najdbami na Malem gradu in na Starem gradu nad Podbočjem 610), SE 875 (G611), SE 930 (G636–639) in peč SE 875 (G611). (Štular 2009, 97, T. 3:7; prim. Predovnik 2003, 81, 82). Za mlajšo fazo najdišča od 11. in prvo polovico 13. stol. so značilni lonci z močno izvihanim oglatim in ravno prirezanim ustjem (tip Ključ (sl. 44: 3) 3), z izvihanim in navpično prirezanim ustjem (tip 4), z izvihanim Med hišni inventar prištevamo železen ključ (G273) iz jame SE 247. in poševno navznoter prirezanim ustjem (tip 6), z izvihanim ode- Ključ (G273) ima ohranjeno votlo nogo in enostavno izdelano ne- beljenim in navpično prirezanim robom ustja (tip 7), z izvihanim razčlenjeno brado. Ta tip vrtljivih ključev je na velikomoravskem spodrezanim odebeljenim ustjem s poševno prirezanim robom datiran v 9. in 10. stoletje. Na najdišču Žatec na Češkem pa so da- (tip 8), z izvihanim odebeljenim spodrezanim in navpično pri- tirani v prvo polovico 11. stoletja. Najboljšo analogijo za naš ključ rezanim ustjem (tip 9), z izvihanim odebeljenim spodrezanim in najdemo na zgodnjesrednjeveškem najdišču na gomili Brdo pri izbočenim robom ustja (tip 10), z izvihanim spodrezanim profili- Kranju (Štular 2009, 81, 82, sl. 5.6: 18; 84, sl. 5.10: 21). ranim ustjem (tip 11), z izvihanim spodrezanim ustjem z žlebom na notranji strani roba ustja (tip 12) in z zapognjenimi ustji (tip 13) Noži (sl. 44: 4) oz. skupina ustij S5–S7 in stekleničasto posodje (sl. 37b–e). Kot Noža (G284, G540) imata ohranjen le del rezila, tako da ni zna- okras je valovnica in z zobatim koleščkom vtisnjeni kvadrati red- na oblika nasadila, ki sicer omogoča grobo časovno opredelitev. ko zastopan, na lončenini prevladujejo poševni vrezi, vtisi noh- Tipološko so noži s trnastim nasadilom starejši, vendar se v ne- tov in prstov, vodoravne vrezane in izžlebljene dvojne ali enojne spremenjenih oblikah pojavljajo ves čas zgodnjega in visokega črte (analogije k posameznim tipom loncev glej poglavje Lonci). srednjega veka. Noži s trakastim nastavkom za ročaj se pojavljajo Tipološko in časovno opredelitev lončenine v mlajšo fazo, v čas od začetka 14. stoletja dalje, dokončno pa se uveljavijo šele v 15. od 11. do prve polovice 13. stol. podpirajo tudi 14C datumi oglja iz stoletju (Štular 2009, 76). objektov SE 96 (2∑ cal AD 1155–1218 – 62,6 %) (G183–189), SE 520 (2∑ cal AD 1037–1143 – 78,2 %) (G358), SE 480 (2∑ cal AD 1154–1220 Ostalo – 65,5 %) (G324–331), SE 484 (G340–353), SE 878 (2∑ cal AD 1039– Med kovinske najdbe sta uvrščeni šili (G141, G322). Konica pri šilu 1104 – 41,0 %) (G612–633) in SE 1026 (2∑ cal AD 1151–1219 – 52,0 %) (G322) se zaključuje v ploščato skovan trn. Sledijo še deli brona- (G683–708). stega predmeta z gumbastim zaključkom (G7) in del bronaste V tipološki shemi je zajeta večina tipov lončenine, tako lahko za- žice (G235) (sl. 44: 5). četek srednjeveške poselitve na Gornjih njivah 2 postavimo v 10. stoletje, o čemer priča starejše keramično gradivo, ki je ti- Sklep pološko in časovno sorodno z nekaterimi primerki iz horizonta Murska Sobota 2 (8.–9. stoletje), skupino lončenine v slovan- ski naselbini na Novi tabli (Guštin/Tiefengraber 2002, 54–56, 60, sl. 5, 6), s starejšo fazo naselbine na Zataku pri Lendavi (Guštin 2006, 250), s srednjeveško naselbino Virovitica-Kiškornica jug, Lončenino iz Gornjih njiv smo tipološko razvrstili na osnovi izvi- ki traja od 8. stol. do začetka 10. stoletja (Sekelj Ivančan/Tkal- hanosti ustja in oblike roba ustja v 13 tipov oz. v skupine od S2 do čec 2008, 113–128), in s starejšo fazo naselbine Velika Gorica-Šep- S7 (sl. 37a–e) in vsak tip z analogijami sorodnih ustij ter izvedbe kovčica na Hrvaškem (Bugar 2008, 179–193). Podobno lončenino in vrste okrasa časovno ovrednotili. Tipološka in časovna opre- zasledimo v naselbinskih objektih iz 9. stol. in prve polovice 10. delitev tipov ustij lončenine, pekačev oz. pladnjev in stekleni- stoletja iz Borjüállás otoka pri Blatnem jezeru (Müller 1994, 70, častih posod je pokazala, da lončenina iz Gornjih njiv 2 zajema 72, Taf. 5, 11; 6, 3, 5; 7, 17), iz Nagykanizse-Billa iz 11. in 12. stoletja širok časovni razpon od 10. do prve polovice 13. stol. Tipološke na Madžarskem (Kvassay 2003, 148, 2. kép: 3, 4) in v srednjeve- značilnosti loncev, oblikovanost ustij in raznolikost ornamentov ški naselbini v Bielovciach iz 10. in 11. stoletja (Fusek 2000, Tab. VI, omogočajo delitev lončenine na starejšo in mlajšo fazo. Dodatno 17–22; VII, 4–34; X, 25–30). podporo tipološki razvrstitvi lončenine v dve fazi kakor tudi za Naselje na Gornjih njivah 2 traja do prve polovice 13. stol., ka- časovno umestitev dajejo radiokarbonske analize, ki jih je opra- kor opredeljuje mlajše keramično gradivo radiokarbonska anali- vil laboratorij v Kielu. za iz objekta SE 1026/1027. Analogije za mlajše keramično gradivo Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 50 so znane predvsem iz bližnjih srednjeveških naselbin z Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, 33–36), Pri Muri (Sankovič 2008, 18–20, 49–57), Zatak (Guštin 2006; Guštin/Tomaž 2008) in Gorice pri Tur- nišču (Plestenjak 2010, 45–48). Sorodno keramično gradivo je znano tudi iz Podbočja - Stari grad (Guštin/Cunjak/Predovnik 1993; Predovnik 2003) in Malega gradu pri Kamniku (Štular 2009); predvsem pa iz sosednjih madžarskih naselbin iz obdobja vla- davine Arpadovičev, kot so: Fenék (Jankovich 1991, 185–210), Bör- zönce (Szöke 1996, 176–179, 58, 1, 3, 4; 59, 1), Nagykanizsa-Billa (Kvassay 2003, 143–151), Murszemenye-Hosszú-dülö, Mursze- menye-Gály-parlag, Letenye-Egyeduta (Kvassay 2005, 245–261), Zalaegerszeg-Ságod-Bekeháza (Kvassay/Kiss/Bondár 2004, 138– 174) in Kajárpécen - Pokolfadomb (Takács 1993, 201–228) in v 3. in 4. fazi starejšega horizonta v srednjeveški naselbini Velika Gori- ca-Šepkovčica (Bugar 2008, 190, 191). Prisotnost višjega družbnega sloja v naselbini bi lahko povezo- vali z najdbo ostroge (G210), locna ostroge (G211) in podkve (G461). Med prestižne predmete premožnega lastnika sodita tudi pe- čatni prstan (G187) in okrogla okrasna zaponka (G138). Ostroga in podkev sodita k opremi jezdeca in konja. Konj je bil zelo po- memben dejavnik v fevdalni družbi in je bil neke vste statusni simbol plemenitaša. Jezdec, ki je posedoval ostrogo, morda tudi pečatni prstan in okroglo emajlirano zaponko, bi utegnil biti plemič ali vitez. Prav tako je zanimivo, da sta bila ostroga in pe- čatni prstan odkrita v objektih, ki ležijo v bližini navečjega kme- tijskega objekta oz. hiše 1. Če najdbe povežemo z omenjenim objektom, lahko sklepamo, da gre za neke vrste podeželsko rezi- denco, ki se časovno ujema z najzgodnjejšo omembo lendavske- ga gradu l. 1192. Del srednjeveške naselbine na Gornjih njivah je bil raziskan v le- tih 1997/98, odkrite so bile večje in manjše srednjeveške jame, ognjišča in nekaj lukenj za stojke, ki so bile skoncentirane na treh deli na najdišču. Veliko bolj pa je bil prostor poseljen v rim- skem obdobju. Glede na dokaj skromno ohranjenost srednjeve- ških ostalin je najverjetneje globoko oranje zbrisalo nekatere lu- knje za stojke možnih stavb. Pomanjkanje tlorisov hiš pa bi lahko povezovali s tem, da je takratni izkop zajel le obrobni del sre- dnjeveške naselbine. Na osnovi tipološke in časovne predelitve in radiokarbonskih analiz je srednjeveška naselbina na Gornjih njivah pri Dolgi vasi trajala od 10. do 13. stoletja. V podoben časovni razpon sodi- jo bližnja raziskana srednjeveška najdišča Pri Muri, Pod Grunti - Pince in Zatak, kakor tudi bližnje naselbine iz zalske županije na Madžarskem med Nagykaniszo in Tornyiszentmiklósem, ki zao- krožajo poselitev ravninskega predela pod vznožjem Lendavskih goric v srednjem veku. Omenjene naselbine se časovno ujemajo z nastankom lendavskega srednjeveškega gradu, katerega lastniki so bili Haholdi, poznejši Bánffyji. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 51 Katalog stratigrafskih enot Vse strukture so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. SE1 – ornica SE 2 – paleoornica SE 3 – geološka osnova Temnorjava drobljiva plast, ki je po- Zbita temnosivkasto rjava plast, ki se Rumena zbita plast marmorirane gli- krivala celotno površino najdišča. De- je nahajala pod ornico. Prekrivala je ne z veliko količino železovih oksidov belina plasti se je na različnih delih celotno površino najdišča. Debelina in sledovi brazd se je nahajala pod razlikovala; znašala je 0,2–0,32 m. plasti je bila 0,1–0,2 m. V njej je bilo plastjo SE 2. Vanjo so bili vkopani V njej je bilo veliko odlomkov kera- veliko odlomkov keramike, razen po- večinoma slabo ohranjeni arheolo- mike, ožgane gline in drobcev oglja. sameznih prazgodovinskih kosov je ški objekti. Najdbe v ornici so iz različnih ob- bila večina najdb srednjeveških (G1– dobij, prevladujejo pa odlomki no- 10, G91, G136, G137). voveških in srednjeveških keramič- nih posod. Bakrena doba B SE 842 – zemljanka (M 1:100) Jama nepravilne podolgovate oblike, velika 2,20 × 2,45 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vkopana je bila 0,35 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila temnosivorjava A zbita peščena glina in 1 kos ustja, 2 A B kosa ornamentiranih ostenij praz- godovinske keramike ter 1 ustje, 21 ostenij in 3 dna srednjeveške kera- mike, ožgano glino, lomljene pro- je ležala ob zemljanki SE 840 in jo je dnike in drobce oglja. Jama SE 842 presekala (G14–20). SE 844 – jama za stojko Jama krožne oblike, premera 0,26 m B je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vko- A pana je bila 0,10 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. V njej je bila sivo- rjava zbita peščena glina, brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 52 B SE 864 – zemljanka (M 1:100) Jama ovalne oblike, velika 2,9 × 2,5 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 2. Vko- pana je bila 0,25 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. V njej je bila te- A mnosivorjava zbita peščena glina, v A B kateri je bil najden kos 1 ustja, 1 kos ostenja in 1 kos ročaja prazgodovin- ske keramike ter kosi 9 ostenij sre- dnjeveške keramike, del žrmlja, ož- gana glina in drobci oglja (G21–23). SE 976 – zemljanka B Jama podolgovate oblike z zaoblje- nimi vogali, velika 2 × 1,7 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 3/4. Vkopana je bila 0,50 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila plast si- vorjave zbite peščene gline (SE 976), debeline 0,35 m, v kateri je bilo 7 kosov ustij, 18 kosov ostenij, 3 kosi A dnov in 1 kos ročaja prazgodovinske keramike, ožgana glina, drobci oglja A B in 1 odbitek (G29–35). V globljem delu je bila zemljanka zapolnjena s Rezultat vzorca oglja iz spodnje plasti jame SE 1061: plastjo SE 1061, debeline 0,15 m s KIA32866 14C BP 4686 ± 39 sivorjavordečo plastjo deloma ožgane 1∑ BC 3518–3496 (13,7 %) gline, v kateri je bilo 5 kosov ustij, 57 in dve kamniti sekiri. Jamo je deloma 3466–3375 (54,6 %) kosov ostenij in 6 kosov ročajev praz- poškodovala srednjeveška podolgo- 2∑ cal BC 3627–3584 (12,4 %) godovinske keramike, ožgana glina vata jama SE 978 (G36–70). 3532–3367 (83,0 %) SE 846 – jama za stojko Jama krožne oblike, premera 0,58 m, A je bila odkrita v sek. XIV, kv. 2. Vko- pana je bila 0,27 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. V njej je bila si- vorjava zbita peščena glina in drobci B A B ožgane gline. SE 848 – jama za stojko Jama krožne oblike, premera 0,22 m, B je bila odkrita v sek. XIV, kv. 2. Vko- A pana je bila 0,10 m globoko v ge- A B ološko osnovo SE 3. V njej je bila svetlorjava zbita peščena glina brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 53 SE 850 – jama za stojko B Jama krožne oblike, premera 0,41 m, A je bila odkrita v sek. XIV, kv. 2. Vko- pana je bila 0,10 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. V njej je bila sivo- rjava zbita peščena glina brez najdb. SE 852 – jama za stojko Jama krožne oblike, velika 0,21 × A B 0,20 m je bila odkrita v sek. XIV, kv. 2. Vkopana je bila 0,10 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. V njej je bila sivorjava zbita peščena glina brez najdb. SE 985 – jama Jama krožne oblike, velika 1,30 × A 1,20 m je bila odkrita v sek. XV, kv. 3. Vkopana je bila 0,35 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila B siva zbita peščena glina, v kateri so bili 2 prazgodovinska odlomka z apliciranim okrasom, razčlenjenim s A B prsti, kosi 10 ostenij, 2 kosa dna sre- dnjeveške keramike in drobci oglja (G71–73). SE 998 – jama Manjša jama podolgovate oblike, ve- A lika 0,85 × 0,36 m, je bila odkrita v B sek. XV, kv. 3. Vkopana je bila 0,19 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila sivorjava sprijeta peščena A B glina, v kateri so bili 2 kosa ustij in 8 kosov ostenij prazgodovinske ke- ramike, drobci oglja in 1 kos žlindre (G74–77). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 54 SE 937 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,65 × 1,45 m, je bila odkrita A v sek. XVII, kv. 3/4. Vkopana je bila 0,23 m globoko v geološko osnovo SE 3. Zapolnjena je bila na vrhu (SE B 937) s svetlosivo zbito peščeno glino, v kateri so bili kosa 2 ustij, 24 kosov A B ostenij in 1 kos dna prazgodovinske keramike, kamnita klina in ožgana 937 glina (G24–28). Na dnu jame pa je 1062 bila plast večjih kosov ožgane gline (SE 1062). SE 627 – jama B Jama krožne oblike, velika 1,10 × 1 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 3. Vkopana je bila 0,08 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila A temnosiva sprijeta peščena glina, v kateri so bili odkriti 1 ustje in 29 A B ostenij prazgodovinske keramike (G11–13). Bronasta doba 539 Hiša (M 1:200) Tloris hiše je bil razpoznan na osnovi 537 naslednjih jam za stojke: SE 496, 500 504 SE 504, SE 537, SE 539, SE 659, 502 506 SE 506) 494 492 655 496 657 460 462 659 464 468 SE 496 – jama za stojko Jama krožne oblike, premera 0,30 m, B je bila odkrita v sek. VII, kv. 9. Vko- A pana je bila 0,13 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. V jami je bila siva 686 zbita peščena glina brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 55 SE 504 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,36 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. A 9. Vkopana je bila 0,18 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. V jami je bila rjava sprijeta peščena glina z drobci oglja in ožgane gline. SE 537 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, A je bila odkrita v sek. VII, kv. 9. Vko- A B pana je bila 0,12 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. V njej je bila rjavo- siva zbita peščena glina brez najdb. SE 539 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,33 × A 0,27 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 9. Vkopana je bila 0,15 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. V njej je bila rjavosiva zbita peščena glina brez najdb. A SE 659 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,40 × B 0,30 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A B 9. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 56 SE 506 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,40 × B 0,30 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. A 9. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo. V njej je bila siva A B zbita peščena glina brez najdb. B Jame vzhodno od hiše SE 460 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, veli- ka 2,30 × 1,70 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 10. Vkopana je bila 0,65 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila svetlosivorjava zbita peščena A glina, v kateri so bili najdeni kosi 1 ustja, 3 kosi ročajev, kosi 23 ostenij prazgodovinske keramike in ožgana A B glina (G78–81). A SE 462 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,30 × 1,45 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 9. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila svetlosivorjava zbita pe- ščena glina, v kateri so bili 33 kosov ostenij in 1 kos dna prazgodovinske keramike, 1 vijček, ožgana glina in drobci oglja (G82–84). A B B SE 464 – jama A Jama ovalne oblike, velika 1,25 × 1,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 9. Vkopana je bila 0,45 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila svetlosivorjava zbita peščena glina, B v kateri so bili 1 kos ustja in 2 kosa ostenij prazgodovinske keramike, A B drobci oglja in ožgana glina (G85). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 57 SE 494 – jama B Jama ovalne oblike, velika 1,70 × 1,50 m, je bila odkrita v sek. VI/VII, kv. 9. Vkopana je bila 0,20 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina, v kateri A so bili 3 kosi ostenja prazgodovinske keramike in drobci oglja. A B SE 655 – jama Jama krožne oblike, velika 1,15 × 1,05 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A B 10. Vkopana je bila 0,5 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina, v kateri so A B bili 1 kos ustja, 1 kos ostenja prazgo- dovinske keramike in drobci oglja. SE 657 – jama A Jama okrogle oblike, premera 1,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 9. Vkopa- na je bila 0,6 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina, v kateri so bili 1 kos B ustja, 4 kosi ostenja prazgodovinske A B keramike in drobci oglja. A SE 686 – jama Jama nepravilne ovalne oblike, velika 1,3 × 0,9 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 10. Vkopana je bila 0,40 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina z 1 B odlomkom prazgodovinske kerami- A B ke (G87). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 58 Stojke ob hiši SE 468 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,27 × A 0,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 8. Vkopana je bila 0,15 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina z drobci ož- gane gline. SE 500 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,39 × B A 0,21 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 9. Vkopana je bila 0,27 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina z drob- ci oglja. SE 502 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,20 m, A je bila odkrita v sek. VII, kv. 9. Vko- A B pana je bila 0,15 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. V njej je bila sivor- java zbita peščena glina brez najdb. Ognjišče SE 492 – ognjišče B Manjša jama ovalne oblike, velika 0,80 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 8. Vkopana je bila 0,12 m glo- A boko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila sivorjava zbita peščena glina, A B na jugovzhodnem robu z ožgano gli- no in drobci oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 59 SE 548 – jama Jama okrogle oblike, velika 0,37 × 0,32 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 16. Vkopana je bila 0,13 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. V jami je bila odkrita v celoti ohranjena skle- da (G86). Mlajša železna doba SE 787 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,35 m, B je bila odkrita v sek. XI, kv. 5. Vkopa- na je bila 0,12 m globoko v geološko A osnovo SE 3. V njej je bila temnosiva A B zbita peščena glina s kosom latenske keramike (G88). SE 791 – jama Jama ovalne oblike, velika 0,90 × A 0,75 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 11. Vkopana je bila 0,25 m globoko B v geološko osnovo SE 3. V njej je bila sivorjava zbita peščena glina, v kateri so bili 6 kosov ostenij in 3 kosi dnov A B latenske keramike (G89, G90). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 60 Rimsko obdobje SE 535 – jama (M 1:100) Večja jama nepravilne pravokotne oblike, velika 3,30 × 3,14 m, je bila odkrita v sek. VII/VIII, kv. 12/13. Vko- B pana je bila 0,17 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. V njej je bila sivo- rjava zbita peščena glina, v kateri so A bili 10 odlomkov ustij, 53 odlomkov ostenij, 13 odlomkov dnov rimske A B keramike in drobci oglja (G92–100). SE 987 – jama (M 1:100) dniki, drobci oglja, ožgana glina, 2 G114–134) in 3 odlomki srednjeve- Velika jama podolgovate ovalne obli- kosa žlindre (G101–105, G108–112, ške keramike (G106, G107, G113). A ke, velika 4,40 × 2,90 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 3/4. Vkopa- Rezultat vzorca oglja iz plasti zemljanke SE 987: na je bila 0,22 m globoko v geolo- KIA32863, 14C BP 2091 ± 28 ško osnovo SE 3. V njej je bila rjava 1∑ cal BC 159–130 (22,5 %) zbita peščena glina, v kateri so bile 120–88 (26,0 %) rimske najdbe: 23 odlomkov ustij, 80–54 (19,8 %) 226 odlomkov ostenij, 22 odlom- B 2∑ cal BC 197–191 (1,0 %) kov dnov antične keramike, 1 utež, A B 176–42 (93,5 %) 3 odlomki tegul, železen ročaj in del 7–4 (1,0 %) železnega okova, lomljeni in celi pro- 7–4 (1,0 %) SE 1006 – jama Jama podolgovate oblike, velika 1,50 × 0,55 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,20 m globo- B ko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila siva zbita peščena glina, v kateri A so bili 21 kosov ostenij in 1 kos roča- ja antične keramike, odlomek tegule, drobci oglja in ožgane gline (G135). A B SE 405 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,28 × 0,25 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vkopana je bila 0,19 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila temnosiva sprijeta peščena glina z 1 odlomkom antične keramike (G320). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 61 SE 639 - jarek (M 1:200) C Jarek, dolžine 9 m, širine 0,90 m, je bil odkrit v sek. II, kv. 12/13. Vko- D pan je bil 0,40 m globoko v geološko osnovo SE 3. V njej je bila temnosi- vorjava zbita peščena glina, v kateri je bilo 22 kosov ustij, 155 ostenij in B 17 odlomkov dnov antične keramike (G495–498). A A B C D 141 Srednjeveško obdobje 129 131 133 Hiša 1 (M 1:200) 135 127 159 185 163 169 157 187 149 161 147 151 207 177 139 195 175 193 143 209 145 211 213 SE 133 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 14. Vko- A pana je bila 0,06 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite A B peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 62 SE 135 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, je A bila odkrita v sek. IV, kv. 14. Vkopana A B je bila 0,05 cm v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 163 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,28 B m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 14. Vkopana je bila 0,08 m globoko v A geološko osnovo SE 3. Polnilo rjavo- A B sive zbite peščene ilovice ni vsebo- valo najdb. SE 207 – jama za stojko (M 1:20) A Jama okrogle oblike, premera 0,17 B m, je bila odkrita v sek. III, kv. 14. Vkopana je bila 0,17 m globoko v A B geološko osnovo. Polnilo temnosi- vorjave zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. A SE 193 – jama za stojko SE 141 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, Jama ovalne oblike, velika 0,30 × je bila odkrita v sek. III, kv. 13. Vko- 195 0,24 m, je bila odkrita v sek. IV/V, kv. pana je bila 0,15 m globoko v geo- 14. Vkopana je bila 0,22 m globoko loško osnovo SE 3. Polnilo svetlosi- v geološko osnovo SE 3. Polnilo rja- ve zbite peščene gline ni vsebovalo vosive zbite peščene gline ni vsebo- 193 najdb. valo najdb. B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 63 SE 213 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, A je bila odkrita v sek. III, kv. 13. Vko- B pana je bila 0,20 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 143 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,28 m, A je bila odkrita v sek. III, kv. 13. Vko- B pana je bila 0,20 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline je na površini vsebovalo drobce keramike in oglja. SE 145 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,20 m, A je bila odkrita v sek. III, kv. 13. Vko- B pana je bila 0,15 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive A B sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 175 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,16 m, B je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vko- A pana je bila 0,08 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave sprijete peščene gline je vsebovalo drobce keramike in oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 64 SE 177 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,33 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 12. Vkopana je bila 0,17 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo si- vorjave peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 129 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,30 × B 0,24 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A B 14. Vkopana je bila 0,22 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo rja- vosive zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 131 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, je A B bila odkrita v sek. IV, kv. 14. Vkopana je bila 0,12 m v globoko v geološko A B osnovo SE 3. Polnilo temnorjavosi- ve zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 185 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,40 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vko- A B pana je bila 0,04 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave pe- A B ščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 65 SE 187 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,37 × 0,28 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vkopana je bila 0,02 m v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave pe- ščene gline ni vsebovalo najdb. SE 159 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,28 × B 0,22 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A 13. Vkopana je bila 0,20 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- tlosive zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 169 – jama za stojko Jama ovalne oblike, premera 0,20 m, A je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vko- B pana je bila 0,18 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo svetlosi- A B ve zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 139 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × B 0,20 m, je bila odkrita v sek. III/IV, A kv. 13. Vkopana je bila 0,16 m glo- A B boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivorjave zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 66 SE 147 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, A je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vko- pana je bila 0,06 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo drobce keramike. SE 149 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,30 × A 0,25 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vkopana je bila 0,19 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 151 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,32 × 0,21 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A 13. Vkopana je bila 0,17 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 157 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × B 0,20 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A 13. Vkopana je bila 0,09 m v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sivorja- ve zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 67 SE 161 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,25 × B 0,18 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vkopana je bila 0,18 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 209 – jama za stojko (M 1:20) Jama okrogle oblike, premera 0,16 m, A B je bila odkrita v sek. III, kv. 13. Vko- pana je bila 0,05 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo temnosivor- jave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 211 – jama za stojko (M 1:20) A Jama okrogle oblike, premera 0,19 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 13. Vko- pana je bila 0,05 m globoko v geo- B loško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave A B sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Jama A SE 195 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- 195 lika 1,5 × 0,5 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 13/14. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo svetlosive zbite peščene gline ni 193 vsebovalo najdb. Na jugozahodnem B delu se je stikala s stojko SE 193. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 68 Ognjišče SE 127 – ognjišče Jama okrogle oblike, velika 2 × 1,92 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 13/14. B Vkopana je bila 0,28 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnorjavosive sprijete peščene gline je vsebovalo 11 ustij, 96 ostenij in 12 A dnov srednjeveške keramike, ožga- no glino, ožgane lomljene prodnike, ožgane živalske kosti in oglje. V bli- A B žini jame se je nahajalo nekaj stojk SE 153, SE 157, SE 159 in SE 169 (G213–215). Stojke v bližini hiše 1 SE 108 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, B je bila odkrita v sek. IV, kv. 12. Vko- A pana je bila 0,23 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 110 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, B je bila odkrita v sek. IV, kv. 12. Vko- A pana je bila 0,23 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 112 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,45 × A 0,40 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 12. Vkopana je bila 0,22 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive sprijete peščene gline je vsebovalo 4 ostenja srednjeveške keramike in drobce oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 69 SE 137 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,23 m, A je bila odkrita v sek. IV, kv. 14. Vko- B pana je bila 0,16 m globoko v ge- A B ološko osnovo SE 3. Polnilo svetlo- sivorjave sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 165 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,23 × B 0,18 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A 13. Vkopana je bila 0,08 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 699 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,60 × 0,50 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 14. Vkopana je bila 0,40 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo si- A B vorjave zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 701 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, B je bila odkrita v sek. V, kv. 14. Vko- A pana je bila 0,06 m globoko v ge- A B ološko osnovo SE 3. Polnilo sivorja- ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 70 SE 703 – jama za stojko (M 1:20) Jama okrogle oblike, premera 0,16 m, A je bila odkrita v sek. V, kv. 14. Vko- pana je bila 0,24 m globoko v ge- B ološko osnovo SE 3. Polnilo sivorja- A B ve zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 271 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, velika 0,30 × A 0,28 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A B 14. Vkopana je bila 0,10 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 189 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,23 m, A B je bila odkrita v sek. III, kv. 14. Vko- pana je bila 0,05 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline je vsebovalo drobce oglja. Jame v bližini hiše SE 114 – jama A Jama ovalne oblike, velika 2 × 1,6 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 12. Vko- pana je bila 0,25 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo 1 ustje, 1 ostenje in 1 dno srednjeveške kera- mike, ožgano glino, oglje in kamniti B odbitek. V bližini jame so se naha- jale stojke SE 108, SE 110, SE 175 in A B SE 177. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 71 SE 116 – jama Jama ovalne oblike, velika 2,10 × 1,12 m, je bila odkrita v sek. III/IV, B kv. 13. Vkopana je bila 0,16 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivorjave sprijete peščene gli- A ne je vsebovalo 23 ustij, 138 oste- nij in 5 dnov srednjeveške keramike, A B del železnega ključa, ožgano glino in oglje. Ob zahodnem robu jame se je nahajala jama za stojko SE 165 (G201–210). B SE 199 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,03 × 1,80 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 15. Vkopana je bila 0,13 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosivorjave sprijete peščene gline je vsebovalo 7 ustij, 20 ostenij in 1 dno srednjeveške keramike, 1 A vijček, ožgano glino, lomljene pro- dnike in oglje (G217–225). A B Ognjišče SE 167 – ognjišče Majhna jama ovalne oblike, velika 0,70 × 0,50 m, je bila odkrita v sek. B A IV, kv. 12/13. Vkopana je bila 0,47 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline A B je vsebovalo drobce oglja in 2 oste- nji keramike. Vsebovala je še polnilo 167 SE 351, debeline 0,20 m, ki je bilo 351 svetlosive barve in je vsebovalo večjo količino oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 72 Hiša 2 (M 1:200) 265 263 257 259 255 261 SE 257 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,55 × 0,44 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 11. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 261 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,65 × A 0,44 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 11. Vkopana je bila 0,10 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline ni A B vsebovalo najdb. SE 263 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,52 × 0,46 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 12. Vkopana je bila 0,28 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 73 SE 255 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika A 0,85 × 0,16 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 11. Vkopana je bila 0,16 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivorjave zbite peščene gline je B vsebovalo 2 ostenji srednjeveške ke- A B ramike in nekaj drobcev oglja ter ož- gane gline (G284). Jami v bližini hiše 2 SE 259 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,74 × 1,18 m, je bila odkrita v A sek. II, kv. 11. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosivorjave zbite peščene B gline je vsebovalo 14 ustij, 103 oste- nja in 9 dnov srednjeveške keramike, A B kamne, del železnega noža, drobce oglja in ožgano glino (G285, G286). SE 265 – jama (M 1:100) Jama ovalne oblike, velika 2,40 × 1,70 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 12. Vkopana je bila 0,25m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline je A B vsebovalo 35 ustij, 225 ostenij in 21 dnov srednjeveške keramike, manj- šo vazasto posodo, kamnit odbitek, drobce oglja, ožgano glino in 1 kos žlindre (G287–295). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 74 Hiša 3 (M 1:200) 319 90 92 120 88 84 82 245 243 SE 84 – jama za stojko (M 1:20) A SE 92 – jama za stojko (M 1:20) B Jama za stojko ovalne oblike, velika Jama za stojko okrogle oblike, pre- 0,28 × 0,23 m, je bila odkrita v sek. B mera 0,30 m, je bila odkrita v sek. A IV, kv. 9. Vkopana je bila 0,25 m glo- IV, kv. 9. Vkopana je bila 0,25 m glo- A B A B boko v geološko osnovo SE 3. Polni- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo lo sivorjave sprijete peščene gline ni svetlosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. vsebovalo najdb. SE 120 – jama za stojko (M 1:20) A Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 9. Vkopa- na je bila 0,07 m globoko v geološko B osnovo SE 3. Polnilo sivorjave sprijete A B peščene gline je vsebovalo odlomek keramike. SE 319 – jama za stojko (M 1:20) A Jama ovalne oblike, velika 0,29 × 0,23 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 10. Vkopana je bila 0,08 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo B sive zbite peščene gline ni vsebova- A B lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 75 Jama in stojke SE 90 – jama Majhna jama nepravilne ovalne obli- B A ke, velika 0,60 × 0,50 m, je bila od- krita v sek. IV, kv. 10. Vkopana je bila A B 0,21 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlosive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 82 – jama za stojko A Jama za stojko ovalne oblike, velika B 0,32 × 0,28 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 9. Vkopana je bila 0,18 m glo- A B boko v geološko osnovo SE 3. Polni- lo sivorjave sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 243 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × B 0,20 m, je bila odkrita v sek. III, kv. A 8. Vkopana je bila 0,18 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 245 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,35 × 0,33 m, je bila odkrita v sek. III, kv. B A 9. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive A B zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 76 Hiša 4 (M 1:200) 672 552 668 666 670 550 533 SE 550 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, A B je bila odkrita v sek. VII, kv. 13. Vko- pana je bila 0,25 m globoko v ge- A B ološko osnovo SE 3. Polnilo sivorja- ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 666 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,31 × A 0,27 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 13. Vkopana je bila 0,10 m globo- B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 668 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,22 × A 0,18 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. B 13. Vkopana je bila 0,08 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 77 SE 670 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,25 × B A 0,22 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 12. Vkopana je bila 0,04 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 672 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,31 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 13. Vko- B pana je bila 0,07 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Jami ob hiši 4 A SE 533 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,70 × 0,95 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 13. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo rjavosive zbite peščene gline je B vsebovalo veliko srednjeveške kera- A B mike in drobce oglja. SE 552 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,35 × 1 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 13. Vko- A pana je bila 0,15–0,25 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo od- lomke srednjeveške keramike, drobce A B oglja in ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 78 Hiša 5 (M 1:200) 828 854 862 856 860 858 830 832 836 838 834 SE 828 – jama za stojko Jama jama za stojko okrogle oblike, A B premera 0,22 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vkopana je bila 0,19 m A B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo rjave zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 830 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,35 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vko- A pana je bila 0,09 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo rjave zbite A B peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 836 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,39 × A 0,34 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vkopana je bila 0,16 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- tlorjave zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 79 SE 838 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,36 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vko- A pana je bila 0,14 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo svetlorja- A B ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 854 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,18 m, B je bila odkrita v sek. XIV, kv. 4. Vko- A B pana je bila 0,10 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo svetlorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Jame in stojke ob hiši 5 B SE 832 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,90 × 0,85 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 1 ostenje srednjeveške ke- ramike, ožgano glino, lomljene pro- dnike in drobce oglja. A A B SE 834 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, velika 0,40 × 0,38 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. A 3. Vkopana je bila 0,05 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- rjave zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 80 SE 856 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,19 m, A B je bila odkrita v sek. XIV, kv. 4. Vko- A B pana je bila 0,11 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo svetlorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 858 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,22 m, B A je bila odkrita v sek. XIV, kv. 4. Vko- pana je bila 0,09 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo svetlorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 860 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,22 m, A je bila odkrita v sek. XIV, kv. 4. Vko- pana je bila 0,12 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo svetlorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 862 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, B je bila odkrita v sek. XIV, kv. 4. Vko- A pana je bila 0,12 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo svetlorjave A B sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 81 Hiša 6 (M 1:200) 900 902 904 908 906 910 920 918 SE 900 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,23 m, A B je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vko- pana je bila 0,17 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo svetlorja- ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 902 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,45 × B 0,25 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vkopana je bila 0,07 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- A B tlosive zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 904 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,35 × B 0,30 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. A 6. Vkopana je bila 0,06 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo rja- ve zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 82 SE 906 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, B je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vko- A pana je bila 0,30 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sivorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 908 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,36 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. A 6. Vkopana je bila 0,12 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- rjave sprijete peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 910 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,35 × 0,28 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vkopana je bila 0,14 m globoko v A geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- A B rjave zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 918 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,36 × B 0,30 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. A 6. Vkopana je bila 0,07 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivor- A B jave zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 83 SE 920 – jama za stojko A B Jama okrogle oblike, premera 0,22 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vko- A B pana je bila 0,22 m globoko v geo- loško osnovo. Polnilo temnosivorja- ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Hiša 7 (M 1:200) 354 356 358 SE 354 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, A je bila odkrita v sek. VI, kv. 17. Vko- pana je bila 0,05 m globoko v geolo- B ško osnovo SE 3. Polnilo temnorjave A B sprijete peščene gline je vsebovalo 1 ostenje srednjeveške keramike in drobce oglja. SE 356 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, A je bila odkrita v sek. VI, kv. 17. Vko- pana je bila 0,10 m globoko v geo- B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive A B sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 84 SE 358 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,27 m, A je bila odkrita v sek. VI, kv. 17. Vko- B pana je bila 0,17 m globoko v geo- loško osnov SE 3. Polnilo svetlosivor- A B jave zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. Hiša 8 (M 1:200) 371 373 381 379 383 377 375 369 SE 369 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × A 0,25 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 16. Vkopana je bila 0,06 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 371 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,45 × 0,35 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 16. Vkopana je bila 0,19 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnorjave zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 85 SE 373 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 16. Vko- B pana je bila 0,07 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnorjavo- A B sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 375 – jama za stojko Jama za stojko ovalne oblike, velika A 0,33 × 0,24 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 16. Vkopana je bila 0,11 m B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo temnorjave zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 377 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,64 × A 0,46 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 16. Vkopana je bila 0,45 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnorjave zbite peščene gline je vse- bovalo drobce keramike, oglja in ož- gane gline (G313). SE 381 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,25 × A 0,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 15. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnorjave zbite peščene gline je vse- bovalo drobce ožgane gline in oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 86 SE 383 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,45 × B 0,35 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A 15. Vkopana je bila 0,28 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnorjave zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. Pravokotni objekt oz. stolp (M 1:200) 1000 993 991 890 892 SE 890 – jama B Manjša jama okrogle oblike, velika 0,83 × 0,80 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vkopana je bila 0,40 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A sivorjave zbite peščene gline je vse- A B bovalo dobro ohranjen antični vrč, 12 ostenij in 1 dno, ožgano glino in drobce oglja (G634, G635). SE 892 – jama Manjša jama ovalne oblike, velika B 0,87 × 0,64 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vkopana je bila 0,18 m globoko geološko osnovo SE 3. Pol- A nilo sivorjave zbite peščene gline je A B vsebovalo drobce oglja in ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 87 SE 991 – jama A Manjša jama okrogle oblike, premera 0,80 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- B mnosive zbite peščene gline je vse- A B bovalo drobce oglja in ožgane gline. SE 1000 – jama Jama okrogle oblike, velika 0,72 × B 0,65 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,22 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive A zbite peščene gline je vsebovalo 9 ostenij srednjeveške keramike, oste- A B nje prazgodovinske keramike, drobce oglja, ožgano glino in 1 kos žlindre (G679). SE 993 – ognjišče Jama ovalne oblike, velika 1,05 × 0,45 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. B 6. Vkopana je bila 0,10 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Prvo polni- lo (SE 993) sive zbite peščene gline je vsebovalo veliko količino oglja, 1 A B ostenje srednjeveške keramike in ož- gano glino. Drugo polnilo (SE 994), debeline 0,03 m, je tvorila plast rde- če ožgane gline ob zahodnem robu vkopa. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 88 Stojke v objektu SE 894 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,19 m, A je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vko- A B pana je bila 0,15 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 896 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, pre- B A mera 0,20 m, je bila odkrita v sek. A B XV, kv. 6. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnorjave sprijete peščene gli- ne ni vsebovalo najdb. SE 898 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, B A je bila odkrita v sek. XV, kv. 6. Vko- pana je bila 0,15 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo temnorjave sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 89 SE 1068 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,33 × A 0,29 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,09 m globoko B v geološko osnovo. Polnilo sive zbi- A B te peščene gline je vsebovalo drobce oglja in ožgane gline. SE 1070 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,33 × 0,29 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. A 6. Vkopana je bila 0,13 m globoko B v geološko osnovo. Polnilo sive zbi- te peščene gline je vsebovalo drobce A B oglja in ožgane gline. SE 1072 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,33 × 0,26 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,16 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- A B lo najdb. Nahajala se je zahodno od kurišča oz. ognjišča SE 993 in vzho- dno od podobnih stojk SE 1074 in SE 1076. SE 1074 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,28 × B 0,23 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. A 6. Vkopana je bila 0,15 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 90 SE 1076 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,38 × A B 0,30 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,18 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Zemljanke Zemljanka 1 SE 12 (M 1:100) Večja jama podolgovate ovalne obli- A ke, velika 4,15 × 2,6 m, je bila od- krita v sek. 0–I, kv. 16. Vkopana je bila 0,80 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 12) je tvorila siva zbita peščena plast gline. Drugo polnilo (SE 86) se je nahajalo v osrednjem delu jame kot temnorja- va glinena plast. Polnilo, velikosti 2 × 1,4 m in debeline 0,08 m, je vsebo- B valo kose ožgane gline, veliko oglja A B zgoščenega na jugovzhodnen robu. 12 Tretje polnilo (SE 87) je tvoril svetlo- 86 rjav do svetlosiv marmoriziran obroč 12 okoli polnila SE 86. Polnilo jame je vsebovalo 2 ustji in 22 ostenij kera- mike ter delce ožgane gline, drobce oglja in 1 kos žlindre. Zemljanka 2 B SE 215 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,48 × 0,44 m, je bila odkrita na sredini dna jame srednjeveške SE 23 v sek. I, A kv. 20. Vkopana je bila 0,22 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo veliko oglja in ožgane gli- ne (G233). A B 23 215 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 91 SE 23 – zemljanka Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 3,5 × 2,05 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 20. Vkopana je bila od 0,1 do 0, 3 m globoko v geološko osno- vo SE 3. Na površini in v polnilu te- mnorjave zbite peščene gline so bili odkriti 2 ustji, 11 ostenij srednjeve- ške keramike, ožgana glina in drobci oglja. Po odstranitvi polnila je bila na osrednjem delu dna jame odkrita jama za stojko SE 215. Zemljanka 3 SE 100 (M 1:100) Jama nepravilne podolgovate oval- ne oblike, velika 4,50 × od 1,8 do 3,6 m, je bila odkrita v sek. I/II, kv. 17. Vkopana je bila do 0,45 m glo- boko v plast SE 323, ki jo je prebila in se je zaključila v geološki osnovi SE 3. Prvo polnilo (SE 100) sivorjave zbite mastne gline, ki se je le za od- tenek ločilo od plasti SE 323, je vse- bovalo 6 ustij, 77 ostenij in 14 dnov srednjeveške keramike, 1 vijček, del 2 glinenih krogel, ožgano glino in oglje (G190–197). Drugo polnilo (SE ne gline v obliki manjšega ognjišča debeline 0,08 m, je sestavljala rja- črnorjave mastne gline, ki je vsebo- 609) je vsebovalo 2 ustji, 8 ostenij na jugovzhodnem predelu jame vorumena zbita peščena glina. Četrto vala veliko oglja. keramike in večjo zgostitev ožga- (G198–200). Tretje polnilo (SE 173), polnilo (SE 174) je tvorila tanka plast Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 92 Zemljanka 4 SE 249 (M 1:100) Jama nepravilne ovalne oblike, velika 2,92 × 2 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 7/8. Vkopana je bila 0,35 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A temnorjavosive zbite peščene gline B je vsebovalo 6 ustij, 28 ostenij in 5 dnov keramike, drobce oglja, ožgano A B glino in 1 kos žlindre. Stikala se je z jamo SE 251 (G275–277). 251 249 Zemljanka 5 SE 568 (M 1:100) Večja jama podolgovate ovalne obli- ke, velika 5,50 × 2,15 m, je bila od- krita v sek. VII, kv. 17/18. Vkopana je bila 0,32 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbi- te peščene gline je vsebovalo veliko B količino prodnikov (nekateri so bili ožgani in lomljeni), 28 ustij, 181 ostenij in 24 dnov srednjeveške ke- ramike, železni predmet, modro ste- kleno jagodo, drobce ožgane gline in oglja. Na dnu jame so bile vidne manjše vdolbine, ki bi lahko bile ostanki manjših kolov (G390–430). A A B Rezultat vzorca oglja iz polnila zemljanke SE 568: KIA32856, 14C BP 1113 ± 27 1∑ cal AD 896–923 (28,7 %) 941–978 (39,6 %) 2∑ cal AD 888–993 (95,4 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 93 Zemljanka 6 A SE 705 (M 1:100) Jama podolgovate oblike z zaoblje- nimi vogali, velika 3,40 × 2,50 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 17. Vkopa- B na je bila 0,40 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 705) sivorjave zbite peščene gline, debe- A B line 0,20 m, je vsebovalo 9 ustij in 23 ostenij srednjeveške keramike, 1 705 713 1060 krožnik, ožgano glino, nekaj lomlje- nih prodnikov in drobce oglja (G501– 505). Drugo polnilo (SE 1060), debe- 0,30 m, in vkopan 0,30 m globo- line 0,20 m, je tvorila temnosivorjava ko. Zasutje v njem se ni razlikovalo peščena glina, ki je vsebovala veliko od polnila v jami. V takšnih nišah je Rezultat vzorca oglja iz prvega polnila zemljanke SE 705: oglja, ožgane gline, 7 ustij, 22 oste- bilo ponavadi postavljeno ognjišče. KIA32860, 14C BP 1006 ± 27 nij, 6 dnov keramike in 2 odlomka Polnilo temnosive zbite peščene gli- 1∑ cal AD 998–1031 (68,3 %) glinenih krogel (G506–509). Vzho- ne je vsebovalo 4 ustja, 32 ostenij in 2∑ cal AD 982–1042 (83,1 %) dni vogal zemljanke (SE 713) je bil 1 dno srednjeveške keramike, veliko 1094–1118 (6,6 %) polkrožno razširjen, velikosti 0,85 × oglja in 10 odlomkov glinenih krogel. 1141–1153 (5,7 %) Jame ob zemljanki 6 SE 360 – jama Manjša jama oz. večja jama za stojko A ovalne oblike, velika 0,57 × 0,44 m, B je bila odkrita v sek. VI, kv. 17. Vko- pana je bila 0,25 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnorjave A B zbite peščene gline je vsebovalo 2 ostenji srednjeveške keramike, ožga- no glino in oglje. SE 362 – jama Manjša jama oz. večja jama za stojko A ovalne oblike, velika 0,77 × 0,66 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 17. Vko- pana je bila 0,17 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnosivo- B A B rjave zbite peščene gline je vsebovalo 2 ostenji keramike, ožgano glino in oglje. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 94 SE 707 – jama A Manjša jama ovalne oblike, velika 0,85 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 17. Vkopana je bila 0,30 m B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sive zbite peščene gline je vse- bovalo 1 ustje in 8 ostenij keramike, drobce oglja in ožgano glino. SE 709 – jama A Manjša jama okrogle oblike, velika 0,70 × 0,65 m, je bila odkrita v sek. B V, kv. 17. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce ožgane gline in oglja. SE 711 – jama A Jama ovalne oblike, velika 1,20 × 0,80 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 17. Vkopana je bila 0,19 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo rjavo- B sive zbite peščene gline je vsebovalo A B veliko oglja. Zemljanka 7 SE 763 (M 1:100) B Jama kroglaste oblike, velika 2,56 × 2,20 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5/6. Vkopana je bila 0,54 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- rjave zbite peščene gline je vsebovalo 2 ustji, 39 ostenij in 1 dno srednje- A veške keramike, drobce oglja in pro- A B dnike (G546–548). Ob južnem robu so jamo obdajale tri stojke (SE 765, SE 767 in SE 922). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 95 Stojke SE 765 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,20 m, A B je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5. Vko- pana je bila 0,20 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- ve zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 767 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,21 m, B je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5. Vko- A pana je bila 0,20 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- ve zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 922 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,22 m, A B je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5. Vko- pana je bila 0,20 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- ve zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. Jame južno od zemljanke SE 769 – jama B Jama podolgovate ovalne oblike, velika 1,80 × 1,35 m, je bila odkri- ta v sek. VIII, kv. 5. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite pešče- ne gline je vsebovalo 2 ustji, 6 oste- nij srednjeveške keramike in oglje (G549–551). A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 96 SE 771 – jama A Jama nepravilne okrogle oblike, ve- lika 1,40 × 1,10 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5. Vkopana je bila 0,17 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo odlomke srednjeveške ke- ramike in oglja. A B B SE 773 – jama Manjša jama kroglaste oblike, velika B 0,86 × 0,75 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5. Vkopana je bila 0,71 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline je A vsebovalo odlomke srednjeveške ke- A B ramike in veliko oglja. SE 775 – jama B Manjša jama okrogle oblike, velika 0,85 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. A VIII, kv. 4. Vkopana je bila 0,39 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo oglje in ožgano glino. SE 916 – jama B Manjša jama ovalne oblike, velika 1,05 × 0,80 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 5. Vkopana je bila 0,50 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Pol- A nilo sivorjave zbite peščene gline A B je vsebovalo 1 ustje, 6 ostenij in 2 dna srednjeveške keramike ter veli- ko oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 97 SE 935 – jama B Manjša jama okrogle oblike, velika 1 × 0,85 m, je bila odkrita v sek. VIII, A kv. 4. Vkopana je bila 0,60 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je A B vsebovalo 7 ustij, 3 dna in 3 ostenja srednjeveške keramike. Zemljanka 8 SE 590 Večja jama pravokotne oblike z za- obljenimi vogali, velika 2 × 1,93 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 8. Vkopa- na je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 24 ustij, 241 ostenij in 13 dnov srednje- veške keramike, ožgano glino, lo- mljene žgane prodnike in odlomek železnega predmeta (G456–461). Stojke SE 592 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,34 m, B je bila odkrita v sek. X, kv. 7. Vkopa- A na je bila 0,07 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite pešče- A B ne gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 98 SE 594 – jama za stojko B Jama za stojko ovalne oblike, velika 0,66 × 0,52 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 7. Vkopana je bila 0,08 m glo- A boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B temnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobne odlomke srednjeveške keramike in drobce oglja. SE 596 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,62 × 0,44 m, je bila odkrita v sek. X, kv. B 7. Vkopana je bila 0,08 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobne odlomke ožgane gli- A B ne, srednjeveško keramiko in drobce oglja. Zemljanka 9 SE 625 (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, A velika 4,6 × 2,30 m, je bila odkrita v sek. XI/XII, kv. 4. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 4 ustja in 5 ostenij srednjeveške keramike, ožgano gli- B no, lomljene žgane prodnike in oglje (G492–494). A B Jami SE 789 – jama B Manjša jama ovalne oblike, velika 0,85 × 0,47 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 4. Vkopana je bila 0,15 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vse- A A B bovalo drobce ožgane gline in oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 99 SE 799 – jama (M 1:100) Jama podolgovate nepravilne oblike, velika 2,40 × 1,40 m, je bila odkrita A v sek. XII, kv. 3. Vkopana je bila 0,22 B m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnorjave zbite pe- A B ščene gline je vsebovalo 6 ustij, 25 ostenij in 4 dna srednjeveške kera- mike, ožgano glino, lomljene ožgane prodnike, drobce oglja, 2 odlom- ka glinenih krogel in 1 kos žlindre (G556–559). Zemljanka 10 SE 878 – zemljanka dajala manjša jarka SE 882 in SE 884 Jama podolgovate ovalne oblike, ve- (G621–633). lika 2,18 × 1,90 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 8. Vkopana je bila 0,56 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 878), debeline 0,36 m, temnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 52 ustij, 323 ostenij in 36 dnov srednjeveške keramike, velike kose ožgane gline, lomljene in cele A prodnike, ožgane in nežgane kosti, B drobce oglja in 1 odlomek glinene krogle (G612–620). Drugo polnilo (SE 982), debeline 0,20 m, iz temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 28 A B ustij, 152 ostenij in 20 dnov srednje- veške keramike, prodnike, ožgano 878 glino, oglje in 2 kosa žlindre. Jamo 982 sta z vzhodne in zahodne strani ob- Rezultat vzorca oglja iz drugega polnila SE 982 zemljanke SE 878: KIA32862, 14C BP 899 ± 25 1∑ cal AD 1044–1089 (33,1 %) 1121–1139 (14,2 %) 1156–1164 (7,4 %) 1168–1187 (13,5 %) 2∑ cal AD 1039–1104 (41,0 %) 1108–1142 (20,0 %) 1150–1211 (34,3 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 100 SE 888 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,32 m, B je bila odkrita v sek. XV, kv. 8. Vko- A pana je bila 0,09 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo svetlosive sprijete peščene gline je vsebova- lo 1 ustje in 2 dna srednjeveške ke- ramike. Zemljanka 11 SE 1026 – zemljanka (M 1:100) Jama nepravilne okrogle oblike, ve- A lika 2,60 × 2,40 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 8. Vkopana je bila 0,40 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 31 ustij, 145 ostenij in B 34 dnov srednjeveške keramike, ve- A B čje kose ožgane gline, lomljene in cele prodnike, kosti, drobce oglja in 1 kos žlindre. Stikala se je z jama- ma SE 1080 in SE 1082. Jamo sta obdajali stojki SE 1030 in SE 1050 (G683–708). Rezultat vzorca oglja iz polnila zemljanke SE 1026: KIA32864, 14C BP 885 ± 26 1∑ cal AD 1066–1083 (11,7 %) 1124–1137 (10,3 %) 1157–1195 (35,2 %) 1195–1211 (11,0 %) 2∑ cal AD 1040–1102 (29,3 %) 1115–1142 (14,2 %) 1151–1219 (52,0 %) SE 1080 – jama A Jama podolgovate ovalne oblike, velika 1,40 × 1 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 8. Vkopana je bila 0,10–0,23 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Pol- B nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 5 ustij, 13 ostenij in 4 dna srednjeveške keramike, 1 ka- mnito klino, večje kose ožgane gline, A B lomljene in cele prodnike, kosti in drobce oglja. Stikala se je z jamo SE 1026 (G709–711). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 101 SE 1082 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,70 × 1,05 m, je bila odkrita v A sek. XVI, kv. 8. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline B je vsebovalo 13 ustij, 52 ostenij in 9 dnov srednjeveške keramike, del vra- tu stekleničaste posode, večje kose A B ožgane gline in drobce oglja. Jama je najverjetneje del velike odpadne jame, ki jo sestavljata jami SE 1026 in SE 1080 (G712–717). Stojki in manjša jama SE 1030 – jama za stojko Jama za stojko ovalne oblike, velika B 0,38 × 0,27 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 8. Vkopana je bila 0,14 m A globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo odlomke srednjeveške ke- ramike, drobce ožgane gline in oglja. SE 1050 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,45 × A 0,40 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. B 9. Vkopana je bila 0,40 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo drobce keramike, oglja in ožgane gline. SE 1028 – jama A Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,40 × 1,35 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. Vkopana je bila 0,17 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- B nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 7 ostenij in 1 dno sre- dnjeveške keramike, ožgano glino, lomljene in cele prodnike, kosti in A B drobce oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 102 Zemljanka 12 SE 106 B Jama nepravilne podolgovate oblike, velika 2,10 × 1,25 m, je bila odkri- ta v sek. IV, kv. 12. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo odlomke srednjeveške A keramike, ožgano glino in oglje. Ob A B jami sta se nahajali luknji za stojki SE 108 in SE 110, ki bi lahko nosili nadstrešek nad jamo. SE 108 – jama za stojko SE 110 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, pre- Jama za stojko okrogle oblike, pre- B B mera 0,25 m, je bila odkrita v sek. IV, mera 0,25 m, je bila odkrita v sek. IV, A A kv. 12. Vkopana je bila 0,23 m glo- kv. 12. Vkopana je bila 0,23 m. Pol- A B A B boko. Polnilo sivorjave sprijete pe- nilo sivorjave sprijete peščene gline ščene gline ni vsebovalo najdb. ni vsebovalo najdb. Peči in ognjišča SE 14 – ognjišče B Jama ovalne oblike, velika 1,45 × 1,1 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 11. Vkopana je bila 0,06–0,19 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Sprva je bila vidna kot temnosivorjava lisa sprijete peščene gline. Na vzhodnem robu jame se je pojavila temnosiva A plast žganine SE 67, ki je vsebovala A B veliko količino ožgane gline, 9 ustij, 4 dna, 103 ostenja srednjeveške ke- 14 67 ramike in drobce oglja (G144–147). SE 70 – ognjišče Jama ovalne oblike, velika 0,65 × 0,45 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 7. Vkopana je bila 0,06 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- A bovalo 1 ostenje srednjeveške kera- A B mike in drobce oglja. Ožgana glina je bila strnjena na zahodnem robu jame. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 103 SE 72 – ognjišče Majhna jama ovalne oblike, veli- A ka 0,80 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 7. Vkopana je bila 0,50 m globoko v geološko osnovo SE 3. B Polnilo temnosive zbite peščene gli- A B ne je vsebovalo 18 ostenij in 1 dno srednjeveške keramike, ožgane kosti, ožgano glino, ožgane lomljene ka- mne in oglje. SE 96 – ognjišče B Jama ovalne oblike, velika 1,60 × 1,60 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 11. Vkopana je bila do 0,40 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 96) sivorjave sprijete pe- ščene gline je vsebovalo 1 ročaj pra- zgodovinske keramike, 9 ustij, 62 A ostenij in 3 dna srednjeveške kera- A B mike, drobce ožgane gline, lomlje- ne prodnike, oglje in bronast prstan 96 124 (G183–187). Drugo polnilo (SE 124) 338 je tvorila na globini 0,25 m rdečkasta linija ožgane gline na severovzho- dnem delu jame. Vsebovalo je le ne- kaj drobcev oglja. Tretje polnilo (SE 338) temnosive do črne mastne zbite gline je vsebovalo veliko ožga- ne gline, 3 ustja, 13 ostenij in 1 dno srednjeveške keramike (G188, G189). Četrto polnilo (SE 459) je sestavlja- la večja koncentracija ožgane gline z večjimi kosi oglja, drobci ožga- ne gline in 1 ustjem ter 1 ostenjem srednjeveške keramike. Rezultat vzorca oglja iz polnila ognjišča SE 96: KIA32851 14C BP 882 ± 21 1∑ cal AD 1071–1079 (5,5 %) 1128–1136 (5,5 %) 1158–1195 (43,7 %) 1195–1211 (13,7 %) 2∑ cal AD 1043–1091 (21,2 %) 1119–1140 (11,6 %) 1155–1218 (62,6 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 104 SE 98 – ognjišče glino in lomljene ožgane prodnike. Jama okrogle oblike, velika 2,50 × Drugo polnilo (SE 368) se je pojavilo 2,40 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. na globini 0,10 m kot temnejša dro- 11. Vkopana je bila 0,40 m v geolo- bljiva plast, ki je vsebovala 29 ustij, ško osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 98) 151 ostenij in 30 dnov srednjeveš- sive zbite peščene gline je vsebovalo ke keramike, veliko količino oglja in 2 ustji, 40 ostenij in 3 dna srednje- drobcev ožgane gline (G301–312). veške keramike, drobce oglja, ožgano B A A B 98 368 SE 118 – ognjišče Majhna jama ovalne oblike, velika B 0,66 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 7. Vkopana je bila 0,45 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A temnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo nekaj odlomkov sre- A B dnjeveške keramike, locen ostroge (G211), nekaj ožgane gline in drob- cev oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 105 SE 241 – ognjišče odlomek glinene krogle, 2 kamnita Jama podolgovate ovalne oblike, ve- obročka (vijčka?), del bronaste spirale lika 2,03 × 1,5 m, je bila odkrita v sek. od fibule, stekleno jagodo in antično III, kv. 7. Vkopana je bila 0,50 m glo- trombasto fibulo (G252–266). boko v geološko osnovo SE 3. Imela je tri polnila. SE 241 – polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline je B bilo debelo 0,30 m; vsebovalo je 2 ustji, 17 ostenij in 2 dna srednje- veške keramike (G239–240). SE 589 – drugo polnilo črnordeče rahle pe- ščene prsti je bilo debelo 0,10 m; vsebovalo je drobce oglja in ožgano glino (G241–251). SE 612 – tretje A polnilo temne prsti z manjšimi rdeč- kastooranžnimi lisami je bilo debelo A B 0,10 m; vsebovalo je 32 ustij, 207 ostenij in 27 dnov srednjeveške ke- 241 ramike, veliko večjih kosov ožgane 612 gline, ožgane lomljene prodnike, A SE 317 – ognjišče gline (SE 628), ki je prekrivala sever- Jama podolgovate ovalne oblike, ve- ni, globlji del vkopa. lika 1,80 × 1,40 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 17. Vkopana je bila od 0,25 do 0,43 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnorjavosi- ve sprijete peščene gline je vsebovalo B 1 ostenje srednjeveške keramike, A B drobce oglja in ožgano glino. Na dnu jame smo odkrili tanko plast ožgane Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 106 SE 364 – ognjišče Jama ovalne oblike, velika 1,10 × B 0,70 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 16/17. Vkopana je bila 0,10 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A temnorjavočrne zbite peščene gline A B je vsebovalo veliko oglja, drobcev ož- gane gline in odlomkov srednjeveš- ke keramike. Kurišče je ležalo ob jami SE 366. SE 478 – ognjišče Jama ovalne oblike, velika 0,90 × 0,50 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 7. Vko- B pana je bila 0,10 m globoko v geo- A loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite A B peščene gline je vsebovalo drobce oglja in ožgano glino. SE 520 – ognjišče Jama elipsoidne oblike, velika 0,90 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 10. Vkopana je bila 0,23 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 520) sivorjave drobljive peščene B gline je vsebovalo 1 ustje srednjeveš- ke keramike, drobce oglja in ožgane A B gline. Drugo polnilo (SE 521) na glo- bini 0,18 m je tvorila 0,05 m debela plast rdeče ožgane gline, ki je pre- krivala skoraj celotno površino vkopa SE 521. Vsebovala je ožgano glino, 1 ustje in 18 ostenij srednjeveške ke- ramike (G358). Vzorec oglja je bil vzet iz drugega polnila ognjišča SE 520. Rezultat vzorca oglja drugega polnila SE 521: KIA32854, 14C BP 911 ± 191 ∑ cal AD 1043–1091 (44,4 %) 1119–1140 (17,8 %) 1155–1161 (6,1 %) 2∑ cal AD 1037–1143 (78,2 %) 1148–1164 (9,5 %) 1167–1188 (7,6 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 107 SE 574 – ognjišče B Manjša jama ovalne oblike, velika 1,16 × 0,87 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 18. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo rjavordeče zbite peščene gline A je vsebovalo 25 ustij, 101 ostenje in 13 dnov srednjeveške keramike, 1 A B majhen lonček, veliko ožgane gline in oglja. Na dnu jame je bila odkrita jama za stojko SE 757 (G438–448). SE 586 – ognjišče Jama okrogle oblike, velika 0,87 × B 0,70 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 15. Vkopana je bila 0,28 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polni- lo (SE 586) sivorjave sprijete pešče- A ne gline je vsebovalo drobce oglja in A B tanek pas ožgane gline na severnem 586 robu. Drugo polnilo (SE 611) tanke 611 587 črne močno ogljene prsti je vsebo- valo 1 ustje in 2 ostenji srednjeve- ške keramike. Tretje polnilo (SE 587) je predstavljala tanka plast ožgane gline. SE 602 – ognjišče Jama ovalne oblike, velika 0,83 × A 0,79 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 5. Vkopana je bila 0,13 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivočrne zbite peščene gline je A B vsebovalo veliko oglja, drobce ožgane gline in lomljenih prodnikov. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 108 SE 604 - peč Jama pravokotne oblike z zaobljeni- B mi vogali, velika 1,03 × 0,83 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 4/5. Vkopa- na je bila 0,14 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 604), A debeline 0,11 m, je bilo sestavlje- no iz sivorjave zbite peščene gline, ki A B je vsebovalo dva velika dela žrmelj, veliko ožganih lomljencev, ožgano glino, večje kose žlindre in odlomke srednjeveške keramike. Drugo polnilo (SE 605) je tvorila plast ožgane gline, debeline 0,14 m, ki se je nahajala le na stenah v obliki ožganega roba jame peči. Na dnu jame je ležalo tre- tje polnilo (SE 610), debeline 0,03 m. Polnilo temnosivočrne plasti sprijete peščene gline je vsebovalo veliko ož- gane gline, oglja, ožganih živalskih kosti in 2 kosa žlindre (G472). SE 617 – ognjišče Jama podolgovate ovalne oblike, ve- B lika 1,15 × 0,83 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 6. Vkopana je bila 0,05 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 617), debeline 0,05 m, temnosivorjave zbite peščene gline A je vsebovalo drobce oglja in 2 oste- A B nji keramike. Drugo polnilo (SE 618), debeline 0,22 m, je tvoril rdeč ožgan rob na zahodnem robu jame. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 109 SE 622 – peč Jama podolgovate ovalne oblike, ve- B lika 1,20 × 0,68 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 5. Vkopana je bila 0,45 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 622), debeline 0,24 m, temnosivorjave zbite peščene gli- ne je vsebovalo drobce oglja. Drugo A polnilo (SE 623), debeline 0,19 m, A B je tvorila tanka plast rdeče ožgane gline v obliki ožganega roba jame. Tretje polnilo (SE 780) je predstavlja- la močno ožgana trda plast gline, ki je izgledala kot glinen premaz na dnu jame. Rezultat vzorca oglja iz prvega polnila peči SE 622: KIA32857, 14C BP 745 ± 21 1∑ cal AD 1265–1285 (68,3 %) 2∑ cal AD 1243–1294 (95,4 %) SE 805 – ognjišče A Jama kroglaste oblike, velika 1,24 × 1,02 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 2. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- B rjave zbite peščene gline je vsebovalo veliko ožgane gline in oglja. Na se- A B vernem robu ognjišča je bila odkrita jama za stojko SE 814. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 110 SE 875 – ognjišče Jama kroglaste oblike, velika 1,90 × 1,66 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 13. Vkopana je bila 0,51 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Prvo polni- lo (SE 875) sivorjave sprijete peščene A gline, debeline 0,37 m, je vsebova- lo cel srednjeveški lonec, 2 ustji in 21 ostenij srednjeveške keramike, A B drobce oglja in ožgane gline. Drugo polnilo (SE 876), debeline 0,14 m, je 876 875 sestavljala tanka plast ožgane gline, ki je prekrivala celotno površino vko- pa z ostanki ožgane gline in 5 ostenji srednjeveške keramike (G611). SE 932 – ognjišče Jama ovalne oblike, velika 1,68 × A 0,96 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 13/14. Vkopana je bila 0,40 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo SE 932 temnosive sprijete peščene gline je vsebovalo veliko B količino oglja, 9 ostenij srednjeve- ške keramike in ožgano glino. Drugo A B polnilo SE 933, debeline 0,10 m, se je kot tanka plast rdeče ožgane gline pojavilo ob južnem robu jame. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 111 SE 969 – ognjišče (M 1:100) Jama ovalne oblike, velika 0,80 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. XVII, A kv. 9. Vkopana je bila 0,22 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 969) temnosive sprije- B te peščene gline je vsebovalo veliko A B oglja, 1 ostenje srednjeveške kera- mike in ožgano glino. Drugo polnilo (SE 970), debeline 0,05 m, je tvorila ob zahod nem delu vkopa plast ožga- ne gline. Jama je imela na površini vidno veliko količino oglja in nekaj drobcev ožgane gline. SE 983 – ognjišče (M 1:100) Jama okrogle oblike, velika 1,40 × 1,20 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. B 3. Vkopana je bila 0,15–0,20 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo 3 ustja (G676–678) in 10 A ostenij srednjeveške keramike, ožga- no glino in oglje. A B Shrambna jama SE 352 B Jama ovalne oblike, velika 1,90 × 1,75 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 18. Vkopana je bila 0,33 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 352) temnorjavosive zbite pešče- ne gline je vsebovalo 3 ostenja sre- dnjeveške keramike, ožgano glino in drobce oglja. Drugo polnilo (SE 649) A je bilo odkrito na globini 0,20 m, v A B obliki 0,10 m debele koncentracije 352 ožgane gline v severnem delu jame, 649 ki je vsebovalo 2 ostenji in 1 dno. V tem polnilu se je nahajala v celoti ohranjena spodnja čeljust živali. Tre- tje polnilo (SE 661), debeline 0,03 m, je bila temnosiva plast glinenega pe- ska brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 112 Rezultat vzorca oglja iz prvega polnila SE 352: KIA32852, 14C BP 832 ± 22 1∑ cal AD 1192–1200 (10,9 %) 1208–1250 (57,4 %) 2∑ cal AD 1163–1173 (4,8 %) 1177–1262 (90,6 %) Rezultat vzorca oglja iz drugega polnila SE 649: KIA32858, 14C BP 931 ± 21 1∑ cal AD 1038–1066 (23,2 %) 1083–1123 (34,2 %) 1137–1142 (4,1 %) 1150–1157 (6,8 %) 2∑ cal AD 1031–1160 (95,4 %) Rezultat vzorca oglja iz tretjega polnila SE 661: KIA32859, 14C BP 887 ± 25 1∑ cal AD 1065–1084 (13,5 %) 1123–1137 (10,8 %) 1157–1194 (34,5 %) 1197–1210 (9,5 %) 2∑ cal AD 1040–1101 (30,2 %) 1115–1142 (15,1 %) 1151–1218 (50,1 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 113 Vodnjak SE 531 – vodnjak (M 1:100) Vodnjak okrogle oblike, velik 3,50 × 3 m, je bil odkrit v sek. VII/VIII, kv. 13. Vkopan je bil 2,40 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Imel je več polnil: prvo polnilo (SE 531), debe- line 0,80 m, je sestavljala temnosiva A zbita peščena glina, ki je vsebovala drobce oglja, 18 ustij, 92 ostenij, 8 dnov srednjeveške keramike in ožga- A B no glino (G359–363); drugo polnilo (SE 1058), debeline 0,50 m, je bilo 531 sive barve in ga je tvorila sprijeta pe- ščena glina s svetlorjavimi pasovi in 1058 železovi oksidi geološkega nastanka, ki je vsebovala 3 ustja, 23 ostenij in 1079 3 dna keramike (G364, G365); tretje polnilo (SE 1059) je sestavljala sve- tlosiva mokra glina, ki je obdajala leseno konstrukcijo srednjeveškega co je sestavljalo šest desk, nekatere vodnjaka in ki je vsebovala 9 ostenij so bile dodatno zagozdene z manj- keramike (G366–369); četrto pol- šimi deščicami. Deske so bile dolge nilo (SE 1079), debeline 1,60 m, je 0,90–1,20 m, široke do 0,35 m in bilo prepoznano kot svetlosiva plast debele do 0,04 m. V zgornjem delu zelo mokre gline, ki se je nahajala so bile širše, v spodnjem pa ožje. Ob znotraj lesene škatle vodnjaka. Vse- straneh so imele vrezano vdolbino, ki bovala je veliko lesenih desk, ki so je deske križno povezala v konstruk- bile nekoč verjetno del konstrukci- cijo. Po odstranitvi dveh nivojev desk je vodnjaka, in 9 ostenij ter 2 dna ob vzhodni (SE 1054) in južni stranici keramičnih posod. Lesen zaboj, ki je (SE 1055) sta bila ob jugozahodnem bil zaznan pod polnilom SE 1058, so in jugovzhodnem vogalu odkrita dva sestavljale 4 stranice: vzhodna stra- navpično zabita kola (SE 1084 in SE nica SE 1054, zahodna stranica SE 1085), ki sta dodatno utrjevala škatlo 1056, južna stranica SE 1055 in se- vodnjaka. verna stranica SE 1057. Vsako strani- Rezultat vzorca oglja iz drugega polnila SE 1058: KIA32865, 14C BP 813 ± 27 1∑ cal AD 1216–1260 (68,3 %) 2∑ cal AD 1187–1278 (95,4 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 114 Polkrožni objekt (ograda) SE 391 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,35 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 12. Vkopana je bila 0,07 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 393 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,29 × B A 0,26 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 12. Vkopana je bila 0,07 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 395 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × A 0,25 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 12. Vkopana je bila 0,04 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 397 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,26 m, A je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- B pana je bila 0,20 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 115 SE 399 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,26 m, A je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- B pana je bila 0,04 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 401 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,21 m, A je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- B pana je bila 0,08 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 403 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,27 × A B 0,24 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vkopana je bila 0,18 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 407 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,24 × B 0,19 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A 11. Vkopana je bila 0,19 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 116 SE 409 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,28 m, A je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- B pana je bila 0,16 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive A B sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 411 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,39 × 0,29 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 11. Vkopana je bila 0,25 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 413 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,25 × A B 0,22 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A B 11. Vkopana je bila 0,22 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 415 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,29 m, B je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- A pana je bila 0,30 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 117 SE 417 – jama za stojko A B Jama okrogle oblike, premera 0,23 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- A B pana je bila 0,23 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 419 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,21 m, A B je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- A B pana je bila 0,21 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 421 – jama 421 Jama podolgovate ovalne oblike, ve- B lika 1,74 × 0,85 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 11/12. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo A SE 3. Polnilo svetlosivorjave zbite pe- ščene gline je vsebovalo drobce oglja 423 in odlomke srednjeveške keramike. A B Jamo je presekala jama za stojko SE 423. SE 423 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- pana je bila 0,13 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. Jama za stojko je sekala jamo SE 421. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 118 SE 425 – jama za stojko A B Jama ovalne oblike, velika 0,23 × 0,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A B 12. Vkopana je bila 0,20 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 427 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × A B 0,25 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 12. Vkopana je bila 0,09 m globoko A B v geološko osnovo. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 429 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,21 m, A B je bila odkrita v sek. VI, kv. 12. Vko- pana je bila 0,11 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 431 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,18 × A B 0,15 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A B 11. Vkopana je bila 0,15 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 119 SE 433 – jama za stojko A B Manjša jama za stojko okrogle oblike, premera 0,18 m, je bila odkrita v sek. A B VI, kv. 11. Vkopana je bila 0,22 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 435 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,18 m, A B je bila odkrita v sek. VI, kv. 10/11. A B Vkopana je bila 0,14 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 437 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,18 m, A B je bila odkrita v sek. VI, kv. 10. Vko- pana je bila 0,13 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 439 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,15 m, A B je bila odkrita v sek. VI, kv. 10. Vko- A B pana je bila 0,22 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 120 SE 441 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, A B je bila odkrita v sek. VI, kv. 10. Vko- A B pana je bila 0,24 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 443 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,25 × B 0,22 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A B 10. Vkopana je bila 0,27 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline je vsebovalo veliko oglja. SE 445 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,20 × A 0,17 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 10, Vkopana je bila 0,25 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline je vsebovalo drobce oglja. Jama za stoj- ko je deloma sekala jamo SE 457. SE 447 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, A B je bila odkrita v sek. VI, kv. 10. Vko- pana je bila 0,07 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 121 SE 449 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,28 m, B A je bila odkrita v sek. VI, kv. 10. Vko- A B pana je bila 0,10 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 451 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × A 0,26 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 10. Vkopana je bila 0,18 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B temnosive sprijete peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 453 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 10. Vko- B pana je bila 0,16 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 512 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,22 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 10. Vko- A B pana je bila 0,09 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive A B zbite sprijete peščene gline ni vsebo- valo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 122 SE 514 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × A 0,17 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. B 10. Vkopana je bila 0,13 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 516 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,22 m, A je bila odkrita v sek. VII, kv. 10. Vko- B pana je bila 0,10 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 518 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,20 m, A B je bila odkrita v sek. VII, kv. 10. Vko- pana je bila 0,18 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 508 – jama A Jama podolgovate ovalne oblike, velika 2,10 × 0,95 m, je bila odkri- ta v sek. VII, kv. 10. Vkopana je bila 0,50 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo 10 ostenij srednjeve- ške keramike, drobce oglja in ožga- B A B ne gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 123 SE 510 – jama Jama okrogle oblike, premera 0,80 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 10. Vko- A pana je bila 0,12 m globoko v geolo- B ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- ve zbite peščene gline ni vsebovalo A B najdb. SE 651 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,20 m, B je bila odkrita v sek. VI, kv. 11. Vko- A pana je bila 0,11 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 653 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,55 × B 0,45 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. A 10. Vkopana je bila 0,15 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 124 Jarki SE 16 - jarek Jarek je potekal preko celotnega naj- dišča v smeri jugovzhod–severoza- hod, skozi sek. 0–XIV in kv. 11–18. Na površini in v usedlinski plasti temnosivorjavega zbitega glinene- ga polnila so bili odkriti 1 ostenje prazgodovinske keramike, 40 ustij, 225 ostenij in 25 dnov srednjeveške keramike, ožgana glina, drobci oglja, 2 kosa žlindre in 1 odlomek glinene krogle. Na južnem robu pod plastjo SE 16 je bila v sek. I, kv. 17 odkri- ta jama SE 101, ki je bila vkopana v plast SE 323 (G148–159). SE 27 - jarek (M 1:200) SE 51 - jarek (tloris M 1:200) Ozek drenežni jarek, velik 11,8 × Jarek oz. kanal, velik 15,2 × od 0,30 G 0,15 do 0,25 m, je bil odkrit v sek. I, do 0,40 m, je bil odkrit v sek. I, kv. H kv. 21/22. Vkopan je bil 0,12 m glo- 18–20. Vkopan je bil 0,1–0,15 m v E boko v geološko osnovo SE 3. Potekal geološko osnovo SE 3. Potekal je od F je v smeri sever–jug. jame SE 49, se zalomil in zaključil C z jamo SE 53. Polnilo svetlosivorja- D A B C D ve zbite peščene gline je vsebovalo 1 ustje, 10 ostenij in 1 dno srednjeveš- A B ke keramike, drobce ožgane gline, E F G H oglje in 2 kosa žlindre (G161). SE 542 - jarek (tloris M 1:200) Dolg ozek jarek, dolžine 14 m in ši- rine 0,30–0,40 m je bil odkrit v sek. B D VII, kv. 7/8. Vkopan je bil 0,15–0,20 m A F C v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive E zbite peščene gline ni vsebovalo A B C D E F najdb. Potekal je v smeri vzhod–za- hod. Presekal je večji jarek SE 541. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 125 SE 321 - jarek (tloris M 1:400, presek M 1:100) Dolg jarek, velikosti 32,3 × 0,40 m, je bil odkrit v sek. II, kv. 13–16. Po- tekal je v smeri severovzhod–jugo- zahod. Vkopan je bil do 0,20 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo 1 ustje in 6 ostenij srednjeveške ke- ramike. I J G H E F C D A A B C D E F B G H I J SE 541 - jarek (tloris M 1:400, presek M 1:100) Dolg jarek, dolžine 55 m in širine M N 0,60–1 m, je bil odkrit v sek. VI–VIII, kv. 7–10. Vkopan je bil 0,15–0,23 m K v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive L zbite peščene gline je vsebovalo 3 ustja, 11 ostenij, 2 dna in 1 kos žlin- dre. Potekal je v smeri sever–jug. Na I J severnem koncu ga je presekala jama SE 755, na južnem pa jama SE 476 in G manjši jarek SE 542 (G370–372). H E F A B C D E F C D G H I J A B K L M N Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 126 SE 641 - jarek (M 1:100) Struktura podolgovate oblike, dolži- ne 7 m, širine 0,10–0,15 m, je bila odkrita v sek. V/VI, kv. 16. Vkopana je bila 0,05–0,10 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Potekala je v sme- ri severozahod–jugovzhod. Polnilo temnorjave zbite gline je vsebovalo drobce oglja, ožgane gline, 2 ustji in 15 ostenij keramike. B A A B SE 643 - jarek (tloris M 1:100, presek M 1:20) Struktura podolgovate oblike, dolga A 3,5 m, široka 0,10–0,20 m, je bila B odkrita v sek. VI, kv. 15/16. Vkopana je bila 0,05–0,10 m globoko v ge- A B ološko osnovo SE 3. Polnilo temno- rjave zbite gline je vsebovalo drob- ce oglja, ožgane gline in 1 odlomek keramike. SE 645 - jarek (tloris M 1:200) SE 882 - jarek (tloris M 1:100) Struktura podolgovate oblike, dolga Dolg ozek jarek, velik 7,5 × 0,15 m, B 10 m, široka 0,29–0,30 m, je bila je bil odkrit v sek. XV, kv. 8. Vko- A odkrita v sek. V/VI, kv. 16. Vkopana je pan je bil 0,10 m globoko v geolo- A B bila 0,05–0,10 m globoko v geološ- ško osnovo SE 3. Potekal je v smeri D ko osnovo SE 3. Polnilo temnorjave C sever–jug. Polnilo sive zbite peščene zbite gline je vsebovalo drobce oglja, gline je vsebovalo 1 dno in 1 oste- A B C D ožgane gline, 5 ostenij in 1 dno ke- nje srednjeveške keramike. Struktura ramike. je bila dolga 7,5 m, široka 0,15 m in A B globoka 0,1 m. Z vzhodne strani je obdajala jamo SE 878. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 127 SE 1024 - jarek (M 1:200) Jarek, dolg 8,50 m in širok od 0,70 do 1,10 m, je bil odkrit v sek. XV/ B XVI, kv. 8. Potekal je v smeri severo- A zahod–jugovzhod. Vkopan je bil od 0,15 do 0,18 m globoko v geološko D osnovo SE 3. Polnilo sivorjave zbite C peščene gline je vsebovalo 1 ustje, A B C D 16 ostenij in 5 dnov srednjeveške keramike, drobce oglja in ožgane gli- ne (G682). SE 884 - jarek Dolg ozek jarek, velik 5,30 × 0,22 m, je bil odkrit v sek. XV, kv. 8. Vko- pan je bil 0,07 m globoko v geološko osnovo SE 3. Potekal je v smeri se- ver–jug. Na severni strani se je stikal A B z jamo SE 878. Polnilo sive zbite pe- ščene gline je vsebovalo 1 ustje in 1 A B ostenje srednjeveške keramike. SE 1032 - jarek (tloris M 1:100) Jarek, dolg 4 m in širok od 0,13 do A B 0,20 m, je bil odkrit v sek. XV/XVI, kv. 8. Potekal je v smeri proti severu. Vkopan je bil 0,09 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite C D peščene gline je vsebovalo odlomke srednjeveške keramike. A B C D Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 128 SE 1034 - jarek (tloris M 1:100) B Jarek, dolg 8,50 m in širok od 0,06 A do 0,09 m, je bil odkrit v sek. XVI, kv. 8/9. Vkopan je bil od 0,06 do 0,09 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sive zbite peščene gline je vse- D C bovalo nekaj odlomkov srednjeveške keramike. F E A B C D E F Večje in manjše jame SE 4 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,55 × 1,07 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 14. Vkopana je bila 0,31 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo temnosive sprijete peščene gli- ne je vsebovalo 2 ostenji keramike A B in ožgane gline ter drobce oglja. Ob vzhodnem robu jame se je nahajala jama za stojko SE 17, ob zahodnem pa jama za stojko SE 29. SE 6 – majhna jama Majhna jama okrogle oblike, velika 0,40 × 0,30 m, je bila odkrita v A B sek. I, kv. 15. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. A B Polnilo temnosive sprijete pešče- ne gline je vsebovalo drobce oglja in 2 ostenji srednjeveške keramike ter srednjeveš ko bronasto okroglo fibu- lo (G138). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 129 A SE 8 – jama Jama podolgovate okrogle oblike, ve- lika 2,2 × 2 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 15. Vkopana je bila 0,35 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 26 ustij, 147 ostenij in 17 dnov srednjeveške keramike, ožga- B no glino, lomljene kamne in drobce A B oglja (G139–143). SE 19 – jama (M 1:100) B Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 3,01 × 0,73 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 13. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosivorjave sprijete peščene gline je vsebovalo 6 ostenij in 1 dno srednjeveške keramike, drobce ožga- A ne gline in oglja ter manjše ožgane A B lomljene prodnike, ki so bili zgoščeni v južnem delu jame. SE 33 – jama A Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,35 × 0,80 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 21. Vkopana je bila 0,34 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave sprijete peščene gline je vsebovalo 2 ostenji srednjeveške B keramike. A B A SE 35 – jama (M 1:100) Jama okrogle oblike, velika 3,25 × B 2,9 m, je bila odkrita v sek. 0–I, kv. 22. Vkopana je bila 0,4 m globoko v geološko osnovo SE 3. V tlorisu je C imela obliko nepravilnega obroča, ki se je v zahodnem delu zelo razširil. Polnilo obroča sivorjave sprijete pe- ščene gline je vsebovalo manjšo ko- D ličino oglja in nekaj majhnih odlom- A B C D kov keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 130 A SE 45 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,3 × 1,2 m, je bila odkrita v sek. II/III, kv. 19. Vkopana je bila 0,60 m v geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlosive zbi- B te peščene gline je vsebovalo drobce oglja in 14 ostenij keramike. A B SE 49 – jama B Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,69 × 0,92 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 18. Vkopana je bila 0,16 m v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo 1 dno in 2 ostenji sre- dnjeveške keramike, ožgano glino in drobce oglja. Jama se je stikala z A A B zahodnim koncem kanala oz. jar- ka SE 51. SE 53 – jama Jama ovalne oblike, velika 2,06 × B 1,35 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 20. Vkopana je bila 0,16 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polni- lo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 4 ostenja in 1 dno sre- A dnjeveške keramike, ožgano glino in drobce oglja. Jama se je stikala z vzhodnim koncem jarka SE 51. A B SE 55 – jama B Jama ovalne oblike, velika 2,30 × 2,20 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 16. Vkopana je bila 0,30 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivega do črnega drobljivega peščenega melja je vsebovalo 6 ustij, 41 ostenij in 4 dna srednjeveške ke- A ramike, ožgano glino in drobce oglja. Stikala se je s podobno jamo SE 57 A B (G162–168). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 131 SE 57 – jama Jama okrogle oblike, velika 1,90 × B 1,80 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 20. Vkopana je bila 0,35 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivega do črnega peščenega melja je vsebovalo 6 ustij, 34 od- lomkov in 5 dnov srednjeveške kera- mike, ožgano glino in drobce oglja. A Stikala se je s podobno jamo SE 55 (G169–173). A B SE 59 – jama A Jama okroglega tlorisa, velika 1, 70 × 1,70 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 8. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnorjave in sive zbite peščene gli- ne je vsebovalo 1 odlomek ostenja prazgodovinske keramike, 8 ustij, 35 ostenij in 2 dna srednjeveške kera- B mike, drobce oglja, manjše odlomke A B ožgane gline, 1 kos žlindre in 1 od- lomek keramične krogle (G180–182). SE 61 – jama Jama ovalne oblike, velika 0,65 × A 0,52 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 8. Vkopana je bila 0,231 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- B mnorjave in sive zbite peščene gline A B je vsebovalo 8 ustij, 11 ostenij sre- dnjeveške keramike in drobce oglja. SE 65 – jama B Jama podolgovate ovalne oblike, velika 1,50 × 1 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 10. Vkopana je bila 0,18 m globoko v geološko osnovo SE 3. A Polnilo temnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo 2 ostenji srednje- A B veške keramike in drobce oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 132 SE 63 - jarek (tloris M 1:200, presek M 1:100) Jarek, velik 10,7 × od 0,15 do 0,30 m, A B C D je bil odkrit v sek. I, kv. 7/8. Vko- pan je bil od 0,10 do 0,35 m globo- G ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo H E temnosivorjave zbite peščene gline F C je vsebovalo 4 ustja, 32 ostenij in 2 D A dna srednjeveške keramike, drobce B ožgane gline in oglja. E F G H SE 68 – jama SE 219 – jama (M 1:100) B Jama okrogle oblike, velika 1,46 × Jama podolgovate ovalne oblike, veli- B 1,34 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. ka 2,86 × 1,20 m, je bila odkrita v sek. 7. Vkopana je bila 0,10 m globoko v 0, kv. 17. Vkopana je bila 0,30 m glo- geološko osnovo SE 3. Polnilo sivor- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A jave zbite peščene gline je vsebovalo temnorjave peščene gline ni vsebo- A A B 3 ustja in 10 ostenij srednjeveške ke- valo najdb. Zraven jame sta se naha- ramike, ožgano glino in drobce oglja. A B jali stojki SE 217 (severozahodno) in SE 221 (jugovzhodno). SE 102 – jama B Majhna jama ovalne oblike, velika 0,87 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 12. Vkopana je bila 0,30 m v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- A rjave sprijete peščene gline je vsebo- A B valo 2 ustji in 6 ostenij srednjeveške keramike in nekaj oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 133 SE 104 – jama B Majhna jama ovalne oblike, velika 0,90 × 0,80 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 12. Vkopana je bila 0,28 m v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivor- jave sprijete peščene gline je vsebo- A valo odlomke srednjeveške keramike. A B SE 122 – jama B Majhna jama ovalne oblike, velika 0,70 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 11. Vkopana je bila 0,40 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A nilo svetlosive zbite peščene gline je A B vsebovala koščke zdrobljene ožgane gline, drobce oglja, 1 ostenje in 1 dno keramike. SE 125 – jama Majhna jama ovalne oblike, velika B 0,80 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 11/12. Vkopana je bila 0,40 m globoko v geološko osnovo SE 3. A Polnilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 1 ustje in 5 ostenij sre- A B dnjeveške keramike, nekaj koščkov zdrobljene ožgane gline in drobce oglja (G212). B SE 179 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, velika 1,45 × 1,35 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 14. Vkopana je bila 0,20 m v ge- ološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbi- te peščene gline je vsebovalo veliko oglja in 2 ostenji keramike. A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 134 SE 181 – jama Majhna jama ovalne oblike, velika B 0,85 × 0,65 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 15. Vkopana je bila 0,15 m v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- A tlosive zbite peščene gline je vsebo- A B valo 1 ustje in 10 ostenij keramike (G216). SE 203 – jama (M 1:100) Jama ovalne oblike, velika 2,05 × A 1,90 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 11. Vkopana je bila 0,22 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- B mnosive do črne zbite peščene gline je vsebovalo 21 ustij, 63 ostenij in 10 A B dnov srednjeveške keramike, ožgano glino, ožgane kosti, ožgane lomlje- ne prodnike, oglje in 1 kos žlindre. Na dnu jame so bile vidne majhne temne ovalne lise, ki bi lahko bile ostanki odtisov manjših kolov, ki so bili zabiti v dno jame (G226–232). SE 223 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, veli- ka 3,2 × 1,33 m, je bila odkrita v sek. B 0, kv. 11. Vkopana je bila 0,50 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A temnosivorjave sprijete peščene gline je vsebovalo odlomke srednjeveške keramike. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 135 B SE 225 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,40 × 1 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 8. Vko- pana je bila 0,10 m globoko v geolo- ško osnovo. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo drobne odlomke srednjeveške keramike in drobce oglja. A A B B SE 227 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,60 × 0,92 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 11. Vkopana je bila 0,18 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnorjave zbite peščene gline je vsebovala manjšo količino drobcev A oglja in nekaj ožgane gline. A B SE 231 – jama (M 1:100) B Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,70 × 1,50 m, je bila odkrita v sek. 0, kv. 24. Vkopana je bila 0,55 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A nilo temnosivorjave sprijete peščene A B gline je vsebovalo 8 ostenij kerami- ke (G234). SE 233 – jama Jama okrogle oblike, velika 1,20 × B 1,20 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 18. Vkopana je bila 0,23 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave peščene gline je vse- A bovalo 4 ustja, 14 ostenij in 2 dna A B srednjeveške keramike, ožgano glino, oglje in 1 kos žlindre. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 136 SE 235 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, ve- B lika 3,40 × 1,40 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 18. Vkopana je bila 0,35 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosivorjave sprijete peščene gline je vsebovalo 7 ustij, 44 oste- nij in 5 dnov srednjeveške keramike, A veliko ožgane gline, oglja, lomlje- A B nih prodnikov in del bronaste žice (G235–238). SE 237 – jama Manjša jama okrogle oblike, velika B 0,51 × 0,51 m, je bila odkrita v sek. A IV, kv. 19. Vkopana je bila 0,08 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. A SE 247 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,90 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 7. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 7 ustij, 40 ostenij in 4 dna srednjeveške keramike, del železnega ključa, drobce oglja in ožgane gline B (G267–274). A B SE 251 – jama (M 1:100) 249 Jama ovalne oblike, velika 2,33 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 251 8. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- tlorjavosive zbite peščene gline je A B vsebovalo 1 ustje, 6 ostenij in 1 dno keramike. Stikala se je z jamo SE 249 (G278). A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 137 SE 253 – jama (M 1:100) A Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 3 × 1,70 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 10. Vkopana je bila 0,18 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivočrne zbite peščene gline B je vsebovalo 12 ustij, 53 ostenij in 2 A B dna srednjeveške keramike, drobce oglja in ožgano glino (G279–283). SE 269 – jama (M 1:100) A Jama ovalne oblike, velika 1,90 × 1,75 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 13. Vkopana je bila 0,26 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- B mnosivorjave zbite peščene gline je A B vsebovalo 10 ostenij in 1 dno kera- mike, ožgano glino in drobce oglja. SE 279 – jama (M 1:100) Jama nepravilne podolgovate ovalne B oblike, velika 2,70 × 1,60 m, je bila odkrita v sek. II/III, kv. 14/15. Vko- pana je bila od 0,15 do 0,25 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 10 ustij, 63 ostenij in 6 A dnov srednjeveške keramike (G296– A B 300), ožgane lomljene prodnike in drobce oglja. Na dnu je imela veliko manjših vdolbin. SE 315 – jama B Manjša jama ovalne oblike, velika 0,90 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 16. Vkopana je bila 0,12 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivor- A jave zbite peščene gline je vsebovalo drobce srednjeveške keramike. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 138 SE 326 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- A lika 1,80 × 1 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 18. Vkopana je bila 0,50 m glo- B boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 1 ustje in 9 ostenij keramike. A B SE 366 – jama (M 1:100) Jama pravokotne oblike z zaobljeni- B mi vogali, velika 2,59 × 1,50 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 16. Vkopa- na je bila 0,07 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivorja- ve zbite peščene gline je vsebovalo 2 ustji in 7 ostenij srednjeveške kera- A mike, drobce oglja in delce ožgane A B gline. Ležala je ob kurišču SE 364. Glede na obliko ohranjenega tlorisa bi lahko bila jama bivalni objekt. SE 385 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- B lika 2,47 × 1,60 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 14. Vkopana je bila 0,19 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 385) temnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo veliko oglja, 2 ostenji in 1 dno srednjeveške keramike (G314). Drugo polnilo (SE 650), na glo- bini 0,10 m, je sestavljala tan- A ka lisasta plast ožgane zemlje. A B Debelina polnila je znašala 0,09 m; bilo je brez najdb. 385 650 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 139 SE 387 – jama (M 1:100) B Jama ovalne oblike, velika 3,15 × 2,05 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 14. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo veliko oglja, drobce ožgane A gline, 2 ustji, 87 ostenij in 17 dnov A B srednjeveške keramike (G315–319). SE 476 – jama (M 1:100) B Večja jama podolgovate ovalne obli- ke, velika 3,50 × 1,45 m, je bila od- krita v sek. VI, kv. 7. Vkopana je bila 0,22 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite pešče- ne gline je vsebovalo 12 ustij, 124 ostenij in 10 dnov srednjeveške ke- ramike, ožgano glino, oglje, žgane A A B lomljene prodnike in ožgane živalske kosti (G321–323). SE 480 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, ve- B lika 2,30 × 1,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 6. Vkopana je bila 0,45 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 28 ustij, 116 ostenij in 13 dnov srednjeveške keramike, kamni- A A B to puščično konico, oglje, ožgano gli- no in lomljene ter ožgane prodnike (G324–331). Vzorec oglja je bil vzet iz polnila jame SE 480. Rezultat vzorca oglja: KIA32853, 14C BP 878 ± 23 1∑ cal AD 1072–1077 (3,4 %) 1131–1136 (3,4 %) 1158–1213 (61,4 %) 2∑ cal AD 1042–1092 (19,3 %) 1118–1140 (10,6 %) 1154–1220 (65,5 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 140 SE 482 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, ve- A lika 2,75 × 1,75 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 2. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo svetlosive zbite peščene gline je B vsebovalo 2 odlomka prazgodovinske A B keramike, 18 ustij, 76 ostenij in 8 dnov srednjeveške keramike, ožgano glino, drobce oglja, prodnike in ži- valske kosti (G332–339). SE 484 – jama (M 1:100) B Večja jama pravokotne oblike, velika 3,20 × 1,60 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 5. Vkopana je bila od 0,20 do 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 46 ustij, 233 oste- nij in 28 dnov srednjeveške kera- mike, ožgano glino, lomljene žgane A A B prodnike, ožgane živalske kosti in 2 kosa žlindre (G340–353). A SE 488 – jama Jama okrogle oblike, velika 1,30 × 1,20 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 6. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 1 odlomek srednjeveške kera- B mike, ožgano glino in oglje. A B SE 490 – jama A Večja jama ovalne oblike, velika 2,10 × 1,80 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 5. Vkopana je bila 0,45 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo 33 ustij, 149 ostenij in 18 B dnov srednjeveške keramike, ožga- no glino, lomljene žgane prodnike in ožgane živalske kosti (G354–357). A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 141 SE 556 – jama A B Jama ovalne oblike, velika 0,50 × 0,40 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 13. Vkopana je bila 0,35 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 558 – jama B Večja jama ovalne oblike, velika 2,40 × 1,50 m, je bila odkrita v sek. VII/ VIII, kv. 15. Vkopana je bila 0,23 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 10 ostenij in 1 dno sre- dnjeveške keramike, ožgano glino A ter lomljene žgane prodnike (G373– 377). Vzorec oglja je bil vzet iz polni- la jame SE 558. A B Rezultat vzorca oglja: KIA32855, 14C BP 917 ± 20 1∑ cal AD 1042–1093 (45,1 %) 1118–1140 (18,4 %) 1154–1160 (4,8 %) 2∑ cal AD 1035–1144 (81,1 %) 1146–1164 (10,5 %) 1171–1186 (3,8 %) SE 560 – jama A Večja jama podolgovate ovalne oblike, velika 2,44 × 1,72 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 16. Vko- pana je bila 0,12 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 7 B ostenij srednjeveške keramike, ož- gano glino, lomljene in žgane pro- dnike. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 142 SE 562 – jama A Večja jama okrogle oblike, premera 1,73 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 17. Vkopana je bila 0,13 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 7 ustij, 65 ostenij in 6 dnov B srednjeveške keramike, ožgano glino, lomljene žgane prodnike in ožgane A B živalske kosti (G378–383). SE 564 – jama (M 1:100) Večja jama podolgovate ovalne obli- ke, velika 2,53 × 1,84 m, je bila B odkrita v sek. VII, kv. 17. Vkopa- na je bila 0,35 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- A ve zbite peščene gline je vsebovalo A B 2 dna prazgodovinske keramike, 8 ustij, 47 ostenij in 5 dnov srednjeve- ške keramike, ožgano glino, lomlje- ne žgane prodnike in živalske kosti (G384–387). SE 566 – jama (M 1:100) A Večja jama podolgovate ovalne obli- ke, velika 3,49 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 17. Vkopana je bila 0,31 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 566) te- mnosive zbite peščene gline je vse- B bovalo 3 ustja in 6 ostenij srednjeve- A B ške keramike, ožgano glino, lomljene 566 žgane prodnike. Drugo polnilo (SE 734 734), debeline 0,17 m, so sestavlja- li zelo temna peščena glina z veliko oglja, drobci ožgane gline in lomljeni prodniki (G388, G389). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 143 SE 570 – jama A Jama okrogle oblike, velika 1,50 × 1,23 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 18. Vkopana je bila 0,31 globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polni- lo (SE 570) sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 2 ustji, 6 ostenij srednjeveške keramike, drobce ožga- B ne gline, železni nož, lomljene žga- ne prodnike, ožgane živalske kosti in A B oglje. Drugo polnilo (SE 729) na glo- bini 0,24 m je bilo nekoliko temnej- 570 še in je vsebovalo 2 ustji, 6 ostenij in 729 1 dno srednjeveške keramike, drobce ožgane gline, oglje in žgane lomljene kamne (G431, G432). SE 572 – jama Večja jama ovalne oblike, velika 2,25 A × 1,70 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 18. Vkopana je bila 0,37 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 1 ustje, 36 ostenij in 2 dna srednjeveške keramike, ožgano glino, B lomljene žgane prodnike in živalske kosti (G433–437). A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 144 B SE 582 – jama Večja jama podolgovate ovalne obli- ke, velika 2,30 × 1,90 m, je bila od- krita v sek. IX, kv. 4. Vkopana je bila od 0,20 do 0,30 m globoko v geološ- ko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebova- lo 26 ustij, 99 ostenij in 14 dnov srednjeveške keramike, živalske kosti, del glinenega ometa in drobce oglja (G449–455). A A B B SE 598 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,82 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. X, kv. 7. Vkopana je bila 0,18 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 2 ustji, 10 ostenij srednjeve- ške keramike, drobce ožgane gline, lomljene žgane prodnike in ožgane A živalske kosti (G462, G463). A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 145 SE 600 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, velika A 1,60 × 1,20 m, je bila odkrita v sek. X/ XI, kv. 6. Vkopana je bila 0,40 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vse- B bovalo 16 ustij, 62 ostenij in 7 dnov srednjeveške keramike, ožgano glino, A B lomljene žgane prodnike, del kamni- tega obročka (vijčka?), 6 kosov žlindre in 2 glineni krogli (G464–471). SE 607 – jama (M 1:100) B Jama nepravilne ovalne oblike, ve- lika 2,35 × 1,60 m, je bila odkri- ta v sek. X, kv. 10. Vkopana je bila 0,35 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gli- A ne je vsebovalo 3 ustja, 33 ostenij A B srednjeveške keramike, nekaj lo- mljenih prodnikov in drobcev oglja (G473–475). SE 613 – jama B Jama okrogle oblike, velika 1,87 × 1,75 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 7. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 7 ustij, 81 ostenij in 9 dnov srednjeveške keramike, 1 kamnit od- A bitek, ožgano glino, oglje in 25 od- A B lomkov glinenih krogel (G476–489). SE 620 – jama B Jama ovalne oblike, velika 1,70 × 1,50 m, je bila odkrita v sek. XI, kv. 6. Vkopana je bila 0,14 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 6 ustij, 35 ostenij in 4 dna srednjeveške keramike, ožgano glino, A lomljene prodnike, oglje in 4 kose A B žlindre (G490–491). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 146 SE 637 – jama Večja jama za stojko okrogle oblike, A velika 0,55 × 0,52 m, je bila odkrita v B sek. II, kv. 15. Vkopana je bila 0,17 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je A B vsebovalo drobne odlomke srednje- veške keramike. B SE 674 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,60 × 0,90 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 6. Vkopana je bila 0,07 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivo sprijete peščene gline je vsebovalo odlomke srednjeveške ke- ramike in drobce oglja. A A B SE 713 – jama (M 1:100) Jama ovalne oblike, velika 0,85 × A 0,30 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 17. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- B mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 4 ustja, 32 ostenij in 1 dno srednjeveške keramike, veliko oglja A B in 10 odlomkov glinenih krogel. Jama je bila del ognjišča zemljanke 705 713 1060 SE 705 (G510–515). SE 715 – jama (M 1:100) Večja jama podolgovate ovalne obli- B ke, velika 2,95 × 2,30 m, je bila od- krita v sek. V, kv. 18. Vkopana je bila 0,40 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete pe- A ščene gline je vsebovalo 6 ustij, 30 A B ostenij in 5 dnov srednjeveške ke- ramike, drobce ožgane gline in oglja (G516–518). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 147 SE 717 – jama B Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,34 × 0,82 m, je bila odkrita v sek. VI/VII, kv. 18. Vkopana je bila 0,12 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive sprijete pe- ščene gline je vsebovalo 4 ostenja A srednjeveške keramike, del železnega A B predmeta in oglje. SE 719 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,70 × B 1,50 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 18. Vkopana je bila 0,30 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polni- lo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 1 ustje, 9 ostenij in 3 dna srednjeveške keramike, ožgano gli- A no in oglje. A B B SE 721 – jama Jama nepravilne kvadratne oblike, veli- ka 1,50 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 18. Vkopana je bila 0,33 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A temnosivočrne zbite peščene gline je vsebovalo 1 dno in 2 ostenji srednje- veške keramike, ožgano glino, oglje A B in prodnike. B SE 723 – jama Večja jama podolgovate ovalne obli- ke, velika 2,15 × 1,70 m, je bila od- krita v sek. V, kv. 17. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivorjave zbite peščene gli- ne je vsebovalo 4 ustja, 22 ostenij in 1 dno srednjeveške keramike, ožgano glino in oglje (G519–522). A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 148 SE 725 – jama B Jama nepravilne podolgovate oblike, velika 1,80 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 18. Vkopana je bila 0,60 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A nilo temnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo 7 ustij, 80 ostenij, A B 2 dna srednjeveške keramike, lo- mljene in cele prodnike, drobce ož- gane gline in oglja (G523). SE 727 – jama B Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,50 × 1 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 18. Vkopana je bila 0,50 m globoko v geološko osno- vo SE 3. Polnilo temnorja- vosive zbite peščene gline A je vsebovalo 28 ostenij in 2 dna srednjeveške keramike, A B lomljene in cele prodnike, drobce ožgane gline in oglja. SE 730 – jama Jama nepravilne okrogle oblike, velika B 1,90 × 1,70 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 8. Vkopana je bila 0,70 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo SE 730 sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 13 ustij, 41 ostenij in 2 dna srednjeveške keramike, drobce A ožgane gline in oglje. Drugo polnilo SE 1052, debeline 0,35 m, je tvori- A B la temnosiva zbita peščena glina z drobci oglja, ožgane gline, 18 ustij, 730 115 ostenij in 15 dnov srednjeveške 1052 keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 149 SE 732 – jama B Jama ovalne oblike, velika 1,80 × 1,47 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 18. Vkopana je bila 0,42 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo SE 732 rjavordeče zbite peščene gline je vsebovalo 3 ustja, 26 ostenij, 1 dno srednjeveške keramike, drobce ožga- A ne gline in oglje (G524–527). A B Drugo polnilo SE 1053, debeline 0,25 m, je tvorila temnejša rahlo sprijeta 732 plast peščene gline z drobci oglja in 1053 ožgane gline (G528–534). B SE 735 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 3 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 12/13. Vkopana je bila 0,47 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 16 ostenij in 5 dna sre- dnjeveške keramike, drobce oglja in A prodnike (G535–536). A B SE 737 – jama (M 1:100) A Jama kroglaste oblike, velika 1,30 × 1,1 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 13. Vkopana je bila 0,19 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- B mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 2 ustji in 9 ostenij srednjeve- A B ške keramike ter drobce oglja (G537). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 150 SE 739 – jama B Jama podolgovate oblike z za- obljenimi vogali, velika 2,50 × 0,80 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 12. Vkopana je bila 0,50 m globoko v geološko A osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo odlomke ožgane gline in del železnega noža (G538–540). A B SE 741 – jama Jama srčaste oblike, velika 1,90 × B 1,47 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 13. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo si- vorjave zbite peščene gline je vsebo- A valo 1 ustje, 18 ostenij in 3 dna sre- A B dnjeveške keramike in drobce oglja (G541–544). SE 747 – jama A Manjša jama okrogle oblike, velika 0,90 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 11. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo svetlosivorumene zbite peščene B A B gline je vsebovalo 2 ustji in 4 ostenja keramike (G545). SE 755 – jama A Jama ovalne oblike, velika 1,80 × 1,30 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 10. Vkopana je bila 0,54 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlo- sive zbite peščene gline je vsebovalo 1 ustje in 3 ostenja srednjeveške ke- B ramike ter drobce oglja. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 151 SE 777 – jama Jama kroglaste oblike, velika 0,80 B × 0,75 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 4. Vkopana je bila 0,04 m glo- A boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. B SE 781 jama Manjša jama nepravilne oblike, ve- lika 1,10 × 0,66 m, je bila odkrita v sek. XII, kv. 7. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 2 ustji, 29 ostenij in 1 dno srednjeveške keramike, drobce oglja A A B in ožgano glino (G552). SE 783 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,45 × A 0,35 m, je bila odkrita v sek. XII, kv. 7. Vkopana je bila 0,15 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. SE 785 – jama B Jama ovalne oblike, velika 1,10 × 0,90 m, je bila odkrita v sek. XII, kv. 5. Vkopana je bila 0,50 m globoko v A geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlo- A B sive zbite peščene gline je vsebovalo 4 ostenja srednjeveške keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 152 B SE 795 – jama Jama nepravilne kroglaste oblike, veli- ka 1,20 × 1,10 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 10. Vkopana je bila 0,35 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosive zbite peščene gline A je vsebovalo 14 ostenij srednjeveške A B keramike, lomljene ožgane prodnike in drobce oglja. SE 797 – jama B Jama nepravilne ovalne oblike, velika 2,10 × 1,80 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 7. Vkopana je bila 0,50 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo 7 ustij, 32 ostenij in 2 dna srednje- veške keramike, ožgano glino, drobce oglja, odlomek žrmelj in 1 kos žlindre (G553–555). A A B SE 801 – jama B Manjša jama kroglaste oblike, velika 0,85 × 0,75 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 5. Vkopana je bila 0,32 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je A vsebovalo odlomke srednjeveške ke- A B ramike, ožgane gline in drobce oglja. SE 803 – jama Velika jama okrogle oblike, velika A 2,60 × 2,30 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 4. Vkopana je bila 0,60 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 5 ustij, 41 ostenij in 5 B dnov srednjeveške keramike, ožgano A B glino, lomljene ožgane prodnike in drobce oglja (G560–565). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 153 SE 811 – jama (M 1:100) B Večja jama podolgovate ovalne obli- ke, velika 3,80 × 1,56 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 10. Vkopana je bila 0,35 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo 3 ustja, 10 odlomkov in 1 dno srednjeveš- A ke keramike, ožgane gline, lomljene A B ožgane prodnike, drobce oglja in 2 kosa žlindre (G567, G568). SE 840 – jama (M 1:100) Velika jama podolgovate oblike z za- obljenimi vogali, velika 3,77 × 1,60 m, B je bila odkrita v sek. XIV, kv. 3. Vkopa- A na je bila 0,49 m globoko v geološko osnovo SE 3. Prvo polnilo (SE 840), de- A B beline 0,23 m, temnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo 2 odlomka 840 prazgodovinske keramike, 11 ustij, 110 914 ostenij in 10 dnov srednjeveške kera- mike, ožgano glino, 1 vijček, lomljene prodnike in drobce oglja (G570–580). m, je sestavljala temnosiva plast pe- keramike, 5 ustji, 24 ostenji in 4 dni no glino in ogljem. Zemljanka se je sti- Drugo polnilo (SE 914), debeline 0,26 ščene gline z 1 ustjem prazgodovinske srednjeveške keramike, vijčkom, ožga- kala z jamo SE 842 (G581–586). SE 865 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,60 × 1,80 m, je bila odkrita v B sek. XIV, kv. 2. Vkopana je bila 0,45 A m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivorjave zbite peščene gline A B je vsebovalo 13 ustij, 60 ostenij in 11 dnov srednjeveške keramike, velike kose ožgane gline, lomljene in cele prodnike, ostanke žrmelj in drobce oglja (G587–610). Rezultat vzorca oglja iz polnila jame SE 865: SE 809 – jama KIA32861, 14C BP 896 ± 29 Jama kroglaste oblike, velika 0,83 × 1∑ cal AD 1044–1088 (30,1 %) 0,75 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. 1121–1139 (13,0 %) A 14. Vkopana je bila 0,06 m globoko v 1156–1189 (23,9 %) geološko osnovo SE 3. Polnilo sivor- 1204–1206 (1,4 %) B jave zbite peščene gline je vsebovalo 2∑ cal AD 1039–1142 (58,2 %) 1 ustje prazgodovinske keramike, 2 1150–1213 (37,2 %) A B ustji in 28 ostenij srednjeveške ke- ramike, ožgano glino in drobce oglja (G566). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 154 SE 873 – jama B Manjša jama kroglaste oblike, velika 1,30 × 0,85 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 13. Vkopana je bila 0,35 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A temnosivorjave zbite peščene gline A B je vsebovalo 1 ustje, 11 ostenij in 2 dna keramike. SE 880 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,45 × B 0,75 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 8. Vkopana je bila 0,36 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A mnosive zbite peščene gline je vse- A B bovalo 1 ustje, 19 ostenij in 6 dnov srednjeveške keramike, ožgano glino, drobce oglja, lomljene in cele pro- dnike. Stikala se je z jarkom SE 1024. SE 886 – jama Jama okrogle oblike, velika 1,05 × B 0,90 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. 8. Vkopana je bila 0,23 m globo- A ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo A B drobce oglja. SE 912 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,36 × B 0,30 m, je bila odkrita v sek. XV, kv. A 6. Vkopana je bila 0,13 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja in ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 155 SE 930 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, velika A 1,78 × 1,10 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 13. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- B bovalo 4 ustja, 27 ostenij in 8 dnov srednjeveške keramike, velike kose A B ožgane gline, lomljene in cele pro- dnike, žgane kosti, drobce oglja in 1 kos žlindre (G636–639). SE 939 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, velika B 2,90 × 1,90 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 4. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivor- A jave zbite peščene gline je vsebovalo A B 12 ostenij in 2 dna srednjeveške ke- ramike, ožgano glino in drobce oglja (G640). SE 941 – jama Jama kroglaste oblike, velika 1,56 A × 1,42 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 6. Vkopana je bila 0,23 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivočrne zbite peščene gline je vsebovalo 20 ustij, 60 ostenij in B 4 dna srednjeveške keramike, večje kose ožgane gline, lomljenih in celih A B prodnikov, kosti, drobce oglja, ostan- ke kovinskih predmetov in 3 kose žlindre (G641–652). SE 943 – jama (M 1:100) A Jama podolgovate ovalne oblike, veli- ka 2,40 × 2,05 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 6. Vkopana je bila 0,42 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivočrne zbite peščene gline je B vsebovalo 6 ustij, 11 ostenij in 3 dna A B srednjeveške keramike, večje kose ožgane gline, lomljene in cele pro- dnike, živalske kosti in drobce oglja (G653–657). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 156 SE 945 – jama B Jama nepravilne okrogle oblike, veli- ka 1,70 × 1,50 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 6. Vkopana je bila 0,13 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo temnosivočrne zbite peščene gline je vsebovalo 7 ustij, 28 ostenij in 3 dna srednjeveške keramike, ve- A čje kose ožgane gline, lomljene in A B cele prodnike, kosti in drobce oglja (G658–661). SE 947 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, veli- ka 2,30 × 1,60 m, je bila odkrita v sek. A XVII, kv. 7. Vkopana je bila 0,20 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosivorjave zbite peščene gline B je vsebovalo 11 ustij, 84 ostenij in A B 7 dnov srednjeveške keramike, ve- čje kose ožgane gline, lomljene in cele prodnike, kosti in drobce oglja (G662, G663). SE 955 – jama Manjša jama okrogle oblike, velika B 0,75 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 7. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A nilo temnosivorjave zbite peščene A B gline je vsebovalo 5 ostenij srednje- veške keramike, ožgano glino in ne- kaj drobcev oglja. SE 957 – jama A Manjša jama ovalne oblike, velika 0,80 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 8. Vkopana je bila 0,10 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive A B zbite peščene gline je vsebovalo od- lomek srednjeveške keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 157 SE 959 – jama B Manjša jama ovalne oblike, velika 0,70 × 0,60 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 8. Vkopana je bila 0,25 m A globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 961 – jama A Manjša jama ovalne oblike, velika 1,10 × 0,90 m, je bila odkrita v sek. B XVII, kv. 8. Vkopana je bila 0,30 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 963 – jama Manjša jama okrogle oblike, velika B 0,95 × 0,80 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 8. Vkopana je bila 0,25 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A nilo sive zbite peščene gline je vse- bovalo 2 ostenji srednjeveške kera- A B mike in nekaj drobcev oglja. B SE 967 – jama Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 1,40 × 0,75 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 9. Vkopana je bila 0,33 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo svetlosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. A A B Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 158 SE 965 – jama Jama ovalne oblike, velika 1,90 × 1,55 m, je bila odkrita v sek. XVII, B kv. 9. Vkopana je bila 0,50 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Prvo A polnilo (SE 965), debeline 0,40 m, temnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo 10 ustij, 63 ostenij in 2 dna srednjeveške keramike, večje A B kose ožgane gline, lomljene in cele prodnike, drobce oglja in 2 odlom- ka žrmelj (G664–669). Drugo polnilo (SE 1063), debeline 0,10 m, je tvo- rila črna peščena gline z veliko oglja in koščki ožgane gline, 3 ustja, 42 ostenij, 6 dnov srednjeveške kerami- ke in 4 odlomke žrmelj. Stikala se je z jamo SE 967 (G670–675). B SE 974 – jama Manjša jama nepravilne ovalne obli- ke, velika 1,30 × 0,70 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 9. Vkopana je bila 0,07 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline je vsebovalo odlomke A srednjeveške keramike, ožgano glino A B in drobce oglja. SE 978 – jama Jama podolgovate oblike, dol- ga 3 m in široka od 0,50 do B 0,60 m, je bila odkrita v sek. XIV/XV, kv. 3/4. Vkopana je bila 0,12 m globoko v geolo- A ško osnovo SE 3. Polnilo sivor- jave zbite peščene gline je vsebo- A B valo odlomke srednjeveške keramike in drobce oglja. Vkop jame je sekal jamo SE 976. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 159 SE 1004 – jama Jama podolgovate oblike, velika 1,10 A × 0,35 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,17 m globo- B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo si- A B vorjave zbite peščene gline je vsebo- valo odlomke srednjeveške keramike, drobce oglja in ožgane gline. SE 1010 – jama B Jama podolgovate oblike, velika 1,65 × 1 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 6. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo 1 ustje in 2 ostenji srednjeve- A ške keramike, ožgane gline in drobce oglja (G680). A B SE 1012 – jama B Manjša jama podolgovate oblike, ve- lika 0,80 × 0,35 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,12 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline je A A B vsebovalo drobce oglja. SE 1016 – jama (M 1:100) B Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,6 × 1,7 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 7. Vkopana je bila 0,33 m A globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo svetlosive zbite peščene gline je vsebovalo 1 odlomek srednjeveške A B keramike (G681). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 160 SE 1014 - jarek (M 1:100) Jarek, dolg 6,5 m in širok 0,50 do B 0,65 m, je bil odkrit v sek. XVI, kv. 6. Potekal je v smeri severozahod–jugo- A vzhod. Vkopan je bil od 0,10 do 0,13 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo rjave zbite peščene gline je vsebovalo drobne odlomke srednje- D veške keramike, drobce oglja in ož- A B C D gane gline. C SE 1022 – jama Jama ovalne oblike, velika 0,65 × A 0,45 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 8. Vkopana je bila 0,25 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo odlomke srednjeveške kera- mike in drobce oglja. Jame za stojke SE 10 – jama za stojko SE 21 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, veli- Manjša jama za stojko ovalne oblike, ka 0,30 × 0,20 m, je bila odkrita v velika 0,12 × 0,15 m, je bila odkrita A sek. I, kv. 16. Vkopana je bila 0,02 m v sek. I, kv. 12. Vkopana je bila 0,15 B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- m globoko v geološko osnovo A B nilo sivorjave sprijete peščene gline SE 3. Polnilo temnosivorjave zbite je vsebovalo redke drobce oglja. peščene gline je vsebovalo 1 odlo- mek keramike. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 161 C D SE 76 - jarek (tloris M 1:200) SE 29 – jama za stojko Jarek, velik 14,94 × 0,19 do 0,23 m Jama za stojko okrogle oblike, pre- je bil odkrit v sek. III/V, kv. 5/7 in je mera 0,27 m, je bila odkrita v sek. A B potekal v smeri sever–jug. Vkopan I, kv. 14. Vkopana je bila 0,28 m v je bil do 0,30 m globoko v geološko A geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B B osnovo SE 3. Polnilo sivorjave zbite mnosivorjave zbite peščene gline je peščene gline ni vsebovalo najdb. vsebovalo 1 odlomek srednjeveške keramike. Jama za stojko je ležala ob zahodnem robu jame SE 4 (G160). A B C D SE 31 – jama za stojko Manjša jama za stojko okrogle oblike, premera 0,19 m, je bila odkrita v sek. A B I, kv. 12. Vkopana je bila 0,12 m glo- A B boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnorjavosive sprijete peščene gline je vsebovalo delček ožgane gline. SE 37 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, veli- A ka 0,47 × 0,40 m, je bila odkrita v B sek. I, kv. 22. Vkopana je bila 0,11 m v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosivorjave sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 39 – jama za stojko Jama za stojko ovalne oblike, velika A 0,32 × 0,25 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 23. Vkopana je bila 0,20 m v B geološko osnovo SE 3. Polnilo (te- A B mnosivorjava lisa) peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 162 SE 17 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, veli- A ka 0,45 × 0,38 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 14. Vkopana je bila 0,15 m B globoko v geološko osnovo SE 3. Le- A B žala je ob vzhodnem robu jame SE 4. Polnilo sivorjave sprijete peščene gli- ne ni vsebovalo najdb. SE 74 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, pre- A mera 0,17 m, je bila odkrita v sek. B IV, kv. 7. Vkopana je bila 0,23 m v A B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo svetlosive zbite gline ni vsebo- valo najdb. SE 94 – jama za stojko A Majhna jama za stojko okrogle obli- ke, premera 0,18 m, je bila odkrita v B sek. IV, kv. 10. Vkopana je bila 0,09 m A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite gline ni vsebovalo najdb. SE 153 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. 14. Vko- B pana je bila 0,10 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 163 SE 155 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,35 × A 0,30 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. B 13. Vkopana je bila 0,10 m v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- A B ve zbite peščene gline je vsebovalo drobce keramike. SE 171 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,23 × A 0,19 m, je bila odkrita v sek. I, kv. B 13. Vkopana je bila 0,16 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 183 – jama za stojko (M 1:20) Jama okrogle oblike, premera 0,10 m, A je bila odkrita v sek. IV, kv. 13. Vko- B pana je bila 0,20 m v geološko osno- vo SE 3. Polnilo temnosive zbite pe- A B ščene gline ni vsebovalo najdb. B SE 191 – jama (M 1:100) Jama podolgovate ovalne oblike, ve- lika 2,1 × 1,1 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 14. Vkopana je bila 0,65 glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlosive zbite peščene gline ni vse- A A B bovalo najdb. Ob južnem robu jame se je nahajala jama za stojko SE 189. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 164 SE 197 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,35 × B 0,26 m, je bila odkrita v sek. IV, kv. A 15. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- A B tlosivorjave sprijete peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 201 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,44 × 0,22 m, je bila odkrita v sek. I, kv. 7. Vkopana je bila 0,12 m globoko v A geološko osnovo SE 3. Polnilo rjavo- A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 205 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,46 × B 0,38 m, je bila odkrita v sek. III, kv. 15. Vkopana je bila 0,10 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo manjše drobce keramičnih odlomkov, oglja in ožgane gline. SE 221 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,29 m, B je bila odkrita v sek. 0, kv. 17. Vko- A pana je bila 0,11 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo temnorja- ve peščene gline ni vsebovalo najdb. Nahajala se je ob jami SE 219. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 165 SE 217 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,26 × B 0,26 m, je bila odkrita v sek. 0, kv. A 17. Vkopana je bila 0,24 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnorjave peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 267 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,57 × B 0,36 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 12. Vkopana je bila 0,23 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B temnorjave zbite peščene je vsebo- valo odlomke ožgane gline in drob- ce oglja. SE 273 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, A je bila odkrita v sek. II, kv. 14. Vko- B pana je bila 0,10 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- A B ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 166 SE 275 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, A je bila odkrita v sek. II, kv. 14. Vko- B pana je bila 0,11 m globoko v geolo- A B ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 277 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,30 × B 0,25 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 14. Vkopana je bila 0,14 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 281 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,60 × 0,50 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 14. Vkopana je bila 0,55 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 283 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,44 × B 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 14. Vkopana je bila 0,14 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 167 SE 285 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,25 × B 0,25 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 14. Vkopana je bila 0,10 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 287 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, B je bila odkrita v sek. II, kv. 14. Vko- A pana je bila 0,25 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- A B ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 289 – jama za stojko B Jama okrogle oblike, premera 0,35 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 14. Vko- A pana je bila 0,15 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. B SE 291 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,28 m, 291 je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vko- pana je bila 0,19 m globoko v geolo- ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. A 633 A B 291 633 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 168 SE 293 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,51 × B 0,42 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vkopana je bila 0,10 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 295 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,40 × B 0,32 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 15. Vkopana je bila 0,08 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 297 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,28 × B A 0,24 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vkopana je bila 0,05 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 299 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, B je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vko- A pana je bila 0,12 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite A B peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 169 SE 301 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,27 × B 0,24 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 14. Vkopana je bila 0,16 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 303 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,50 × B 0,40 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vkopana je bila 0,20 m globo- A ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 305 – jama za stojko B Jama za stojko ovalne oblike, velika 0,65 × 0,55 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vkopana je bila 0,17 m A globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo temnosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 307 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,38 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vkopana je bila 0,08 m globo- A ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 170 SE 309 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,44 × B 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 15. Vkopana je bila 0,15 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 311 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,30 m, B je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vko- A pana je bila 0,12 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo svetlosi- ve zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 313 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,47 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. A 16. Vkopana je bila 0,20 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 324 – jama za stojko Jama nepravilne ovalne oblike, velika 0,60 × 0,35 m, je bila odkrita v sek. A B II, kv. 17. Vkopana je bila 0,17 m glo- boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B temnorjavosive zbite peščene gline je vsebovalo redke drobce oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 171 SE 328 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, pre- A mera 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, B kv. 18. Vkopana je bila 0,09 m glo- A B boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sivočrne zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. SE 330 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,27 × B 0,27 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 18. Vkopana je bila 0,17 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnorjavosive peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 332 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,40 × 0,20 m, je bila odkrita v sek. II, kv. B 19. Vkopana je bila 0,20 m globo- ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 334 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, velika 0,45 × 0,45 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 19. Vkopana je bila 0,04 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnorjavosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 172 SE 336 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,37 × A B 0,27 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 19. Vkopana je bila 0,14 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 339 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,27 m, A je bila odkrita v sek. II, kv. 18. Vko- B pana je bila 0,15 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 343 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,25 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 20. Vko- B pana je bila 0,09 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 379 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,38 × 0,35 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 16. Vkopana je bila 0,05 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosivorjave zbite peščene gline je vsebovalo le drobce oglja. Stikala se je z jarkom SE 641. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 173 SE 389 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,27 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 12. Vko- B pana je bila 0,17 globoko v geološko A B osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 470 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,25 × A 0,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 8. Vkopana je bila 0,10 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 523 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,28 m, A je bila odkrita v sek. VII, kv. 11. Vko- B pana je bila 0,16 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 525 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,36 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 11. Vkopana je bila 0,21 m globo- B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 174 SE 527 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, A B je bila odkrita v sek. VII, kv. 11. Vko- pana je bila 0,24 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 529 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,12 m, A B je bila odkrita v sek. VII, kv. 11. Vko- pana je bila 0,21 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 544 – jama za stojko Jama za stojko ovalne oblike, velika B 0,30 × 0,24 m, je bila odkrita v sek. A VII, kv. 8. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 546 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,23 B m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 11. A Vkopana je bila 0,12 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- rjave zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 175 SE 576 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,38 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 18. Vko- B pana je bila 0,22 m globoko v geolo- A ško osnovo SE 3. Polnilo temnosi- A B ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Jama za stojko se je nahajala severovzhodno od jame SE 566. SE 580 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,51 × 0,48 m, je bila odkrita v sek. IX, kv. 6. Vkopana je bila 0,30 m globoko B v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- A B tlosive zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 584 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,50 × A 0,35 m, je bila odkrita v sek. IX, kv. 2. Vkopana je bila 0,12 m globoko v B geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlo- A B sive zbite peščene gline je vsebovalo drobce oglja. SE 629 – jama za stojko Jama za stojko ovalne oblike, velika B A 0,40 × 0,30 m, je bila odkrita v sek. II, kv. 15. Vkopana je bila 0,07 m A B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo rjavosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 176 SE 631 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,33 m, B je bila odkrita v sek. II, kv. 14. Vko- A pana je bila 0,07 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 647 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,20 m, je A bila odkrita v sek. VI, kv. 16. Vkopa- B na je bila 0,11 m globoko v geološko A B osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbi- te peščene gline je vsebovalo drobce oglja in ožgano glino (G499–500). SE 662 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,24 × A 0,20 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. B 8. Vkopana je bila 0,09 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 664 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,30 × B 0,27 m, je bila odkrita v sek. VI, kv. 8. Vkopana je bila 0,16 m globo- A B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 177 SE 680 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,35 × A 0,32 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 8. Vkopana je bila 0,20 m globo- B ko v geološko osnovo SE 3. Polnilo A B sive zbite peščene gline ni vsebova- lo najdb. SE 684 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,50 m, je bila odkrita v sek. V, kv. 9. Vkopa- na je bila 0,20 m globoko v geološko B osnovo SE 3. Polnilo svetlosive zbite A B peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 743 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, pre- B mera 0,40 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 13. Vkopana je bila 0,16 m A globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 745 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, pre- A mera 0,28 m, je bila odkrita v sek. VIII, kv. 12. Vkopana je bila 0,28 m B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 178 SE 757 – jama za stojko B Jama ovalne oblike, velika 0,37 × 574 0,22 m, je bila odkrita v sek. VII, kv. 757 18. Vkopana je bila 0,20 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. A B SE 807 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, velika A B 0,18 × 0,18 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 5. Vkopana je bila 0,18 m A B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo sivorjave zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 814 – jama za stojko A Večja jama okrogle oblike, velika 0,57 × 0,50 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 2, ob kurišču SE 805. Vkopa- na je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo temnosive zbi- B te peščene gline je vsebovalo drobce A B oglja in ožgane gline (G569). SE 816 – jama za stojko A Jama ovalne oblike, velika 0,49 × B 0,29 m, je bila odkrita v sek. XIII/XIV, kv. 9. Vkopana je bila 0,09 m glo- A B boko v geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 179 SE 818 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,40 × A 0,36 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. B 9. Vkopana je bila 0,11 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. Polnilo svetlo- sive zbite peščene gline je bilo brez najdb. SE 820 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,24 m, A je bila odkrita v sek. XIV, kv. 9. Vko- B pana je bila 0,10 m globoko v geo- A B loško osnovo SE 3. Polnilo svetlosi- ve zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 822 – jama za stojko Jama ovalne oblike, velika 0,42 × A 0,37 m, je bila odkrita v sek. XIV, kv. B 8/9. Vkopana je bila 0,12 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo sve- A B tlosive zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 824 – jama za stojko Jama za stojko ovalne oblike, velika A 0,39 × 0,32 m, je bila odkrita v sek. XIII, kv. 8. Vkopana je bila 0,10 m B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo svetlosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 180 SE 826 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, pre- A B mera 0,21 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 8. Vkopana je bila 0,10 m A B globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- nilo svetlosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 867 – jama za stojko Jama okrogle oblike, premera 0,26 m, A je bila odkrita v sek. XV, kv. 14. Vko- B pana je bila 0,18 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite A B peščene gline je vsebovalo drobce ožgane gline. SE 871 - jama za stojko SE 953 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,50 m, Jama okrogle oblike, velika 0,40 × B je bila odkrita v sek. XV, kv. 13. Vko- B 0,40 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. A pana je bila 0,05 m globoko v geo- 7. Vkopana je bila 0,20 m globoko A B loško osnovo SE 3. Polnilo sive zbite v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B peščene gline ni vsebovalo najdb. mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 949 – jama za stojko A Jama okrogle oblike, premera 0,44 m, je bila odkrita v sek. XVII, kv. 6. Vko- B pana je bila 0,17 m globoko v geo- loško osnovo SE 3. Polnilo svetlosive A B sprijete peščene gline je vsebovalo drobce oglja in ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 181 SE 951 – jama za stojko Jama za stojko ovalne oblike, velika A 0,36 × 0,27 m, je bila odkrita v sek. B XVII, kv. 7. Vkopana je bila 0,10 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo svetlosive zbite peščene gline ni vsebovalo najdb. SE 1002 – jama za stojko Jama za stojko okrogle oblike, velika A 0,24 × 0,24 m, je bila odkrita v sek. B XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,12 m globoko v geološko osnovo SE 3. Pol- A B nilo sive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 1008 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,27 × A B 0,27 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 6. Vkopana je bila 0,10 m globoko v A B geološko osnovo SE 3. Polnilo sivo- rjave zbite peščene gline ni vsebo- valo najdb. SE 1036 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,23 × 0,23 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. A B 9. Vkopana je bila 0,20 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 182 SE 1038 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,25 × A 0,25 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. B 9. Vkopana je bila 0,08 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 1040 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,20 × A B 0,20 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 9. Vkopana je bila 0,10 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 1042 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,25 × A 0,25 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. B 9. Vkopana je bila 0,11 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. SE 1044 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,20 × A B 0,20 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 9. Vkopana je bila 0,10 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 183 SE 1046 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,25 × A B 0,25 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 9. Vkopana je bila 0,11 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja. SE 1048 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,24 × B 0,24 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 9. Vkopana je bila 0,12 m globoko A v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosive zbite peščene gline ni vse- bovalo najdb. SE 1064 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,30 × A B 0,30 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. 7. Vkopana je bila 0,20 m globoko A B v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja in ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 184 SE 1066 – jama za stojko Jama okrogle oblike, velika 0,18 × A 0,18 m, je bila odkrita v sek. XVI, kv. B 7. Vkopana je bila 0,15 m globoko v geološko osnovo SE 3. Polnilo te- A B mnosive zbite peščene gline je vse- bovalo drobce oglja in ožgane gline. Jama za stojko je bila odkrita po od- stranitvi jarka SE 1015. Koncentracija oglja SE 688 Koncentracija oglja velikosti 0,50 × 0,33 m je bila odkrita v sek. IV, kv. B 11. Vkopana je bila v geološko osno- A vo SE 3. Polnilo iz temnosivočrne zbi- A B te peščene gline je vsebovalo veliko oglja. Plasti SE 2 - paleoornica Predstavlja jo zbita temnosivkastorja- va plast, ki se je nahajala pod ornico. Prekrivala je celotno površino najdi- šča. Debelina plasti je bila od 0,1 m do 0,2 m. Vsebovala je odlomke ke- ramike (G136, G137). SE 323 - plast Sivorjava plast sprijete peščene gline, ki se je pojavila v sek. I/II, kv. 17/18, na severnem robu jarka SE 16. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 185 Katalog gradiva Izkopavanja Okrajšave SE stratigrafska enota sek. sektor kv. kvadrant inv. št. inventarna številka v. višina š. širina vel. velikost dl. dolžina db. debelina pr. premer ohr. ohranjen/-a najš. najširši/-a roč. ročaj d. dno u. ustje Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 187 Bakrena doba Plast SE 2 1 SE 2, sek. IX, kv. 9, inv. št. AII 7511 Glinena figurica, rdečkastorjave te- mnosive barve; v. 7,15 cm, š. 3,5 cm, db. 2,7 cm. 2 SE 2, sek. I, kv. 11, 5 SE 2, sek. XV, kv. 4, 9 SE 2, sek. V, kv. 17, 12 SE 627, sek. XI, kv. 3, inv. št. AII 7395 inv. št. AII 7556 inv. št. AII 7478 inv. št. AII 8115 Odlomek ročaja posode, temnosive Kamnit odbitek; v. 2,1 cm, š. 1,3 cm, Odlomek noge posode, temnosive Odlomek ročaja posode, temnosi- barve z rjavo površino; db. 0,3 cm. barve; ohr. v. 2,25 cm, najš. ohr. pr. ve barve; ohr. v. 4,5 cm, š. 3,2 cm, ohr. v. 5,3 cm, ohr. š. 5,3 cm, 7,6 cm, db. 0,35–1,1 cm. db. 0,8 cm. db. 0,7 cm, š. roč. 3,7 cm. 6 SE 2, sek. VII, kv. 3, inv. št. AII 7488 3 SE 2, sek. I, kv. 11, Kamnita klina; š. 2,3 cm, v. 4,1 cm, 10 SE 2, sek. II, kv. 14, 13 SE 627, sek. XI, kv. 3, inv. št. AII 7393 db. 0,3–0,5 cm. inv. št. AII 7422 inv. št. AII 8116-1 Odlomek noge posode, temnosive Odlomek dna posode, temnosi- Odlomek ostenja posode, sive barve s barve z rjavo površino; ohr. v. 2,8 cm, 7 SE 2, sek. VIII, kv. 5, ve barve z rjavo rdečkasto površino; svetlorjavo površino; ohr. v. 19,3 cm, najš. ohr. pr. 15,7 cm, db. 0,4–1 cm. inv. št. AII 7506 ohr. v. 2,55 cm, pr. d. 5 cm, najš. ohr. najš. ohr. pr. 37,8 cm, Del bronastega predmeta z gumba- pr. 38,2 cm, db. 0,4–1 cm. db. 0,5–0,8 cm. 4 SE 2, sek. XVI, kv. 1, sto glavico; ohr. v. 1,55 cm, pr. gla- inv. št. AII 7566 vice 1 cm, ohr. š. spodnjega dela Jama (SE 627) Kamnit odbitek; v. 3,3 cm, š. 2,3 cm, 1,3 cm; in del glave; ohr. v. 1,4 cm, db. 1,15 cm. pr. glavice 0,9 cm. 11 SE 627, sek. XI, kv. 3, inv. št. AII 8114 Odlomek ustja posode, temnosive barve s sivo površino; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,4 cm. 8 SE 2, sek. I, kv. 20, inv. št. AII 7412 Odlomek vodoravnega ročaja posode, temnosive barve s temnorjavo povr- šino; ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 3,95 cm, db. 0,9–1 cm, š. roč. 2,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 188 M 1:2 M 1:4 13 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 13 11 12 SE 2 1–10 SE 627 11–13 189 Jama (SE 842) Jama (SE 937) 14 SE 842, sek. XIV, kv. 3, 18 SE 842, sek. XIV, kv. 3, 24 SE 937, sek. XVII, kv. 3–4, inv. št. AII 8286-2 inv. št. AII 8288-3 inv. št. AII 8378-1 Odlomek ustja posode z vodoravnimi Odlomek dna posode, temnosi- Odlomek ustja in ostenja posode, žlebljenimi črtami, temnosive barve ve barve z rjavordečkasto površino; oranžnosive barve; ohr. v. 20,7 cm, z bež površino; ohr. v. 3 cm, ohr. š. ohr. v. 1,5 cm, pr. d. 9 cm, najš. ohr. pr. u. 20,8 cm, najš. ohr. pr. 26 cm, 4,7 cm, db. 0,6 cm. pr. 10,5 cm, db. 0,6–0,8 cm. db. 0,5–0,6 cm. 19 SE 842, sek. XIV, kv. 3, inv. št. AII 8288-2 Odlomek dna posode, temnosi- ve barve z rjavordečkasto površino; 15 SE 842, sek. XIV, kv. 3, ohr. v. 2,4 cm, pr. d. 9 cm, najš. ohr. inv. št. AII 8286-1 pr. 11,6 cm, db. 0,5–0,8 cm. Odlomek ustja posode, sivobež bar- ve; ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 3,95 cm, 20 SE 842, sek. XIV, kv. 3, db. 0,4–0,65 cm. inv. št. AII 8288-1 Odlomek dna posode, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 1,8 cm, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 14,1 cm, db. 0,9–1 cm. 25 SE 937, sek. XVII, kv. 3–4, inv. št. AII 8378-2 Jama (SE 864) Odlomek ustja posode, svetlosive barve s temnosivo površino; ohr. v. 16 SE 842, sek. XIV, kv. 3, 21 SE 864, sek. XIV, kv. 2, 2,9 cm, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,3 cm. inv. št. AII 8287-1 inv. št. AII 8293 Odlomek ostenja posode z bradaviča- Odlomek ustja posode, bledorjave 26 SE 937, sek. XVII, kv. 3–4, sto apliko, bež barve; ohr. v. 8,4 cm, barve; ohr. v. 1,95 cm, ohr. š. inv. št. AII 8379 ohr. š. 7,1 cm, db. 0,7 cm. 2,85 cm, db. 0,6 cm. Odlomek ostenja posode s pošev- nimi vrezi, temnosive barve; ohr. v. 22 SE 864, sek. XIV, kv. 2, 2,4 cm, ohr. š. 2 cm, db. 0,2–0,5 cm. inv. št. AII 8294 Odlomek ostenja posode z ostankom ročaja, temnosive barve z rjavo povr- šino; ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,9–1,1 cm. 23 SE 864, sek. XIV, kv. 2, inv. št. AII 8295-1 Odlomek ostenja posode z rebrom z 27 SE 937, sek. XVII, kv. 3–4, 17 SE 842, sek. XIV, kv. 3, vtiski, temnosive barve z rjavo po- inv. št. AII 8380-3 inv. št. AII 8287-2 vršino; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,4 cm, Odlomek ostenja posode, rdečkaste Odlomek ostenja posode s poševni- db. 0,8-0,9 cm. barve s temnosivo površino; mi žlebovi, oranžnorjave barve s te- ohr. v. 6,3 cm, najš. ohr. pr. 20 cm, mnosivo površino; ohr. v. 4,65 cm, db. 0,6–1 cm. ohr. š. 5,95 cm, db. 0,35–0,55 cm. 28 SE 937, sek. XVII, kv. 3–4, inv. št. AII 8377 Kamnit odbitek; v. 1,75 cm, š. 0,6 cm, db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 190 15 M 1:2 14 M 1:1 28 16 17 19 18 20 22 23 21 24 25 27 28 26 SE 842 14–20 SE 864 21–23 SE 937 24–28 191 Jama (SE 976/1061) 29 SE 976, sek. XV, kv. 3–4, 34 SE 976, sek. XV, kv. 3–4, 38 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 42 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8426-4 inv. št. AII 8422-1 inv. št. AII 8534-2 inv. št. AII 8530-1 Odlomek ustja posode, temnosive Odlomek ostenja posode z brada- Odlomek ustja in ostenja skodelice, Odlomek ustja posode, temnosi- barve; ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 9 cm, najš. vico, temnosive barve s sivo povr- okrašene z vodoravnim brazdastim ve barve s svetlorjavo površino; ohr. ohr. pr. 10,3 cm, db. 0,3–0,45 cm. šino; ohr. v. 6,7 cm, ohr. š. 9,15 cm, vrezom in žigosanjem, temnosive v. 4,4 cm, ohr. š. 8,6 cm, db. 0,7– db. 0,75 cm. barve; ohr. v. 2,35 cm, pr. u. 8,2 cm, 0,9 cm. db. 0,2–0,3 cm. 30 SE 976, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8426-1 Odlomek ustja posode, temnosive 39 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, barve; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 5,4 cm, inv. št. AII 8529 43 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, db. 0,7 cm. 35 SE 976, sek. XV, kv. 3–4, Odlomek ustja posodice z okrasom inv. št. AII 8530-3 inv. št. AII 8425 vdolbinic in brazdastim vrezom, rja- Odlomek ustja posode okrašenega z Kamnit odbitek; v. 3,1 cm, š. 2,1 cm, ve barve; v. 2,5 cm, š. 3 cm, db. 0,2– vtiski, svetlorjave barve; ohr. v. 4,4 cm, db. 0,4 cm. 0,3 cm. ohr. š. 5,7 cm, db. 0,6 cm. 31 SE 976, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8426-2 Odlomek ustja posode, temnosive 40 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, barve; ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 5,3 cm, inv. št. AII 8530-2 db. 0,3–0,8 cm. Odlomek ustja posodice, temnosi- 36 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, ve barve z rjavkasto površino; ohr. 44 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8524 v. 2,45 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 0,6– inv. št. AII 8530-4 Odlomek skodelice s presegajočim 0,7 cm. Odlomek ustja posode okrašenega z ročajem, ob ročaju trikotnik narejen vtiski, svetlorjave barve; ohr. v. 3,3 cm, iz brazdastih vrezov; pr. u. 9,2 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. 0,6 cm. rjave barve, v. 3,9 cm, š. roč. 2,3 cm, 32 SE 976, sek. XV, kv. 3–4, db. 0,4–0,5 cm. 45 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8426-3 inv. št. AII 8531-4 Odlomek ustja posode, temnosive Odlomek ostenja posode z ostankom ro- barve; ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 6,45 cm, čaja, temnosive barve; ohr. v. 4,85 cm, db. 0,6 cm. ohr. š. 4,7 cm, db. 0,2–0,5 cm. 37 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 41 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 33 SE 976, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8534-1 inv. št. AII 8535-8 inv. št. AII 8426-5 Odlomek ustja in ostenja skodelice, Odlomek ustja posodice, okrašene z Odlomek ustja posode, temnosive okrašene s trikotnikom iz brazdastih brazdastim vrezom in žigosanjem, barve; ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 3,9 cm, vrezov in žigov, temnosive barve; temnosive barve; ohr. v. 2,3 cm, db. 0,6–0,7 cm. ohr. v. 2,7 cm, pr. u. 12,9 cm, ohr. š. 2,1 cm, db. 0,2–0,3 cm. db. 0,3–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 192 M 1:2 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 45 43 44 42 SE 976 29–35 SE 1061 36–45 193 46 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 52 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 58 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 64 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8535-1 inv. št. AII 8535-6 inv. št. AII 8535-13 inv. št. AII 8533-3 Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja posode, okrašene Odlomek ostenja posode z ovalno bra- brazdastega vreza, temnosive barve; brazdastega vreza, temnosive barve; z brazdastim vrezom in žigosanjem, davico, sive barve s svetlorjavo po- ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 5,8 cm, ohr. v. 2,45 cm, ohr. š. 2,8 cm, temnosive barve; ohr. v. 2,2 cm, vršino; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 3,7 cm, db. 0,5–0,6 cm. db. 0,5–0,6 cm. ohr. š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. db. 0,8 cm. 47 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 53 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 65 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8528 inv. št. AII 8535-4 inv. št. AII 8533-2 Odlomek ostenja posode z okrasom Odlomek ostenja posode, okrašene z Odlomek ostenja posode z okroglo brazdastega vreza, rjave barve; brazdastim vrezom, temnosive bar- apliko, temnosive barve; ohr. v. 2,7 cm, v. 3,4 cm, š. 2,6 cm, db. 0,3–0,4 cm. ve; ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 59 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,4 cm. 0,3–0,5 cm. inv. št. AII 8535-14 48 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, Odlomek ostenja posode, okraše- 66 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8525 ne z brazdastim vrezom, temnosive inv. št. AII 8531-3 Odlomek ostenja posode z okrasom barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 1,35 cm, Odlomek ročaja posode, temnosi- brazdastega vreza in trikotnih in db. 0,3 cm. ve barve; ohr. v. 2,7 cm, š. 2,8 cm, pravokotnih vdolbinic, rjave barve; db. 0,5 cm. v. 4,5 cm, š. 4,7 cm, db. 0,4 cm. 60 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8535-12 67 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 54 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, Odlomek ostenja posode, okrašene inv. št. AII 8531-1 inv. št. AII 8535-5 z brazdastim vrezom in žigosanjem, Odlomek ostenja posode z ostan- Odlomek ostenja posode, okrašene temnosive barve; ohr. v. 1,8 cm, kom ročaja, temnosive barve; ohr. v. z brazdastim vrezom in žigosanjem, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,5 cm. 11,9 cm, ohr. š. 11,3 cm, db. 0,6 cm. temnosive barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,6 cm. 61 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 68 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8535-15 inv. št. AII 8531-2 Odlomek ostenja posode, okraše- Odlomek ostenja posode z ročajem, 49 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, ne z brazdastim vrezom, temnosive temnosive barve s sivo površino; inv. št. AII 8526 barve; ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 2,3 cm, ohr. v. 7,5 cm, ohr. š. 10,15 cm, Odlomek ostenja posode z okrasom db. 0,4 cm. db. 0,7–1 cm. brazdastega vreza in vtiskov ovalnih vdolbinic, rjave barve; v. 2,7 cm, 55 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 62 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, š. 4,1 cm, db. 0,5 cm. inv. št. AII 8535-7 inv. št. AII 8532 Odlomek ostenja posode, okraše- Držaj posode, sive barve s svetlor- ne z brazdastim vrezom, temnosi- javo površino okrašen z vtisnjeni- ve barve; ohr. v. 1,7 cm, ohr. š. 3 cm, mi jamicami; v. 1,85 cm, š. 5,5 cm, db. 0,3 cm. db. 2,9 cm. 56 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 50 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8535-9 inv. št. AII 8527 Odlomek ostenja posode, okraše- Odlomek ostenja posode z okrasom ne z brazdastim vrezom, temnosive brazdastega vreza in vtiskov ovalnih barve; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 1,85 cm, vdolbinic, rjave barve; v. 4,2 cm, db. 0,3–0,4 cm. š. 2,3 cm, db. 0,5–0,9 cm. 63 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 57 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8533-1 51 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8535-10 Odlomek ostenja posode z ovalno inv. št. AII 8535-11 Odlomek ostenja posode, okrašene bradavico, temnosive barve; ohr. v. Odlomek ostenja posode z okrasom z brazdastim vrezom in žigosanjem, 3,3 cm, ohr. š. 5 cm, db. 0,5 cm. brazdastega vreza, temnosive barve; temnosive barve; ohr. v. 2,1 cm, ohr. v. 7,2 cm, ohr. š. 2,2 cm, ohr. š. 2,2 cm, db. 0,3–0,45 cm. db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 194 M 1:2 46 48 47 49 50 53 51 52 54 55 56 57 58 59 61 60 63 64 62 65 66 67 68 SE 976/1061 195 69 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, inv. št. AII 8520 Velika kamnita sekira z nedokončano luknjo, serpentinit sivozelene barve; v. 14, 8 cm, š. 9,6 cm, db. 7,1 cm, pr. luknje 2,4–3 cm. 70 SE 1061, sek. XV, kv. 3–4, 72 SE 985, sek. XV, kv. 3, 76 SE 998, sek. XV, kv. 3, inv. št. AII 8521 inv. št. AII 8444 inv. št. AII 8471-1 Kamnita sekira z luknjo, serpentinit Odlomek rebra shrambene posode z Odlomek ostenja posode, temnosive sivozelene barve; v. 7, 8 cm, š. 3,9 cm, vtiski, sive barve z bež površino; ohr. barve; ohr. v. 8,5 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 4,5 cm, pr. luknje 2 cm. v. 2,45 cm, ohr. š. 5,5 cm, db. 2 cm. db. 0,35 cm. 77 SE 998, sek. XV, kv. 3, inv. št. AII 8472 Odlomek noge posode, temnosi- ve barve s sivo površino; ohr. v. 7 cm, 73 SE 985, sek. XV, kv. 3, najš. ohr. pr. 11,3 cm, db. 0,6–1,2 cm. inv. št. AII 8442-1 in 8442-2 Odlomek dna shrambene posode, sive barve z bež površino; ohr. v. 4,5 cm, pr. d. 21 cm, najš. ohr. pr. 22,5 cm, Jama (SE 985) db. 0,9–1,5 cm. 71 SE 985, sek. XV, kv. 3, Jama (SE 998) inv. št. AII 8443 Odlomek rebra shrambene posode z 74 SE 998, sek. XV, kv. 3, vtiski, sive barve; ohr. v. 1,6 cm, inv. št. AII 8473-1 ohr. š. 4,1 cm, db. 0,9 cm. Odlomek ostenja posode temnosive barve; ohr. v. 12,9 cm, najš. ohr. pr. 18,1 cm, db. 0,4–0,5 cm. 75 SE 998, sek. XV, kv. 3, inv. št. AII 8471-2 Odlomek ostenja posodice, temno- sive barve; ohr. v. 4,8 cm, najš. ohr. pr. 9 cm, db. 0,35–0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 196 M 1:2 69 70 72 71 73 74 75 76 77 SE 976/1061 69, 70 SE 985 71–73 SE 998 74–77 197 Bronasta doba Jama (SE 460) 78 SE 460, sek. VI, kv. 10, inv. št. AII 7932 Odlomek sklede, svetlosive barve; v. 2,5 cm, pr. u. 34 cm, najš. ohr. pr. 34,3 cm, db. 0,5–0,8 cm. 79 SE 460, sek. VI, kv. 10, 83 SE 462, sek. VI, kv. 9, inv. št. AII 7916-1 inv. št. AII 7933 Odlomek ročaja posode, temnosive Glinen bikoničen vijček; v. 4,6 cm, barve s temnorjavo površino; ohr. v. š. 4,7 cm, db. 1,4 cm, pr. luknje 0,8– 3,9 cm, ohr. š. 5,65 cm, 1 cm. db. 0,65–0,7 cm. 80 SE 460, sek. VI, kv. 10, 84 SE 462, sek. VI, kv. 9, inv. št. AII 7916-2 inv. št. AII 7919-2 Odlomek ročaja posode, temnosive Odlomek ostenja posode z ovalno barve s temnorjavo površino; ohr. v. bradavico, svetlorjave barve; ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 3,9 cm, db. 0,8 cm. 2,6 cm, ohr. š. 5,1 cm, db. 0,7 cm. 81 SE 460, sek. VI, kv. 10, inv. št. AII 7916-3 Odlomek ročaja posode, temnosive barve s temnorjavo površino; Jama (SE 464) ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,7–1,2 cm. 85 SE 464, sek. VI, kv. 9, inv. št. AII 7921 Odlomek ustja posode, temnosive barve s temnosivo rdečkasto povr- šino; ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 3,35 cm, db. 0,7–1,1 cm. Jama (SE 462) 82 SE 462, sek. VI, kv. 9, inv. št. AII 7919-1 Odlomek ostenja posode z bradavi- co, svetlorjave barve; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 4,2 cm, db. 0,6–0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 198 M 1:2 78 79 81 80 83 82 85 84 SE 46 78–81 SE 462 82–84 SE 464 85 199 Skleda SE 548 86 SE 548, sek. VII, kv. 16, inv. št. AII 7985 Skleda z rahlo izvihanim ustjem in 3 ročajčki na trupu. Dno ima izrazi- to oddaljeno odebeljeno stojno plo- skev, rjave barve; pr. u. 28 cm, v. 13,6 cm, pr. d. 11 cm, š. roč. 2,4 cm, db. 0,8–0,9 cm. Jama (SE 686) 87 SE 686, sek. V, kv. 10, Mlajša železna doba inv. št. AII 8145 Odlomek zelo masivnega ročaja, Jama (SE 787) Jama (SE 791) svetlosive barve; ohr. v. 7,1 cm, š. 3 cm, db. 3 cm. 88 SE 787, sek. XI, kv. 4, 89 SE 791, sek. XIV, kv. 11, inv. št. AII 8242 inv. št. AII 8244 Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek dna posode, temnosive nja posode z rebri, glazura črne bar- barve izdelana na lončarskem kole- ve izdelana na lončarskem vretenu; su; ohr. v. 1,3 cm, pr. d. 21 cm, najš. ohr. v. 3,1 cm, pr. u. 14,3 cm, najš. ohr. pr. 22,4 cm, db. 0,7–0,8 cm. ohr. pr. 17,4 cm, db. 0,3–1,6 cm. 90 SE 791, sek. XIV, kv. 11, inv. št. AII 8245 Odlomek ostenja posode z vodorav- nim žlebom, temnosive barve z rja- vo površino izdelana na lončarskem kolesu; ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. 0,45–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 200 M 1:2 86 87 88 90 89 SE 548 86 SE 686 87 SE 787 88 SE 791 89, 90 201 Rimsko obdobje Plast SE 2 91 SE 2, sek. VII, kv. 18, 94 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, 98 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, inv. št. AII 7508 inv. št. AII 7973-3 inv. št. AII 7974-6 Odlomek skledice galske sigilate z Odlomek ustja in ostenja sklede z Odlomek prstanastega dna posode, rahlo izvihanim ustjem, roza barve vodoravno kaneluro pod ustjem, te- temnosive barve s sivo bež površino; z ostanki temnordečega premaza; mnosive barve s sivo bež površino; ohr. v. 0,8 cm, pr. u. 10 cm, ohr. v. 5,1 cm, pr. u. 15,7 cm, najš. ohr. v. 2,8 cm, pr. u. 19 cm, najš. ohr. najš. ohr. pr. 10,2 cm. ohr. pr. 16 cm, db. 0,4–0,5 cm. pr. 20,7 cm, db. 0,5 cm. 95 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, 99 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, inv. št. AII 7974-1 inv. št. AII 7975-1 Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek ravnega dna in ostenja ku- Jama (SE 535) nja kuhinjske posode s klekom na hinjskega lonca, temnosive barve s ostenju, temnosive barve s temno- sivo temnordečkasto površino; ohr. 92 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, rjavo površino; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. v. 5,7 cm, pr. d. 9 cm, najš. ohr. pr. inv. št. AII 7973-1 6,7 cm, db. 0,2–0,9 cm. 14,5 cm, db. 0,6–0,9 cm. Odlomek odebeljenega ustja in ostenja kuhinjskega lonca z dve- ma kanelurama na vratu, temnosive barve z bež površino; ohr. v. 5,7 cm, pr. u. 15 cm, najš. ohr. pr. 18,4 cm, db. 0,4–0,9 cm. 96 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, 100 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, inv. št. AII 7974-3 inv. št. AII 7975-3 Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek dna posode, temnosive nja kuhinjske posode s klekom na barve s sivorjavo površino; ohr. v. ostenju, temnosive barve s temno- 2,6 cm, pr. d. 9,8 cm, najš. ohr. pr. 93 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, rjavo površino; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 12,7 cm, db. 0,65–1 cm. inv. št. AII 7973-2 5 cm, db. 0,3–0,95 cm. Odlomek odebeljenega rahlo izvi- hanega ustja in ostenja kuhinjskega lonca, na vratu dve vodoravni kane- luri, temnosive barve s sivobež po- vršino; ohr. v. 6,5 cm, pr. u. 15,1 cm, najš. ohr. pr. 19,7 cm, db. 0,4–1 cm. 97 SE 535, sek. VII/VIII, kv. 11, inv. št. AII 7974-2 Odlomek vratu posode, rjave barve; ohr. v. 3,75 cm, ohr. š. 7,3 cm, db. 0,4–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 202 M 1:2 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 SE 2 91 SE 535 92–100 203 Jama (SE 987) 101 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 104 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8455 inv. št. AII 8452 Kuhinjski lonec z izvihanim ustjem Odlomek okroglo odebeljenega ustja in rebrom pod vratom, sivobele bar- sklede ali pokrova iz namizne kera- ve; pr. u. 16,5 cm, v. 14,7 cm, najš. mike z ravnim ostenjem in odebe- pr. 17,7 cm, db. 0,6–1 cm. litvijo, sivorjave barve; v. 3,2 cm, š. 3,6 cm, db. 0,5–0,55 cm. 105 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8449 Odlomek ustja ostenja kuhinjskega pokrova, črne barve; pr. u. 13,9 cm, v. 2,1 cm, db. 0,7 cm. 102 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 103 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8451 inv. št. AII 8453 Odlomek izvihanega in odebeljene- Skleda iz namizne keramike z ode- ga ustja ter ostenja kuhinjskega lon- beljenim ustjem in klekom na pre- ca, sivobele barve; pr. u. 16,3 cm, v. hodu med vratom in trupom, sivor- 7,7 cm, najš. pr. 22 cm, jave barve; pr. u. 20,7 cm, v. 6,8 cm, db. 0,65 cm. db. 0,4–0,55 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 204 M 1:2 101 102 103 104 105 SE 987 205 106 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 109 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 112 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8460-1 inv. št. AII 8461-2 inv. št. AII 8461-4 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ustja kuhinjskega lon- Odlomek profiliranega ustja kuhinj- nja srednjeveške posode z okrasom ca, temnosive barve s sivo površino; skega lonca, oranžne barve s sivo po- štirih vodoravnih kanelur in linijo ohr. v. 4,7 cm, ohr. š. 7,6 cm, vršino; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 6,4 cm, vtiskov nad njimi, temnosive barve db. 0,3 cm. db. 0,8–2,2 cm. s sivorjavo površino; ohr. v. 17,6 cm, ohr. š. 13,55 cm, db. 0,6–2,7 cm. 113 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8461-6 Odlomek profiliranega ustja sre- dnjeveške posode, svetlosive barve; ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 7,9 cm, db. 1,1–1,6 cm. 114 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8461-8 Odlomek izvihanega ustja in ostenja kuhinjskega lonca, bež barve; ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 3,85 cm, db. 0,4–0,9 cm. 107 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 110 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8461-1 inv. št. AII 8450 Odlomek profiliranega ustja in srednje- Odlomek izvihanega ustja in ostenja veške posode, svetlosive barve z bledo kuhinjskega lonca z okrasom metli- rjavkasto površino; ohr. v. 5,6 cm, čenja, sivobele barve; v. 6 cm, ohr. š. 9,4 cm, db. 1,1–1,3 cm. š. 7 cm, db. 0,8–1,4 cm. 108 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 111 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8460-2 inv. št. AII 8461-3 Odlomek ustja in ostenja kuhinjske- Odlomek ustja kuhinjskega lon- ga lonca z dvema vodoravnima vre- ca, temnosive barve s sivo površino; zoma na ostenju, bež barve; ohr. v. ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 6,7 cm, 4,9 cm, ohr. š. 6,7 cm, db. 1–1,2 cm. db. 0,7–1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 206 M 1:2 106 107 108 110 109 111 112 114 113 SE 987 207 115 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 119 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8462-3 inv. št. AII 8462-1 Odlomek ravnega dna in ostenja ku- Odlomek ravnega dna in ostenja ve- hinjskega lonca, okrašenega z nav- čjega lonca z okrasom štirih vodorav- pičnim glavničastim okrasom, te- nih kanelur, sive barve z rjavo površi- mnosive barve; ohr. v. 12,65 cm, pr. no; ohr. v. 21,4 cm, pr. d. 18 cm, d. 9 cm, najš. ohr. pr. 15,9 cm, najš. ohr. pr. 35,9 cm, db. 0,4–1,1 cm. db. 0,5–0,9 cm. 116 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 120 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8462-2 inv. št. AII 8446 Odlomek ravnega dna kuhinjskega Železni ročaj; dl. 17,2 cm, db. 0,6 cm. lonca, svetlosive barve; ohr. v. 5 cm, pr. d. 11 cm, najš. ohr. pr. 15,4 cm, db. 1–1,2 cm. 121 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8447 Železna obešanka, dl. 6 cm, db. 2,8 cm. 117 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 118 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8465-1 in 8465-2 inv. št. AII 8462-4 Odlomek tankega prstanastega dna Odlomek ravnega dna kuhinjskega posode iz dokaj prečiščene kerami- lonca, svetlosive barve z roza povr- ke, svetlosive barve; ohr. v. 2 cm, šino; ohr. v. 2,8 cm, pr. d. 9 cm, najš. pr. d. 8,1 cm, najš. ohr. pr. 10 cm, ohr. pr. 10,4 cm, db. 1–1,9 cm. db. 0,2–1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 208 M 1:2 116 115 117 118 119 120 121 SE 987 209 122 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 125 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8462-6 inv. št. AII 8454 Odlomek dna posode, svetlosi- Odlomek prstanastega dna sigila- ve barve; ohr. v. 6 cm, pr. d. 11 cm, tnega vrča z ostanki temnordečega najš. ohr. pr. 16,5 cm, premaza; pr. d. 12,3 cm, v. 1,5 cm, db. 0,55–1,05 cm. db. d. 0,4 cm. 123 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 126 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8462-5 inv. št. AII 8456 Odlomek ravnega dna kuhinjskega Odlomek tubulusa, rdeče barve; lonca, svetlosive barve; ohr. v. 3,85 cm, v. 9,1 cm, š. 11,5 cm, db. 1,7–1,8 cm. pr. d. 9,5 cm, najš. ohr. pr. 12,4 cm, db. 0,8–1,3 cm. 127 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8466-1 Odlomek tegule, oranžne barve; 124 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, ohr. v. 10,7 cm, ohr. š. 16,8 cm, db. inv. št. AII 8459 2,9–3,2 cm. Odlomek keramične piramidalne ute- ži, rdeče barve; v. 10, 3 cm, š. 8 cm, db. 6,4 cm, pr. luknje 1,8–2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 210 M 1:2 122 123 124 125 127 126 SE 987 211 128 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, 132 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8457 inv. št. AII 8466-4 Odlomek tegule, rdeče barve; v. 10 cm, Odlomek tegule, oranžne barve; š. 12,6 cm, db. 2,4–3,2 cm. ohr. v. 7,4 cm, ohr. š. 6,8 cm, ohr. db. do 3,9 cm. 133 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8466-3 Odlomek tegule, oranžne barve; ohr. v. 8,4 cm, ohr. š. 6,45 cm, db. 3–3,1 cm. 134 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8466-2 Odlomek tegule, oranžne barve; ohr. v. 11,9 cm, ohr. š. 6,6 cm, 129 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, db. 2,35–6,7 cm. inv. št. AII 8458 Del tegule, rdeče barve; v. 12,1 cm, Jama (SE 1006) š. 14 cm, db. 2,1–3,4 cm. 135 SE 1006, sek. XV, kv. 6, inv. št. AII 8477 Odlomek ročaja posode, sive barve z oranžkasto površino; ohr. v. 3,7 cm, š. 1,4 cm, db. 1,15 cm. 130 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8466-5 Odlomek tegule, oranžne barve; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 5,35 cm, ohr. db. do 3,5 cm. 131 SE 987, sek. XVI, kv. 3–4, inv. št. AII 8466-6 Odlomek tegule, oranžne barve; ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 3,8 cm, ohr. db. do 1,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 212 M 1:2 128 129 134 130 131 133 132 135 SE 987 128–134 SE 1006 135 213 Srednjeveško obdobje Plast SE 2 Jama (SE 6) 136 SE 2, sek. II, kv. 14, 138 SE 6, sek. I, kv. 15, inv. št. AII 7423-2 inv. št. AII 7601 Odlomek ostenja posode s kanelura- Bronasta okrogla fibula v obliki cve- mi, temnosive barve; ohr. v. 1,3 cm, ta. Na sredini so trije koncentrični ohr. š. 2,2 cm, db. 0,2 cm. krogi, napolnjeni z emajlom. V sre- dini je krog z belim, nato z menja- 137 SE 2, sek. II, kv. 14, vanjem rumenega in rdečega in na- inv. št. AII 7423-1 zadnje spet z belim in zelenim. Listki Odlomek ostenja z valovnico ali cik- emajla so na robu fibule izmenično cakom, sive barve z rjavo površino; razporejeni iz ozkih in širokih vdol- ohr. v. 1,45 cm, ohr. š. 2 cm, binic. Ozke so prazne, široke pa so za- db. 0,5 cm. polnjene z dvema vrstama zelenega emajla, ki se menjata. Na hrbtni stra- ni je ohranjen nastavek za manjkajo- čo iglo; š. 3,3 cm, v. 2,75 cm, db. ploščice 0,15–0,2 cm. Jama (SE 8) 139 SE 8, sek. I, kv. 15, 141 SE 8, sek. I, kv. 15, 142 SE 8, sek. I, kv. 15, inv. št. AII 7603-1 inv. št. AII 7602 inv. št. AII 7607-9 Odlomek lonca z odebeljenim ustjem, Odlomek železnega šila pravokotne- Odlomek ostenja posode s poševni- pod vratom vodoravna vrsta v desno ga preseka z okroglo konico; ohr. dl. mi vtisi prstov v dveh vrstah, rjave poševnih širokih vrezov, pod njo vo- 6,6 cm, db. 0,2–0,4 cm. barve; v. 4,4 cm, š. 7,6 cm, doravni široki vrezi (kanelure), rjav- db. 0,6–0,7 cm. kasto rdeče barve; pr. u. 24,6 cm, v. 19,2 cm, db. 0,4–0,6 cm. 143 SE 8, sek. I, kv. 15, inv. št. AII 7605-1 Odlomek dna posode z motivom sonca na dnu, rjave barve; v. 5,6 cm, š. 6,2 cm, db. 0,9–1,1 cm. 140 SE 8, sek. I, kv. 15, inv. št. AII 7604-3 Odlomek izvihanega ustja posode, temnosive barve z bledo rjavo po- vršino; ohr. v. 4,2 cm, pr. u. 23 cm, najš. ohr. pr. 24 cm, db. 0,7–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 214 138 M 1:2 M 1:1 138, 141 136 137 139 140 141 143 142 SE 2 136, 137 SE 6 138 SE 8 139–143 215 Jama (SE 14/67) 144 SE 14, sek. I, kv. 11, 147 SE 67, sek. I, kv. 11, inv. št. AII 7616-1 in 7616-3 inv. št. AII 7718-2 Odlomek rahlo profiliranega ustja Odlomek profiliranega ustja in oste- lonca z okrasom kratkih rahlo po- nja lonca z vodoravno linijo (kratkih?) ševnih vtiskov, temnosive barve z navpičnih vrezov, svetlorjave barve; rjavo porvšino; ohr. v. 9,5 cm, ohr. v. 6,7 cm, pr. u. 34,8 cm, najš. pr. u. 36 cm, najš. ohr. pr. 37,5 cm, ohr. pr. 16,8 cm, db. 0,3–0,6 cm. db. 0,9–1 cm. Jama (SE 16) 145 SE 14, sek. I, kv. 11, inv. št. AII 7616-2 148 SE 16, sek. I, kv. 17, Odlomek lonca s profiliranim ustjem inv. št. AII 7634-5 in vodoravnimi vrezi na ostenju, te- Odlomek ustja lonca, temnosive mnosive barve; ohr. v. 8,8 cm, pr. u. barve s sivo površino; ohr. v. 3 cm, 19,3 cm, najš. ohr. pr. 19,7 cm, pr. u. 25 cm, najš. ohr. pr. 25,1 cm, db. 0,3–0,8 cm. db. 0,5–0,7 cm. 149 SE 16, sek. VIII, kv. 14-15, inv. št. AII 7660-1 Odlomek odebeljenega ustja in vra- tu lonca, temnosive barve s temnoroza površino; ohr. v. 4,7 cm, pr. u. 19,5 cm, najš. ohr. pr. 20,2 cm, 146 SE 67, sek. I, kv. 11, db. 0,7–0,8 cm. inv. št. AII 7718-1 Odlomek kroglastega lonca z ode- beljenim ustjem in na ostenju okra- som in kratkih zakrivljenih vrezov različnih oblik in vsaj dvema bolj ali manj vodoravnima vrezoma pod nji- mi, rjave barve; ohr. v. 7,7 cm, pr. u. 14,8 cm, najš. ohr. pr. 16,7 cm, db. 0,3–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 216 M 1:2 144 145 146 147 148 149 SE 14/67 144–147 SE 16 148, 149 217 Jama (SE 29) 150 SE 16, sek. I, kv. 17, 156 SE 16, sek. I, kv. 17-18, 160 SE 29, sek. II, kv. 14, inv. št. AII 7634-1 inv. št. AII 7640-1 inv. št. AII 7680 Odlomek ustja lonca, temnosive Odlomek ustja posode, sive barve z Odlomek ustja posode z ostanki vre- barve z bež površino; ohr. v. 6,7 cm, rjavkasto površino; ohr. v. 5,65 cm, zov?, temnosive barve; ohr. v. 2,4 cm, pr. u. 40 cm, db. 1,1–1,7 cm. ohr. š. 8, 1 cm, db. 0,8–1,1 cm. ohr. š. 2,8 cm, db. 0,5–0,7 cm. Jama (SE 51) 161 SE 51, sek. I, kv. 18, inv. št. AII 7687 Odlomek dna posode z lončarskim znakom, temnosive barve z rjavo po- vršino; ohr. v. 1,5 cm, pr. d. 9,8 cm, najš. ohr. pr. 11,3 cm, db. 0,5–1,1 cm. 157 SE 16, sek. I, kv. 17-18, inv. št. AII 7640-3 151 SE 16, sek. II, kv. 17, 153 SE 16, sek. I, kv. 17, Odlomek ustja posode, temnosive bar- inv. št. AII 7645 inv. št. AII 7634-3 ve z rjavkasto površino; ohr. v. 4 cm, Odlomek ustja lonca z okrasom krat- Odlomek profiliranega ustja posode, ohr. š. 6,3 cm, db. 1–1,15 cm. kih poševnih kanelur, temnosive temnosive barve s temnorjavkasto barve; ohr. v. 5,6 cm, pr. u. 16 cm, površino; ohr. v. 4,7 cm, ohr. š. 7,2 cm, najš. ohr. pr. 17,2 cm, db. 0,3–0,9 cm. db. 0,7–1,1 cm. 158 SE 16, sek. I, kv. 18, inv. št. AII 7644 Odlomek glinene krogle, svetlorjave 154 SE 16, sek. 0, kv. 18, barve; v. 4,9 cm, š. 4,35 cm, inv. št. AII 7625 ohr. db. 3,6 cm. 152 SE 16, sek. I, kv. 17-18, Odlomek ustja posode, sivorjave inv. št. AII 7640-2 barve; ohr. v. 4,2 cm, ohr. š. 5,9 cm, Odlomek profiliranega ustja posode, db. 0,7–1 cm. temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 8,2 cm, db. 0,7–0,9 cm. 159 SE 16, sek. I, kv. 17, inv. št. AII 7639 Odlomek glinene krogle, svetlorja- 155 SE 16, sek. XII, kv. 12, ve barve; v. 4,4 cm, š. 5 cm, ohr. db. inv. št. AII 7666 3,5 cm. Odlomek ustja posode, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 3,1 cm, db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 218 M 1:2 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 SE 16 150–159 SE 29 160 SE 51 161 219 Jama (SE 55) 162 SE 55, sek. III, kv. 6, 166 SE 55, sek. III, kv. 6, 170 SE 57, sek. III, kv. 6, inv. št. AII 7693-5 inv. št. AII 7693-3 inv. št. AII 7697-2 Odlomek profiliranega ustja lonca, Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek profiliranega ustja in oste- sivorjave barve; ohr. v. 3,75 cm, pr. sive barve s sivo oranžno površino; nja lonca z vodoravno vrsto v levo u. 24,5 cm, najš. ohr. pr. 25,1 cm, ohr. v. 5,35 cm, ohr. š. 5,4 cm, db. poševno nagnjenih kanelur, sive db. 0,7–1 cm. 1,05–1,9 cm. barve s svetlejšo rjavo površino; ohr. v. 4,4 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,2–0,8 cm. 163 SE 55, sek. III, kv. 6, inv. št. AII 7693-4 Odlomek profiliranega ustja lonca, sivorjave barve; ohr. v. 4,3 cm, pr. u. 167 SE 55, sek. III, kv. 6, 171 SE 57, sek. III, kv. 6, 14,8 cm, najš. ohr. pr. 15,1 cm, inv. št. AII 7693-6 inv. št. AII 7697-1 db. 0,3–1 cm. Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek profiliranega ustja in oste- sivo rdečkaste barve; ohr. v. 3,95 cm, nja lonca z vodoravno vrsto kratkih ohr. š. 4,3 cm, db. 0,6–0,9 cm. vtiskov, temnosive barve z rjavo po- vršino; ohr. v. 4,3 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,5–0,7 cm. 164 SE 55, sek. III, kv. 6, inv. št. AII 7693-1 168 SE 55, sek. III, kv. 6, Fragment odebeljenega ustja, sive inv. št. AII 7694-1 barve s svetlosivo površino; ohr. v. Odlomek dna z lončarskim znakom, 6,05 cm, ohr. š. 8,4 cm, temnosive barve z rjavo površino; 172 SE 57, sek. III, kv. 6, db. 1–1,3 cm. ohr. v. 2,3 cm, pr. d. 15 cm, najš. ohr. inv. št. AII 7698-2 pr. 18,2 cm, db. 0,8–1 cm. Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve z rjavo površino; Jama (SE 57) ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 3,5 cm, db. 0,6–0,85 cm. 169 SE 57, sek. III, kv. 6, inv. št. AII 7698-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 5 cm, pr. u. 22 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,6–1,2 cm. 165 SE 55, sek. III, kv. 6, 173 SE 57, sek. III, kv. 6, inv. št. AII 7693-2 inv. št. AII 7699-1 Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek dna posode z lončarskim oranžne barve; ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. znakom, temnosive barve s temno- 9,1 cm, db. 1–1,8 cm. rjavo površino; ohr. v. 3,35 cm, pr. d. 8,8 cm, najš. ohr. pr. 12,2 cm, db. 0,4–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 220 M 1:2 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 173 172 SE 55 162–168 SE 57 169–173 221 Jama (SE 59) 174 SE 59, sek. I, kv. 8, inv. št. AII 7703-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vsaj štirimi vodoravnimi kanelurami, sive barve z rjavo povr- šino; ohr. v. 7,5 cm, pr. u. 18 cm, najš. ohr. pr. 22,5 cm, db. 0,4–0,8 cm. 175 SE 59, sek. I, kv. 8, inv. št. AII 7703-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vsaj štirimi vodoravnimi kanelurami, sive barve z rjavo povr- šino; ohr. v. 9 cm, pr. u. 17,2 cm, najš. ohr. pr. 22,5 cm, db. 0,4–0,8 cm. 176 SE 59, sek. I, kv. 8, inv. št. AII 7703-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- 178 SE 59, sek. I, kv. 8, 181 SE 68, sek. IV, kv. 17, nja lonca z vtiski, temnosive barve inv. št. AII 7703-4 inv. št. AII 7723-2 s temnorjavo površino; ohr. v. 4 cm, Fragment profiliranega ustja z vtiski, Odlomek profiliranega ustja in ostenja pr. u. 13,5 cm, najš. ohr. pr. 14,5 cm, temnosive barve z rjavo površino; lonca z vsaj štirimi vodoravnimi kane- db. 0,4–0,6 cm. ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 4,3 cm, lurami, temnosive barve z rjavo po- db. 0,30–0,55 cm. vršino; ohr. v. 1,15 cm, pr. u. 13,8 cm, najš. ohr. pr. 17,8 cm, db. 0,45–0,8 cm. 177 SE 59, sek. I, kv. 8, inv. št. AII 7707 179 SE 59, sek. I, kv. 8, Odlomek ostenja posode z ozkim re- inv. št. AII 7702 brom z vtiskom, sive barve z oranžno Odlomek glinene krogle, oranžne površino; ohr. v. 5,5 cm, barve; v. 3,4 cm, š. 4,1 cm, ohr. š. 5,7 cm, db. 0,7 cm. ohr. db. 2,2 cm. 182 SE 68, sek. IV, kv. 17, Jama (SE 68) inv. št. AII 7723-1 Odlomek izvihanega ustja in ostenja 180 SE 68, sek. IV, kv. 7, kroglastega lonca z vodoravno linijo inv. št. AII 7723-3 kratkih v desno poševno nagnjenih Odlomek profiliranega ustja in oste- vrezov ter vsaj eno vodoravno ka- nja lonca, rjave barve; ohr. v. 7,2 cm, neluro pod njimi, temnosive barve z pr. u. 21,2 cm, najš. ohr. pr. 23 cm. rjavo površino; ohr. v. 5,9 cm, pr. u. 14,5 cm, najš. ohr. pr. 16,3 cm, db. 0,3–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 222 M 1:2 174 175 176 179 177 178 180 181 182 SE 59 174–179 SE 68 180–182 223 Jama (SE 96/338) 183 SE 96, sek. IV, kv. 11, 186 SE 96, sek. IV, kv. 11, 189 SE 338, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7735 inv. št. AII 7740 inv. št. AII 7877-2 Odlomek izvihanega ustja in ostenja Odlomek ročaja posode, svetlosive Odlomek profiliranega ustja in ostenja lonca z vsaj dvema vodoravnima vre- barve; ohr. v. 5,3 cm, ohr. š. 9,75 cm, lonca z vsaj dvema vodoravnima ka- zoma na ostenju, temnosive barve db. 1,7–2,4 cm. nelurama na ostenju, temnosive bar- s temnorjavo površino; ohr. v. 6 cm, ve z rjavo površino; ohr. v. 10,8 cm, pr. u. 18,7 cm, najš. ohr. pr. 19,8 cm, pr. u. 20,2 cm, najš. ohr. pr. 22,1 cm, db. 0,4–0,8 cm. db. 0,5–0,8 cm. 184 SE 96, sek. IV, kv. 11, 187 SE 96, sek. IV, kv. 2, inv. št. AII 7736-1 inv. št. AII 7742 Odlomek izvihanega ustja lonca, te- Bronast pečatni prstan z malteškim mnosive barve s temnorjavo površino; križem; š. 1,6 cm, v. 0,8 cm, ohr. v. 23,4 cm, pr. u. 20,8 cm, najš. db. 0,2 cm. ohr. pr. 21,1 cm, db. 0,6–0,8 cm. 185 SE 96, sek. IV, kv. 11, 188 SE 338, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7736-2 inv. št. AII 7877-1 Odlomek izvihanega ustja lonca, te- Odlomek profiliranega ustja in oste- mnorjave barve; ohr. v. 3,7 cm, pr. u. nja posode lonca z vsaj eno vodo- 26,5 cm, najš. ohr. pr. 27 cm, ravno kaneluro na ostenju, temnosi- db. 0,5–0,8 cm. ve barve s temnosivorjavo površino; ohr. v. 8,85 cm, pr. u. 22 cm, najš. ohr. pr. 25,9 cm, db. 0,45–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 224 M 1:2 M 1:1 187 183 184 185 186 187 188 189 SE 96/338 225 Jama (SE 100/609) 190 SE 100, sek. I, kv. 17, 192 SE 100, sek. I, kv. 17, inv. št. AII 7750-1 inv. št. AII 7750-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca, na vratu je bolj ali manj nja lonca z dvema vodoravnima ka- vodoraven vrez, na ostenju vodo- nelurama, temnosive barve z rjavo ravna linija ozkih poševnih vtiskov, površino; ohr. v. 5,9 cm, pr. u. 14 cm, temnosive barve z rjavo površino; najš. ohr. pr. 17,4 cm, ohr. v. 10 cm, pr. u. 30 cm, najš. ohr. db. 0,35–0,5 cm. pr. 31 cm, db. 0,7–0,9 cm. 193 SE 100, sek. I, kv. 17, inv. št. AII 7750-4 Odlomek profiliranega ustja in vratu 191 SE 100, sek. I, kv. 17, lonca z ostankom valovnice pod vra- inv. št. AII 7750-2 tom, temnosive barve z rjavo površi- Odlomek profiliranega ustja in oste- no; ohr. v. 4,6 cm, pr. u. 16,2 cm, nja lonca, na vratu dva vodoravna db. 0,4–0,8 cm. vreza, na ostenju ozki poševni vtiski v vodoravni liniji, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 9,8 cm, pr. u. 30 cm, db. 0,8–1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 226 M 1:2 190 191 192 193 SE 100/609 227 194 SE 100, sek. I, kv. 17, 198 SE 609, sek. I, kv. 14, inv. št. AII 7754 inv. št. AII 8075-1 Odlomek ploščatega vijčka (obroč- Odlomek ustja in ostenja lonca s peti- ka), opečnate barve; ohr. š. 2,15 cm, mi vodoravnimi vrezi, roza rjave bar- v. 0,8 cm, ohr. dl. 3,6 cm. ve; ohr. v. 9,6 cm, pr. u. 14,1 cm, najš. ohr. pr. 16,2 cm, db. 0,35–0,7 cm. 195 SE 100, sek. I, kv. 17, inv. št. AII 7748 Odlomek glinene krogle, svetlosi- vorjave barve; ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 3,45 cm. 199 SE 609, sek. I, kv. 14, inv. št. AII 8075-2 Odlomek ustja in ostenja lonca z vsaj šestimi vodoravnimi vrezi, rozarja- 196 SE 100, sek. I, kv. 17, ve barve; ohr. v. 6,5 cm, pr. u. 14 cm, inv. št. AII 7749 najš. ohr. pr. 15,1 cm, Odlomek glinene krogle, svetlorjave db. 0,3–0,7 cm. barve; š. 4,55 cm, ohr. v. 5,4 cm, ohr. db. 3,8 cm. 200 SE 609, sek. I, kv. 14, 197 SE 100, sek. I, kv. 17, inv. št. AII 8076-1 inv. št. AII 7752 Odlomek ostenja posode z vodorav- Odlomek dna in ostenja posode, na no kaneluro in dvema valovnicama, ostenju je vodoraven vrez, na spo- temnosive barve z belkasto površi- denjm delu dna pa (obrtniški) odtis, no; ohr. v. 7,6 cm, ohr. š. 7,7 cm, temnosive barve z rjavo površino; db. 0,3–0,4 cm. ohr. v. 6,7 cm, pr. d. 9 cm, db. 0,4–0,55 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 228 M 1:2 194 197 196 195 198 200 199 SE 101/609 229 Jama (SE 116) 201 SE 116, sek. IV, kv. 13, inv. št. AII 7766 Lonec s profiliranim ustjem in de- vetimi vodoravnimi kanelurami na ostenju, temnosive barve z rjavo površino; v. 19,5 cm, pr. u. 17,5 cm, najš. pr. 20,5 cm, pr. d. 9,8 cm, db. 0,6–0,9 cm. 202 SE 116, sek. IV, kv. 13, inv. št. AII 7769-1 Lonec s profiliranim ustjem, na ostenju vodoravni vrezi, temnosi- ve barve s temnordečkasto površino; ohr. v. 16,8 cm, pr. u. 20 cm, najš. pr. 20,5 cm, db. 0,35–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 230 M 1:2 201 202 SE 116 231 203 SE 116, sek. IV, kv. 13, inv. št. AII 7769-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravnimi vrezi, sivo- rjave barve; ohr. v. 12,75 cm, pr. u. 24,5 cm, najš. pr. 27,8 cm, db. 0,5–0,8 cm. 204 SE 116, sek. IV, kv. 13, inv. št. AII 7769-4 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravnimi vrezi, sivo- rjave barve; ohr. v. 8,6 cm, pr. u. 24,5 cm, najš. ohr. pr. 28,3 cm, db. 0,5 cm, najš. pr. 7 cm. 205 SE 116, sek. IV, kv. 13, inv. št. AII 7769-3 Del profiliranega ustja in ostenja lonca, na ostenju vodoravni vrezi, rjave barve; ohr. v. 10,4 cm, pr. u. 22,8 cm, db. 0,45–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 232 M 1:2 203 204 205 SE 116 233 Jama (SE 118) Jama (SE 125) 206 SE 116, sek. IV, kv. 13, 209 SE 116, sek. IV, kv. 13, 211 SE 118, sek. IV, kv. 13, 212 SE 125, sek. IV, kv. 11–12, inv. št. AII 7769-5 inv. št. AII 7769-8 inv. št. AII 7767 inv. št. AII 7779 Odlomek profiliranega ustja in ostenja Odlomek profiliranega ustja poso- Odlomek železnega ključa(?); ohr. v. Odlomek skledice, temnosive barve z lonca z vodoravnimi vrezi na ostenju, de, na ostenju vodoravni vrezi, rjave 5,3 cm, š. glave 2,5 cm, db. 0,3 cm. rdečkastosivo površino; ohr. v. 4,95 cm, sivorjave barve; ohr. v. 9,1 cm, pr. u. barve; ohr. v. 5,55 cm, ohr. š. 4,4 cm, pr. u. 10,5 cm, najš. ohr. pr. 11,1 cm, 15,8 cm, najš. pr. 15,9 cm, db. 0,4–0,6 cm. db. 0,3–0,7 cm. db. 0,3–0,8 cm. 207 SE 116, sek. IV, kv. 13, 210 SE 116, sek. IV, kv. 13, inv. št. AII 7769-6 inv. št. AII 7768 Odlomek profiliranega ustja in oste- Železna ostroga; ohr. dl. 5,6 cm, ohr. nja lonca, kjer so vodoravni vrezi, rja- š. 6,1 cm, ohr. v. 2,1 cm, ve barve; ohr. v. 6 cm, pr. u. 14,8 cm, db. 0,3–0,4 cm. najš. ohr. pr. 16,4 cm, db. 0,45–0,6 cm. 208 SE 116, sek. IV, kv. 13, inv. št. AII 7769-7 Odlomek profiliranega ustja in ostenja posode z vodoravnimi vrezi, temnosi- ve barve s temnordečkasto površino; ohr. v. 6,75 cm, ohr. š. 7,65 cm, db. 0,4–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 234 M 1:2 206 207 208 209 210 211 212 SE 116 206–210 SE 118 211 SE 125 212 235 Jama (SE 127) Jama (SE 181) 213 SE 127, sek. IV, kv. 14, 216 SE 181, sek. III, kv. 15, inv. št. AII 7781 inv. št. AII 7790 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ustja lonca, temnosive bar- nja lonca, na ostenju pod vratom ve z rdečkasto površino; ohr. v. 3 cm, v vodoravni liniji okras iz vtiskov pr. u. 22,5 cm, db. 0,55–0,9 cm. v obliki polovice prsta, temnosive barve s svetlorjavo površino; ohr. v. 8,4 cm, pr. u. 39,8 cm, db. 0,65–1 cm. 214 SE 127, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 7782-4 Odlomek ustja skledice, rjave barve z rdečkasto površino; ohr. v. 2,75 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. 0,6–0,7 cm. 215 SE 127, sek. IV, kv. 14, inv. št. AII 7783 Odlomek dna in ostenja posode, na spodnji strani dna je odtis, sive bar- ve z rjavo površino; ohr. v. 14,9 cm, pr. d. 17 cm, najš. ohr. pr. 36,8 cm, db. 0,9–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 236 M 1:2 M 1:3 213 213 214 215 216 SE 127 213–215 SE 181 216 237 Jama (SE 199) 217 SE 199, sek. IV, kv. 15, inv. št. AII 7793-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vsaj eno vodoravno ka- neluro, temnobež barve; ohr. v. 15,75 cm, pr. u. 26,2 cm, najš. ohr. pr. 27 cm, db. 0,55–1,05 cm. 218 SE 199, sek. IV, kv. 15, 221 SE 199, sek. IV, kv. 15, 224 SE 199, sek. IV, kv. 15, inv. št. AII 7793-2 inv. št. AII 7794-2 inv. št. AII 7797 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek vratu steklenice, rdečkaste nja lonca z vsaj tremi bolj ali manj rjave barve; ohr. v. 3,1 cm, barve z rjavo površino; ohr. v. 5,55 cm, vodoravnimi vrezi, temnosive barve ohr. š. 4,2 cm, db. 0,5–0,8 cm. pr. u. 3,2 cm, najš. ohr. pr. 4,7 cm, z rjavo površino; ohr. v. 3,5 cm, pr. u. db. 0,8–0,9 cm. 9,5 cm, najš. ohr. pr. 12,2 cm, db. 0,4–0,7 cm. 222 SE 199, sek. IV, kv. 15, inv. št. AII 7794-3 Odlomek profiliranega ustja posode, rjave barve; ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,6–0,9 cm. 219 SE 199, sek. IV, kv. 15, inv. št. AII 7793-3 Odlomek ustja in vratu lonca, sive 225 SE 199, sek. IV, kv. 15, barve z oranžno površino; ohr. v. inv. št. AII 7799 3,75 cm, pr. u. 12,8 cm, db. 0,45– Ovalen ploščat vijček, rjave barve; v. 0,75 cm. 29 cm, š. 33 cm, db. 1 cm, pr. luknje 223 SE 199, sek. IV, kv. 15, 0,45 cm. inv. št. AII 7794-4 Odlomek profiliranega ustja poso- de, temnorjave barve; ohr. v. 2,2 cm. ohr. š. 2,7 cm, db. 0,45–0,7 cm. 220 SE 199, sek. IV, kv. 15, inv. št. AII 7794-1 Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve; ohr. v. 6,2 cm, ohr. š. 8,2 cm, db. 0,7–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 238 M 1:2 217 218 219 220 221 222 223 224 225 SE 199 239 Jama (SE 203) 226 SE 203, sek. III, kv. 11, inv. št. AII 7800 Lonec z izvihanim in odebeljenim ustjem, na trupu okras vijugaste (va- lovnica), nato pa vodoravne kanelu- re, temnorjave do črne barve; pr. u. 14,7 cm, v. 16,3 cm, pr. d. 10,2 cm, db. 0,6–0,75 cm. 227 SE 203, sek. III, kv. 11, inv. št. AII 7801-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca, ostenje okrašeno najprej z eno vodoravno vrsto poševnih vti- skov, nato z vodoravnimi vrezi, sive barve z rjavkasto površino; ohr. v. 10,35 cm, pr. u. 23,2 cm, db. 0,45– 0,75 cm. 228 SE 203, sek. III, kv. 11, inv. št. AII 7801-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravnimi vrezi na ostenju, nad njimi pa vodoravna li- nija poševnih vtiskov, rjave barve; ohr. v. 8,2 cm, pr. u. 19,2 cm, najš. pr. 20 cm, db. 0,4–0,6 cm. 229 SE 203, sek. III, kv. 11, inv. št. AII 7802-9 Odlomek profiliranega ustja posode, 231 SE 203, sek. III, kv. 11, 232 SE 203, sek. III, kv. 11, temnosive barve; ohr. v. 2,85 cm, inv. št. AII 7802-15 inv. št. AII 7802-16 ohr. š. 4,3 cm, db. 0,8 cm. Odlomek vratu stekleničaste poso- Odlomek ustja stekleničaste posode, de, svetlorjave barve; ohr. v. 5,8 cm, svetlorjave barve; ohr. v. 5,4 cm, pr. 230 SE 203, sek. III, kv. 11, najš. ohr. pr. 9 cm, db. 0,6–0,7 cm. u. 9,8 cm, najš. pr. 10,6 cm, inv. št. AII 7802-10 db. 0,6–0,9 cm. Odlomek odebeljenega ustja poso- de, bež barve; ohr. v. 2,95 cm, ohr. š. 4 cm, db. 0,6–0, 9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 240 M 1:2 226 227 228 229 230 231 232 SE 203 241 Jama (SE 215) 233 SE 215, sek. IV, kv. 18, 236 SE 235, sek. IV, kv. 18, inv. št. AII 7807-1 inv. št. AII 7814-1 Odlomek ostenja posode z dvema va- Odlomek rahlo profiliranega ustja in lovnicama, svetlorjave do temnosive ostenja lonca, ki je okrašeno s tremi barve; ohr. š. 7,8 cm, ohr. v. 7,35 cm, vodoravnimi linijami vtiskov (prva db. 0,5 cm. in tretja sta nagnjeni v levo, sre- dnja pa v desno) ter pod njimi vo- doravno kaneluro, temnosive bar- ve s sivo površino; ohr. v. 8,25 cm, pr. u. 21 cm, najš. ohr. pr. 25 cm, db. 0,4–0,7 cm. Jama (SE 231) 234 SE 231, sek. 0, kv. 24, inv. št. AII 7808 Odlomek ustja posode, sive barve; ohr. š. 6,05 cm, ohr. v. 4,75 cm, Jama (SE 241/589/612) db. 0,8 cm. 237 SE 235, sek. IV, kv. 18, 239 SE 241, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 7814-2 inv. št. AII 7820-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode, nja lonca, ki je okrašeno z dvema temnosive do opečnate barve; ohr. vodoravnima vrstama vtiskov, pod š. 3,9 cm, ohr. v. 3,4 cm, njima pa z vsaj dvema valovnicama, db. 0,5–0,6 cm. temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 6,85 cm, pr. u. 17 cm, najš. Jama (SE 235) ohr. pr. 20 cm, db. 0,45–0,6 cm. 235 SE 235, sek. IV, kv. 8, inv. št. AII 7819 Del bronaste žičke; pr. 0,15 cm. 240 SE 241, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 7820-2 Odlomek profiliranega ustja posode, 238 SE 235, sek. IV, kv. 18, temnosive barve z rjavo površino; inv. št. AII 7814-3 ohr. š. 4,3 cm, ohr. v. 2,5 cm, Odlomek profiliranega ustja in oste- db. 0,6–0,8 cm. nja lonca z vodoravno kaneluro, te- mnosive barve s temnorjavo površi- no; ohr. v. 5,25 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,5–0,6 cm, š. kanelure 0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 242 M 1:2 M 1:1 235 233 234 235 236 237 238 239 240 SE 215 233 SE 231 234 SE 235 235–238 SE 241/589/612 239–240 243 241 SE 589, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8042-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca, na ostenju je najprej vo- doravna linija poševnih vtiskov, pod njo pa pet plitkih vodoravnih kane- lur, sive barve z rdečkastosivo povr- šino; ohr. v. 17,3 cm, pr. u. 36,5 cm, najš. ohr. pr. 38 cm, db. 0,6–1,1 cm. 242 SE 589, sek. III, kv. 17, inv. št. AII 8041 Lonec z izvihanim ustjem, pod vra- tom je valovnica, na ostenju pet vo- doravnih vrezov, sive barve z rdeč- kastosivo površino; ohr. v. 14,9 cm, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 15,8 cm, db. 0,5–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 244 M 1:2 241 242 SE 241/589/612 245 243 SE 589, sek. III, kv. 7, 247 SE 589, sek. III, kv. 7, 250 SE 589, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8042-2 inv. št. AII 8043-8 inv. št. AII 8044 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek dna posode z lončarskim nja lonca z okrasom treh vodoravnih rdečkastosive barve; ohr. v. 2,7 cm, znamenjem, temnosive barve; kanelur in nad njimi vodoravno lini- ohr. š. 5,2 cm, db. 0,45–1,05 cm. ohr. v. 0,5 cm, ohr. š. 7,6 cm. jo kratkih poševnih vrezov, temno- rjavosive barve; ohr. v. 7,3 cm, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 14,9 cm, db. 0,3–0,6 cm. 248 SE 589, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8040 Odlomek vratu in ostenja stekleni- časte posode, ostenje je okrašeno z dvema vrstama polkrožnih prstnih vtisov in vodoravnimi vrezi, rdečka- storjave barve; pr. vratu 3,5 cm, v. 9,9 cm, najš. pr. 14,8 cm, db. 0,4–0,8 cm. 244 SE 589, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8043-1 Odlomek profiliranega ustja lonca, sive barve z roza površino; ohr. v. 4,4 cm, pr. u. 19,5 cm, najš. ohr. pr. 20,1 cm, db. 0,4–1,1 cm. 245 SE 589, sek. III, kv. 7, 249 SE 589, sek. III, kv. 7, 251 SE 589, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8043-6 inv. št. AII 8039 inv. št. AII 8045-1 Fragment ustja, temnosive barve z Odlomek ustja in ostenja stekleniča- Odlomek dna in ostenja lonca z vsaj rjavo površino; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. ste posode, gosto okrašene z vrstami štirimi vodoravnimi kanelurami na 5,8 cm, db. 0,4–0,8 cm. kvadratnih, pravokotnih, trapeznih ostenju, temnosive barve z rjavo po- in trikotnih vtisov, rjave barve; pr. vršino; ohr. v. 14 cm, pr. d. 12 cm, u. 5,7 cm, v. 7,6 cm, najš. pr. 8,5 cm, najš. ohr. pr. 21 cm, db. 0,5–1,1 cm. db. 0,5 cm. 246 SE 589, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8043-3 Odlomek profiliranega ustja posode, sivo roza barve; ohr. v. 4,85 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,55–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 246 M 1:2 243 244 245 246 247 248 249 251 250 SE 241/589/612 247 252 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8088-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z linijo kratkih poševnih vtiskov, pod njo pa petimi vodorav- nimi kanelurami, temnosive barve s sivorjavo površino; ohr. v. 12 cm, pr. u. 17,8 cm, db. 0,4–0,8 cm. 253 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8088-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z dvema vodoravnima lini- jama kratkih poševnih vtiskov in pod njima šestimi vodoravnimi kanelura- mi, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 11,65 cm, pr. u. 16 cm, najš. ohr. pr. 18,2 cm, db. 0,4–0,75 cm. 254 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8088-3 Odlomek ustja in ostenja lonca z vo- doravno kaneluro in pod njo valovni- ca, rjave barve; ohr. v. 9,15 cm, pr. u. 18,2 cm, najš. ohr. pr. 21,45 cm, db. 0,5–0,7 cm. 255 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8088-4 Odlomek ustja in ostenja lonca z va- lovnico, temnosive barve z rjavo po- vršino; ohr. v. 6,7 cm, pr. u. 16,7 cm, najš. ohr. pr. 18,7 cm, db. 0,4–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 248 M 1:2 252 253 254 255 SE 241/589/612 249 256 SE 612, sek. III, kv. 7, 262 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8088-6 inv. št. AII 8081 Odlomek profiliranega ustja in oste- Bronasta fibula; v. 2,3 cm, dl. 4,9 cm. nja lonca z vsaj tremi vodoravnimi kanelurami, svetlosive barve s sve- tlorjavo površino; ohr. v. 6,95 cm, pr. u. 12,5 cm, najš. ohr. pr. 21,7 cm, db. 0,5–1,1 cm. 257 SE 612, sek. III, kv. 7, 263 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8089-4 inv. št. AII 8084 Odlomek profiliranega ustja lonca, Kamnit obroček (vijček) z vrezi; rjavkaste barve; ohr. v. 2,8 cm, pr. u. pr. 2,4 cm, v. 0,9 cm. 23 cm, najš. ohr. pr. 24,1 cm, db. 0,5–0,7 cm. 258 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8088-8 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lončka, svetlosive barve s sve- tlorjavo površino; ohr. v. 4,6 cm, pr. 264 SE 612, sek. III, kv. 7, u. 9,5 cm, najš. ohr. pr. 10 cm, inv. št. AII 8086 db. 0,3–0,7 cm. Kamnit obroček (vijček) z vrezom; pr. 2,3 cm, v. 0,6 cm. 259 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8089-7 Odlomek profiliranega ustja posode, oranžnorjave barve; ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 5,3 cm, db. 0,4–1 cm. 260 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8090-4 265 SE 612, sek. III, kv. 7, Odlomek dna lonca z vsaj dvema inv. št. AII 8082 kanelurama in lončarskim znakom, Bronasta spirala (del fibule?); š. 0,6 cm, temnosive barve z rdečkasto površi- ohr. dl. 1,7 cm, pr. 0,2 cm. no; ohr. v. 7,7 cm, pr. d. 10 cm, najš. ohr. pr. 19,7 cm, db. 0,3–0,7 cm. 261 SE 612, sek. III, kv. 7, inv. št. AII 8090-1 Odlomek dna lonca z lončarskim zna- 266 SE 612, sek. III, kv. 7, kom, temnosive barve z rjavo površi- inv. št. AII 8087 no; ohr. v. 1,15 cm, pr. d. 10 cm, Ovalna jagoda iz temnomodrega najš. ohr. pr. 11,5 cm, stekla; š. 0,7 cm, v. 0,65 cm, db. 0,6–1 cm. db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 250 M 1:2 M 1:1 265, 266 256 257 258 259 260 261 265 262 263 264 266 SE 241/589/612 251 Jama (SE 247) 267 SE 247, sek. II, kv. 7, inv. št. AII 7825-1 Odlomek rahlo profiliranega odebe- ljenega ustja in ostenja lonca, pod vratom okras iz ozkih vtiskov v vo- doravni liniji, pod njimi pa dve vo- doravni kaneluri, sive barve z oran- žnorjavo površino; ohr. v. 9,3 cm, pr. u. 16,9 cm, najš. ohr. pr. 28,2 cm, db. 0,45–0,8 cm. 268 SE 247, sek. II, kv. 7, inv. št. AII 7825-2 Odlomek profiliranega odebeljene- ga ustja in vratu lonca, pod vratom okras iz vtiskov (ohranjen je en), sive barve s temnorjavo površino; ohr. v. 5,8 cm, pr. u. 26 cm, db. 0,7–0,8 cm. 269 SE 247, sek. II, kv. 7, 271 SE 247, sek. II, kv. 7, 273 SE 247, sek. II, kv. 7, inv. št. AII 7826-1 inv. št. AII 7826-4 inv. št. AII 7824 Odlomek profiliranega odebeljenega Odlomek odebeljenega ustja lonca, Odlomek železnega ključa; ohr. dl. ustja lonca, temnosive barve z rjavo tik pod ustjem vodoraven okras iz 7,2 cm oz. vse skupaj 8,1 cm, ohr. š. površino; ohr. v. 4,8 cm, pr. u. 17 cm, tankih poševnih vtiskov, rdečkaste 2,9 cm oz. 4 cm, pr. osrednjega dela db. 0,55–0,95 cm. barve s svetlorjavo površino; ohr. v. 0,8 cm. 3,6 cm, pr. u. 17,4 cm, db. 0,45–0,6 cm. 274 SE 247, sek. II, kv. 7, inv. št. AII 7827-1 Odlomek dna in ostenja posode, 270 SE 247, sek. II, kv. 7, 272 SE 247, sek. II, kv. 7, ostenje okrašeno z bolj ali manj vo- inv. št. AII 7826-3 inv. št. AII 7826-2 doravnimi vrezi, sive barve z rdečka- Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja poso- sto rjavo površino; ohr. v. 6,4 cm, pr. nja lonca, na vratu vodoraven okras de, sive barve z rjavo površino; ohr. d. 11 cm, najš. ohr. pr. 17,6 cm, iz kratkih tankih vtiskov, rdečkaste v. 4,9 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. 0,7– db. 0,3–0,7 cm. barve s svetlorjavo površino; ohr. v. 1,1 cm. 5,8 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,4–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 252 M 1:2 267 268 269 270 272 271 274 273 SE 247 253 Jama (SE 249) Jama (SE 251) Jama (SE 253) 275 SE 249, sek. II, kv. 7-8, 278 SE 251, sek. II, kv. 8, 279 SE 253, sek. II, kv. 10, inv. št. AII 7830-2 inv. št. AII 7836 inv. št. AII 7840 Odlomek ustja in vratu lonca z vsaj Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek profiliranega ustja in oste- enim vodoravnim vrezom na ostenju, rjavo sivkaste barve; ohr. š. 4,8 cm, nja lonca z vodoravno vrsto vtiskov svetlejše rjave barve; ohr. v. 7,4 cm, ohr. v. 5,95 cm, db. 1,2–1,4 cm. v obliki meseca, rjave barve; ohr. v. pr. u. 30 cm, db. 1–1,45 cm. 5,7 cm, pr. u. 24,6 cm, najš. ohr. pr. 25,2 cm, db. 0,6–1 cm. 280 SE 253, sek. II, kv. 10, 283 SE 253, sek. II, kv. 10, 276 SE 249, sek. II, kv. 7-8, inv. št. AII 7841-3 inv. št. AII 7844 inv. št. AII 7830-1 Odlomek profiliranega ustja lonca, Odlomek posode na nogi, temnosive Odlomek profiliranega ustja in oste- temnosive barve; ohr. v. 3,2 cm, pr. barve s temnorjavo površino; ohr. v. nja lonca z vsaj tremi vodoravnimi u. 18,5 cm, najš. ohr. pr. 19,2 cm, 6,3 cm, najš. ohr. pr. 6,8 cm, vrezi na ostenju, temnosive barve; db. 0,5–0,8 cm. db. 0,5–1 cm. ohr. v. 7,7 cm, pr. u. 21 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,3–0,8 cm. 281 SE 253, sek. II, kv. 10, inv. št. AII 7841-1 Odlomek profiliranega ustja lonca, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 2,95 cm, pr. u. 19 cm, db. 0,5–0,8 cm. 277 SE 249, sek. II, kv. 7-8, inv. št. AII 7831-2 282 SE 253, sek. II, kv. 10, Odlomek profiliranega ustja posode, inv. št. AII 7841-5 temnosive barve z rdečkastorjavo po- Odlomek rahlo izvihanega ustja po- Jama(SE 256) vršino; ohr. v. 2,45 cm, ohr. š. 5,8 cm, sode, rjave barve; ohr. v. 3,4 cm, db. 0,55–1 cm. ohr. š. 4,7 cm, db. 0,7 cm. 284 SE 256, sek. II, kv. 11–12, inv. št. AII 7847 Železno rezilo noža; ohr. dl. 13 cm, š. do 1,7 cm, db. 0,1–0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 254 M 1:2 275 276 278 277 279 280 281 283 282 284 SE 249 275–277 SE 251 278 SE 253 279–283 SE 256 284 255 Jama (SE 259) 285 SE 259, sek. II, kv. 11, 288 SE 265, sek. II, kv. 12, 292 SE 265, sek. II, kv. 12, inv. št. AII 7848-1 inv. št. AII 7856-3 inv. št. AII 7858-3 Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek dna posode z lončarskim nja lonca z vrsto nepravilnih krat- nja lonca z vsaj štirimi vodoravnimi znakom, svetlejše rjave barve; ohr. kih navpičnih vrezov na ostenju, te- vrezi na ostenju, temnosive barve z dl. 3,5 cm, ohr. š. 3,3 cm, mnosive barve z rdečkasto površino; rjavo površino; ohr. v. 6,4 cm, pr. u. db. 0,6–0,8 cm. ohr. v. 6,8 cm, pr. u. 15,2 cm, najš. 14,2 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, ohr. pr. 18 cm, db. 0,4–0,6 cm. db. 0,3–0,8 cm. 293 SE 265, sek. II, kv. 12, inv. št. AII 7858-2 Odlomek dna posode z lončarskim znakom, temnosive barve s temno- rjavo površino; ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 286 SE 259, sek. II, kv. 11, 289 SE 265, sek. II, kv. 12, 291 SE 265, sek. II, kv. 12, inv. št. AII 7848-2 inv. št. AII 7856-4 inv. št. AII 7858-1 294 SE 265, sek. II, kv. 12, Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek ostenja in dna posode z inv. št. AII 7854 nja lončka z vsaj dvema vodoravnima temnosive barve z rjavo površino; lončarskim znakom, temnosive bar- Kamniti odbitek; v. 2,3 cm, š. 2 cm, kanelurama na ostenju, rjave barve; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 4,6 cm, ve; ohr. v. 4,8 cm, pr. d. 6,8 cm, najš. db. 2 cm. ohr. v. 4,1 cm, pr. u. 12,3 cm, najš. db. 0,45–0,6 cm. ohr. pr. 12,9 cm, db. 0,35–0,75 cm. ohr. pr. 13,3 cm, db. 0,3–0,8 cm. 290 SE 265, sek. II, kv. 12, inv. št. AII 7856-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- Jama (SE 265) nja lonca z vsaj dvema vodoravnima kanelurama na ostenju, temnosive 287 SE 265, sek. II, kv. 12, barve z rjavo površino; ohr. v. 6,1 cm, inv. št. AII 7856-2 pr. u. 14,3 cm, najš. ohr. pr. 16,5 cm, Odlomek profiliranega ustja in oste- db. 0,4–0,9 cm. nja lonca z vsaj dvema bolj ali manj vodoravnima kanelurama na oste- nju, temnosive barve s temnorjavo rdečkasto površino; ohr. v. 6,3 cm, pr. u. 22 cm, najš. ohr. pr. 22,2 cm, db. 0,45–1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 256 M 1:2 285 286 287 288 289 291 290 294 292 293 SE 259 285, 286 SE 265 287–294 257 295 SE 265, sek. II, kv. 12, inv. št. AII 7855 Lonec s profiliranim ustjem, na vra- tu je linija iz kratkih vtiskov, pod njo enajst vodoravnih kanelur, rja- ve barve; v. 31,6 cm, pr. u. 29,8 cm, najš. pr. 31,7 cm, pr. d. 13 cm, db. 0,6–1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 258 M 1:2 295 SE 265 259 Jama (SE 279) 296 SE 279, sek. II-III, kv. 15, 299 SE 279, sek. II-III, kv. 15, inv. št. AII 7866-2 inv. št. AII 7867-1 Odlomek odebeljenega ustja in vo- Odlomek ustja posode, svetlosive doravno kaneliranega ostenja lonca, barve s svetlosivorjavkasto površi- sive barve s sivkasto površino; ohr. no; ohr. v. 6,9 cm, ohr. š. 7,95 cm, v. 6,6 cm, pr. u. 20,8 cm, najš. ohr. db. 1–1,3 cm. pr. 21,7 cm, db. 0,5–0,85 cm. 300 SE 279, sek. II-III, kv. 15, 297 SE 279, sek. II-III, kv. 15, inv. št. AII 7869-3 inv. št. AII 7866-1 Odlomek ostenja posode z dve- Odlomek odebeljenega ustja lonca in ma valovnicama in pod njima vrsta vodoravno kaneliranega ostenja po- kratkih vtiskov, sive barve z rjavka- sode, temnosive barve z bež površi- sto površino; ohr. v. 7,2 cm, ohr. š. no; ohr. v. 5,6 cm, pr. u. 12,5 cm, najš. 8,4 cm, db. 0,5–0,6 cm. ohr. pr. 14,3 cm, db. 0,3–0,6 cm. 298 SE 279, sek. II-III, kv. 15, inv. št. AII 7867-2 Odlomek odebeljenega ustja poso- de, sive barve z rjavo površino; ohr. v. 2,8 cm, pr. u. 11,9 cm, najš. ohr. pr. 12 cm, db. 0,4–0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 260 M 1:2 296 297 298 299 300 SE 279 261 Jama (SE 368, SE 98) 301 SE 368, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7891 Lonec z rahlo izvihanim ustjem, enaj- stimi vodoravnimi kanelurami na ostenju ter popolnoma ohranjenim ločarskim znakom na dnu, sive barve s sivorjavo površino; v. 24,4 cm, pr. u. 20,6 cm, najš. ohr. pr. 22,5 cm, pr. d. 12,2 cm, db. 0,5–1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 262 M 1:2 301 SE 368/98 263 302 SE 368, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7892 Lonec s profiliranim ustjem, okra- šenim ostenjem in na dnu znakom v obliki križa, na vratu je linija iz krat- kih vtiskov, narejenih z nohtom, pod njo pet vodoravnih kanelur, sive bar- ve s svetlorjavo površino; v. 24,9 cm, pr. u. 21,2 cm, najš. pr. 23,3 cm, pr. d. 11,5 cm, db. 0,6–1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 264 M 1:2 302 SE 368/98 265 303 SE 368, sek. IV, kv. 11, 305 SE 368, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7893-1 inv. št. AII 7893-3 Odlomek lonca s profiliranim ustjem Odlomek profiliranega ustja in oste- in okrašenim ostenjem, na vratu so nja lonca z vsaj eno vodoravno ka- najprej trije ozki vodoravni vrezi, neluro, sive barve s svetlorjavo povr- pod njimi vodoravna linija v desno šino; ohr. v. 5,55 cm, pr. u. 17,3 cm, nagnjenih vtiskov, pod njimi valov- najš. ohr. pr. 19,1 cm, db. 0,3–1 cm. nica, pod njo pa na celem ostenju vsaj šest vodoravnih kanelur, sivo- rjave barve; ohr. v. 24,2 cm, ohr. š. 21 cm, db. 0,8–1,2 cm. 304 SE 368, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7893-2 Odlomek odebeljenega ustja in ostenja lonca z vodoravnimi linijami v desno nagnjenih kratkih vtiskov, temnorjave barve; ohr. v. 8,15 cm, pr. u. 19 cm, db. 0,3–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 266 M 1:2 303 304 305 SE 368/98 267 306 SE 368, sek. IV, kv. 11, 310 SE 368, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7893-4 inv. št. AII 7894-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode nja lonca z vodoravno linijo v desno z linijami kratkih vrezov, temnosi- nagnjenih kratkih vrezov, temnosive ve barve s sivo svetlorjavo površino; barve z rjavo površino; ohr. v. 5,4 cm, ohr. v. 5,25 cm, ohr. š. 7,45 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,3–0,8 cm. db. 0,5–1,6 cm. 307 SE 368, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7893-5 Odlomek izvihanega ustja lonca z vo- 311 SE 368, sek. IV, kv. 11, doravno linijo v desno nagnjenih krat- inv. št. AII 7894-3 kih kanelur, temnosive barve z rjavo Odlomek profiliranega ustja poso- površino; ohr. v. 5 cm, pr. u. 15 cm, de, svetlorjave barve; ohr. v. 4,2 cm, db. 0,5–0,8 cm. ohr. š. 6,4 cm, db. 0,6–1,2 cm. 312 SE 368, sek. IV, kv. 11, 308 SE 368, sek. IV, kv. 11, inv. št. AII 7895 inv. št. AII 7894-5 Odlomek dna posode s popolnoma Odlomek profiliranega ustja posode ohranjenim lončarskim znakom, te- z verjetno vodoravno linijo v desno mnosive barve; ohr. v. 5,4 cm, pr. d. nagnjenih kratkih vrezov, temnosive 9 cm, najš. ohr. pr. 13,6 cm, barve s temnorjavo površino; ohr. v. db. 0,55–1,3 cm. 4,55 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. 0,6–0,9 cm. Jama (SE 377) 309 SE 368, sek. IV, kv. 11, 313 SE 377, sek. VI, kv. 16, inv. št. AII 7893-6 inv. št. AII 7902 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja poso- nja posode z vsaj dvema vodoravni- de, temnosive barve s sivo površino; ma kanelurama, temnosive barve s ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 4,1 cm, temnorjavo površino; ohr. v. 4,95 cm, db. 0,5–0,8 cm. ohr. š. 5,6 cm, db. 0,5–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 268 M 1:2 306 307 308 309 310 311 312 313 SE 338/98 306–312 SE 377 313 269 Jama (SE 385) 314 SE 385, sek. VI, kv. 14, 319 SE 387, sek. VI, kv. 14, inv. št. AII 7904 inv. št. AII 7908-1 Odlomek ustja lonca, svetlorjave Odlomek dna posode, svetlorjavo sive barve; ohr. v. 6,6 cm, 15 cm, najš. barve; ohr. v. 4,7 cm, pr. d. 14 cm, ohr. pr. 17 cm, db. 0,5–0,85 cm. najš. ohr. pr. 18 cm, ohr. db. do 1,3 cm. Jama (SE 387) Jama (SE 405) 315 SE 387, sek. VI, kv. 14, 320 SE 405, sek. VII, kv. 11, inv. št. AII 7907-1 inv. št. AII 7911 Odlomek rahlo odebeljenega ustja Odlomek ustja in ostenja sklede, posode, temnosive barve s svetlor- roza oranžne barve; ohr. v. 3,9 cm, javo površino; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. ohr. š. 5,7 cm, db. 0,4–0,75 cm. 2,7 cm, db. 0,6–0,9 cm. 316 SE 387, sek. VI, kv. 14, inv. št. AII 7908-7 Odlomek dna posode, svetlorjavo sive barve; ohr. v. 2,1 cm, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 12,9 cm, ohr. db. do 1,5 cm. 317 SE 387, sek. VI, kv. 14, inv. št. AII 7908-3 Odlomek dna posode, svetlorjavo sive barve; ohr. v. 1,1 cm, pr. d. 11 cm, najš. ohr. pr. 12,5 cm, ohr. db. do 1,3 cm. 318 SE 387, sek. VI, kv. 14, inv. št. AII 7908-2 Odlomek dna posode, svetlorjavo sive barve; ohr. v. 3,3 cm, pr. d. 13 cm, najš. ohr. pr. 16,3 cm, ohr. db. do 1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 270 M 1:2 314 315 316 317 318 319 320 SE 385 314 SE 387 315–319 SE 405 320 271 Jama (SE 476) 321 SE 476, sek. VI, kv. 7, inv. št. AII 7924-1 Odlomek odebeljenega ustja in ostenja lonca s tremi vodoravni- mi kanelurami in linijo kratkih po- ševnih vrezov na ostenju, svetlosive barve z roza rjavkasto površino; ohr. v. 8,15 cm, pr. u. 17 cm, najš. ohr. pr. 18,6 cm, db. 0,35–1 cm. 322 SE 476, sek. VI, kv. 7, Jama (SE 480) inv. št. AII 7928 Del železnega šila; ohr. dl. 6,9 cm, 324 SE 480, sek. VI, kv. 6, pr. 0,4 cm. inv. št. AII 7935-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z okrasom plitkih in širokih vodoravnih kanelur, sivkaste barve; ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 15,5 cm, najš. ohr. pr. 21,1 cm, db. 0,3–0,7 cm. 323 SE 476, sek. VI, kv. 7, 325 SE 480, sek. VI, kv. 6, 326 SE 480, sek. VI, kv. 6, inv. št. AII 7924-2 inv. št. AII 7935-4 inv. št. AII 7935-6 Odlomek profiliranega ustja in ostenja Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja in oste- lonca z vodoravno kaneluro in nad njo nja lonca z okrasom plitkih širokih nja lonca s klekom pod vratom in linijo vtiskov, sive barve z rjavo rdeč- in vodoravnih kanelur, temnosive okrasom iz vodoravne kanelure ter kasto površino; ohr. v. 7,95 cm, pr. u. barve; ohr. v. 8,5 cm, pr. u. 14,6 cm, vodoravno linijo iz vtiskov nad njo, 20,8 cm, najš. ohr. pr. 22,5 cm, najš. ohr. pr. 21 cm, db. 0,3–0,8 cm. temnosive barve s sivorjavo površino; db. 0,3–1 cm. ohr. v. 8,2 cm, pr. u. 20,4 cm, najš. ohr. pr. 23,9 cm, db. 0,45–0,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 272 M 1:2 321 322 323 324 325 326 SE 476 321–323 SE 480 324–326 273 327 SE 480, sek. VI, kv. 6, 330 SE 480, sek. VI, kv. 6, inv. št. AII 7935-9 inv. št. AII 7937 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek dna posode z lončarskim nja lonca z okrasom nepravilne va- znakom, temnosive barve s sivorjavo lovnice pod vratom, temnosive bar- površino; pr. d. 8,5 cm, najš. ohr. pr. ve z rjavo površino; ohr. v. 6,3 cm, 9 cm, db. 0,6 cm. pr. u. 19,1 cm, najš. ohr. pr. 23,3 cm, db. 0,7–0,9 cm. 328 SE 480, sek. VI, kv. 6, inv. št. AII 7935-8 331 SE 480, sek. VI, kv. 6, Odlomek profiliranega ustja in oste- inv. št. AII 7934 nja lonca z okrasom vodoravnih vre- Majhna kamnita puščična ost z lasto- zov, temnosive barve z rdečkasto vičjim repkom; v. 1,7 cm, š. 1,3 cm, sivo površino; ohr. v. 5,4 cm, pr. u. db. 0,4 cm. 18,7 cm, najš. ohr. pr. 20,7 cm, db. 0,4–1 cm. 329 SE 480, sek. VI, kv. 5, inv. št. AII 7936-3 Odlomek rahlo odebeljenega ustja lonca z okrasom plitkih in dokaj ši- rokih vodoravnih kanelur na oste- nju, temnosive barve; ohr. v. 7,1 cm, pr. u. 12 cm, najš. ohr. pr. 14,7 cm, db. 0,4–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 274 M 1:2 M 1:1 331 327 328 329 330 331 SE 480 275 Jama (SE 482) 332 SE 482, sek. VII, kv. 2, 336 SE 482, sek. VII, kv. 2, 339 SE 482, sek. VII, kv. 2, inv. št. AII 7942-1 inv. št. AII 7942-6 inv. št. AII 7945 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ostenja posode z ostankom nja lonca, sive barve s temnoroza nja stekleničaste posode, svetlosive ročaja, temnosive barve s sivo po- površino; ohr. v. 7,3 cm, pr. u. 27 cm, barve z roza površino; ohr. v. 4,1 cm, vršino; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 7,5 cm, najš. ohr. pr. 28,7 cm, db. 0,5–1 cm. pr. u. 8 cm, najš. ohr. pr. 8,2 cm, db. 0,6–0,9 cm. db. 0,5–0,7 cm. 333 SE 482, sek. VII, kv. 2, inv. št. AII 7941-3 Odlomek profiliranega ustja in vra- tu lonca, temnosive barve s sivorjavo površino; ohr. v. 4,65 cm, pr. u. 24 cm, db. 0,3–0,9 cm. 337 SE 482, sek. VII, kv. 2, inv. št. AII 7942-7 Odlomek ustja posode, sive barve z rdečkasto površino; ohr. v. 3,25 cm, ohr. š. 3,6 cm, db. 0,6–0,7 cm. 338 SE 482, sek. VII, kv. 2, 334 SE 482, sek. VII, kv. 2, inv. št. AII 7942-3 inv. št. AII 7941-1 Odlomek rahlo izvihanega ustja skle- Odlomek profiliranega ustja in oste- de, temnosive barve; ohr. v. 4,2 cm, nja lonca z vodoravnimi vrstami vti- ohr. š. 7,2 cm, db. 0,4–0,6 cm. skov na ostenju, temnosive barve; ohr. v. 8,45 cm, pr. u. 13 cm, najš. ohr. pr. 19,4 cm, db. 0,4–0,9 cm. 335 SE 482, sek. VII, kv. 2, inv. št. AII 7941-2 Odlomek profiliranega ustja lon- ca z valovnico na ostenju, svetlosi- ve barve z bledo rdečkasto površi- no; ohr. v. 8,3 cm, pr. u. 18 cm, najš. ohr. pr. 20,6 cm, db. 0,5–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 276 M 1:2 332 333 334 335 336 337 339 338 SE 482 277 Jama (SE 484) 340 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-1 Odlomek profiliranega ustja in ostenja lonca z vsaj šestimi vodoravnimi ka- nelurami na ostenju, svetlosive barve z rjavo površino; ohr. v. 18,9 cm, pr. u. 40 cm, najš. ohr. pr. 41,4 cm, db. 0,6–0,9 cm. 341 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja velikega lonca z okrasom vo- doravne linije vtiskov ter pod njo štirimi vodoravnimi kanelurami, te- mnosive barve z rdečkasto temno- sivo površino; ohr. v. 21,3 cm, pr. u. 27,2 cm, najš. ohr. pr. 29,5 cm, db. 0,3–1 cm. 342 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-6 Odlomek odebeljenega ustja in oste- nja lonca z vodoravno linijo drobnih vtiskov na ostenju, temnosive bar- ve z rjavo površino; ohr. v. 7,5 cm, pr. u. 17 cm, najš. ohr. pr. 24 cm, db. 0,5–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 278 M 1:1 M 1:3 340 340 341 342 SE 484 279 343 SE 484, sek. VII, kv. 5, 345 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-5 inv. št. AII 7948-4 Odlomek odebeljenega in rahlo iz- Odlomek profiliranega ustja in oste- vihanega ustja in ostenja lonca z nja lonca z vodoravno linijo v desno okrasom vsaj dveh vodoravnih ka- nagnjenih vtiskov in pod njo vodo- nelur ter nad njima vodoravno lini- ravno kaneluro, temnosive barve s jo kratkih ozkih vtiskov, temnosive svetlorjavo površino; ohr. v. 8,8 cm, barve z rjavkasto površino; ohr. v. pr. u. 17,5 cm, najš. ohr. pr. 19,3 cm, 8,5 cm, pr. u. 23,5 cm, najš. ohr. pr. db. 0,4–0,8 cm. 25,1 cm, db. 0,3–0,8 cm. 346 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-7 344 SE 484, sek. VII, kv. 5, Odlomek profiliranega ustja in oste- inv. št. AII 7948-3 nja lonca z vodoravno linijo v desno Lonec z rahlo izvihanim ustjem nagnjenih krajših ozkih vrezov pod z okrasom štirih bolj ali manj vratom, temnosive barve z rdečka- vodoravnih vrezov na ostenju, nad sto površino; ohr. v. 5,8 cm, pr. u. njimi pa vodoravno linijo kratkih oz- 17,8 cm, najš. ohr. pr. 18 cm, kih vtiskov, temnosive barve z rdeč- db. 0,3–1 cm. kastosivo površino; ohr. v. 10,9 cm, pr. u. 11,8 cm, najš. ohr. pr. 13,15 cm, db. 0,45–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 280 M 1:2 343 344 345 346 SE 484 281 347 SE 484, sek. VII, kv. 5, 350 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-8 inv. št. AII 7948-10 Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode nja lončka z dvema vodoravnima ka- z dvema vodoravnima vrezoma na nelurama na ostenju, svetlosive bar- ostanku ostenja, svetlosive barve s ve; ohr. v. 5,35 cm, pr. u. 8,8 cm, svetlorjavo površino; ohr. v. 4,8 cm, db. 0,2–0,7 cm. ohr. š. 4,1 cm, db. 0,7–1,2 cm. 348 SE 484, sek. VII, kv. 5, 351 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-11 inv. št. AII 7951-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ostenja lonca z dvema vo- nja nizkega lončka z dvema vodo- doravnima linijama rahlo vijugavih ravnima vrezoma, temnosive barve; vtiskov in petimi vodoravnimi vre- ohr. v. 4,2 cm, pr. u. 13,5 cm, zi, svetlosive barve; ohr. v. 10,3 cm, db. 0,3–0,4 cm. najš. ohr. pr. 17 cm, db. 0,35–0,55 cm. 349 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7948-9 Odlomek ustja in ostenja lonca z ne- pravilno valovnico na vratu, sivka- storjave barve; ohr. v. 5,2 cm, pr. u. 14,2 cm, najš. ohr. pr. 14,8 cm, db. 0,4–0,6 cm. 352 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7947 Ustje in vrat stekleničaste posode; ustje je okrašeno z vtisi, neenako- merne valovnice so pod ustjem in na prehodu iz vratu v trup posode, rdečkastorjave barve; pr. u. 9,4 cm, v. 10,6 cm, najš. pr. 11,4 cm, db. 6,5–9,5 cm. 353 SE 484, sek. VII, kv. 5, inv. št. AII 7950-14 Odlomek dna posode, sive barve s sivo rdečkasto površino; ohr. v. 0,85 cm, pr. d. 10,1 cm, najš. ohr. pr. 11,3 cm, db. 0,4–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 282 M 1:2 347 348 349 350 351 352 353 SE 484 283 Jama (SE 490) 354 SE 490, sek. VI, kv. 5, inv. št. AII 7955 Lonec z rahlo izvihanim ustjem in na ostenju petimi vodoravnimi vrezi ter nad njimi vodoravno linijo ozkih vti- skov, temnosive barve; v. 14,9 cm, pr. u. 14 cm, db. 0,6–0,9 cm. 355 SE 490, sek. VI, kv. 5, inv. št. AII 7957-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z okrasom vodoravne lini- je iz vtiskov na ostenju, temnosive barve z rjavkasto površino; ohr. v. 7,45 cm, pr. u. 23,5 cm, najš. ohr. pr. 24,6 cm, db. 0,4–0,8 cm. 357 SE 490, sek. VI, kv. 5, inv. št. AII 7957-2 Odlomek rahlo profiliranega in ra- hlo izvihanega ustja in ostenja lon- ca z okrasom vsaj dveh vodoravnih vrezov ter nad njimi vodoravno lini- jo vtiskov, temnosive barve; ohr. v. 6,05 cm, pr. u. 14,8 cm, najš. ohr. pr. 356 SE 490, sek. VI, kv. 5, 15 cm, db. 0,3–1,1 cm. inv. št. AII 7957-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravno linijo v levo nagnjenih vtiskov na ostenju, sive barve z rjavo rdečkasto površino; ohr. v. 5,7 cm, pr. u. 23,6 cm, najš. ohr. pr. 25,8 cm, db. 0,4–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 284 M 1:2 354 355 356 357 SE 490 285 Jama (SE 521) 358  SE 521, sek. VII, kv. 11, 367  SE 1059, sek. VII/VIII, kv. 13, inv. št. AII 7966 inv. št. AII 8509-2 Odlomek odebeljenega ustja lonca s Odlomek ostenja posode z vodorav- tremi vodoravnimi kanelurami, sive nim rebrom, temnosive barve; ohr. barve z rjavkasto površino; ohr. v. v. 4,5 cm, najš. ohr. pr. 9 cm, 14,3 cm, pr. u. 18,1 cm, najš. ohr. pr. db. 0,5–0,6 cm. 22,5 cm, db. 0,5–0,8 cm. Jama (SE 531/1058/1059) 359  SE 531, sek. VII/VIII, kv. 13, inv. št. AII 7969-1 Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve z bež površino; ohr. 368  SE 1059, sek. VII/VIII, kv. 13, v. 3,25 cm, pr. u. 20,4 cm, inv. št. AII 8509-3 db. 0,5–1 cm. Odlomek ustja posode, temnosive barve s svetlorjavo površino; ohr. v. 362  SE 531, sek. VII/VIII, kv. 13, 365  SE 1058, sek. VII/VIII, kv. 13, 4,2 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,5 cm. inv. št. AII 7969-3 inv. št. AII 8506-1 Odlomek profiliranega ustja posode, Odlomek ostenja posode, sive barve temnosive barve z bledo bež površi- s svetlorjavo površino; ohr. v. 5,7 cm, no; ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 4,4 cm, najš. ohr. pr. 12,4 cm, 360  SE 531, sek. VII/VIII, kv. 13, db. 0,7–0,9 cm. db. 0,45–0,7 cm. inv. št. AII 7969-2 Odlomek odebeljenega ustja posode, temnosive barve s temnorjavo po- 369  SE 1059, sek. VII/VIII, kv. 13, vršino; ohr. v. 3,8 cm, ohr. š. 4,9 cm, inv. št. AII 8511-3 db. 0,65–1 cm. Odlomek ostenja posode, temnosive barve s temnosvetlosivo površino; 363  SE 531, sek. VII/VIII, kv. 13, ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 3,9 cm, inv. št. AII 7968-1 db. 0,4–0,7 cm. Odlomek ustja in ostenja skledice, 366  SE 1059, sek. VII/VIII, kv. 13, svetlosive barve z rjavo površino; inv. št. AII 8509-1 ohr. v. 4,6 cm, pr. u. 10,5 cm, najš. Odlomek ostenja posode z vodo- 361  SE 531, sek. VII/VIII, kv. 13, ohr. pr. 12 cm, db. 0,5–0,65 cm. ravnim rebrom, temnosive barve s inv. št. AII 7968-2 svetlorjavo površino; ohr. v. 4,6 cm, Odlomek lončka z izvihanim ustjem najš. ohr. pr. 9,2 cm, db. 0,5–0,6 cm. in valovnico, temnosive barve; ohr. v. 3,3 cm, pr. u. 9 cm, najš. ohr. pr. 10,4 cm. 364  SE 1058, sek. VII/VIII, kv. 13, inv. št. AII 8506-2 Odlomek ustja posode, temnosive barve z roza površino; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 4,45 cm, db. 0,4–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije  Gornje njive pri Dolgi vasi 2 286 M 1:2 358 359 360 361 362 363 365 364 369 366 367 368 SE 520 358 SE 531/1058/1059 359–369 287 Jama (SE 541) 375 SE 558, sek. V, kv. 7, inv. št. AII 8146 in 7987 370 SE 541, sek. VIII, kv. 10, Pladenj oz. pekač z nekoliko dvi- inv. št. AII 7981-1 gnjenim zaključnim robom, izde- Odlomek močno izvihanega ustja skle- lan iz grobe kompaktne gline z veli- de, temnosive barve; ohr. v. 2,4 cm, ko kamenčki, rdečkasto svetlorjave ohr. š. 6,85 cm, db. 0,5 cm. barve; pr. u. 23,7 cm, pr. d. 22 cm, v. 2,7–2,8 cm, db. 0,9–1,3 cm. 371 SE 541, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 7981-2 Odlomek ustja posode z vodoravno kaneluro, temnosive barve; ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 3,25 cm, db. 0,5–0,9 cm. 372 SE 541, sek. VIII, kv. 10, inv. št. AII 7982 Odlomek dna in ostenja posode, te- mnosive barve; ohr. v. 7,4 cm, pr. d. 15 cm, najš. ohr. pr. 26,1 cm, db. 1,2–1,9 cm. 376 SE 558, sek. VII/VIII, kv. 15, Jama (558) inv. št. AII 7991-2 Odlomek ostenja posode z vodorav- 373 SE 558, sek. VII/VIII, kv. 15, nimi vrstami trikotnih, pravokotnih inv. št. AII 7988 in nepravilnih vtiskov, v ostenju lu- Odlomek ustja in vratu posode, te- knjica; v. 8,2 cm, š. 6,9 cm, mnosive barve; ohr. v. 2,2 cm, pr. u. db. 0,5–0,9 cm. 14,2 cm, najš. ohr. pr. 15 cm, db. 0,5–0,6 cm. 374 SE 558, sek. VII/VIII, kv. 15, inv. št. AII 7989 Odlomek dna posode z lončarskim znamenjem, temnosive barve s te- mnorjavo površino; ohr. v. 1,15 cm, 377 SE 558, sek. VII/VIII, kv. 15, pr. d. 8 cm, db. 1–1,2 cm. inv. št. AII 7991-1 Odlomek ostenja posode z vodorav- nimi vrstami različnih vtiskov, v oste- nju luknjica; v. 8,9 cm, š. 10,9 cm, db. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 288 M 1:2 370 371 372 373 374 375 376 377 SE 541 370–372 SE 558 373–377 289 Jama (SE 562) 378 SE 562, sek. VII, kv. 17, inv. št. AII 7995-1 Lonec z devetimi vodoravnimi ka- nelurami, temnosive barve z rdeč- kastorjavo površino; ohr. v. 24,4 cm, pr. u. 27 cm, najš. ohr. pr. 28 cm, db. 0,5–1,55 cm. 379 SE 562, sek. VII, kv. 17, inv. št. AII 7995-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca s štirimi vodoravnimi kane- lurami, temnosive barve s sivo povr- šino; ohr. v. 10,7 cm, pr. u. 28,3 cm, najš. ohr. pr. 29 cm, db. 0,4–1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 290 M 1:2 378 379 SE 562 291 380 SE 562, sek. VII, kv. 17, 382 SE 562, sek. VII, kv. 17, inv. št. AII 7995-2 inv. št. AII 7998-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek dna posode, rjavo sive bar- nja lonca z enajstimi nepravilno raz- ve; ohr. v. 2,3 cm, pr. d. 12,7 cm, najš. porejenimi vodoravnimi kanelurami, ohr. pr. 14,65 cm, db. 0,9–1,7 cm. temnosive barve z rdečkasto rjavo po- vršino; ohr. v. 12,6 cm, pr. u. 14,5 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, db. 0,4–1 cm. 383 SE 562, sek. VII, kv. 17, inv. št. AII 7998-1 Odlomek dna posode, sive barve z roza površino; ohr. v. 1,2 cm, pr. d. 7 cm, najš. ohr. pr. 9,4 cm, db. 0,6–0,85 cm. 381 SE 562, sek. VII, kv. 17, inv. št. AII 7997 Odlomek ostenja in dno lonca s peti- mi vodoravnimi kanelurami ter nad njimi linijo kratkih poševnih kane- lur, na dnu znak lončarja, temnosive do rdečkaste barve; ohr. v. 18,2 cm, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 23 cm, db. 0,3–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 292 M 1:2 380 381 382 383 SE 562 293 Jama (SE 564) Jama (SE 566) 384 SE 564, sek. VII, kv. 17, 388 SE 566, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8001-1 inv. št. AII 8006-1 Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek ustja in ostenja sklede z vsaj nja lonca s tremi valovnicami na oste- štirimi vodoravnimi kanelurami na nju, temnosive barve; ohr. v. 9,1 cm, ostenju, sive barve; ohr. v. 4,4 cm, pr. u. 16,8 cm, najš. ohr. pr. 19,2 cm, pr. u. 35 cm, db. 0,8–1,05 cm. db. 0,4–0,7 cm. 389 SE 566, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8006-2 Odlomek ustja posode z vsaj dvema vodoravnima kanelurama pod njim, svetlosive barve s sivo površino; ohr. 385 SE 564, sek. VII, kv. 17, 387 SE 564, sek. VII, kv. 17, v. 2,4 cm, ohr. š. 3,2 cm, inv. št. AII 8001-2 inv. št. AII 8002-2 db. 0,6–0,8 cm. Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek ustja posode, temnosive nja lonca z vodoravnimi kanelura- barve z roza rjavo površino; ohr. v. mi, temnosive barve; ohr. v. 6,9 cm, 2,7 cm, pr. u. 19,1 cm, pr. u. 11,9 cm, najš. ohr. pr. 15,1 cm, db. 0,7–0,9 cm. db. 0,5–0,6 cm. 386 SE 564, sek. VII, kv. 17, inv. št. AII 8002-1 Odlomek rahlo profiliranega ustja posode, temnosive barve z rjavo po- vršino; ohr. v. 3 cm, pr. u. 23,1 cm, db. 0,4–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 294 M 1:2 384 385 386 387 388 389 SE 564 384–387 SE 566 388, 389 295 Jama SE 568 390 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 392 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8010 inv. št. AII 8011-2 Lonec z izvihanim ustjem ter nizom Odlomek lonca z izvihanim ustjem in enojnih prepletajočih raztegnjenih z okrasom dveh parov linij majhnih valovnic, temnorjavo in svetlorja- vtisnjenih kvadratov, temnoin sve- vo površino; pr. u. 20 cm, v. 15,5 cm, tlorjave barve; pr. u. 11 cm, najš. pr. db. 0,6–0,8 cm. 18,4 cm, v. 6,1 cm, db. 0,6–0,7 cm, vel. kvadratkov 0,2–0,4 × 0,2–0,4 cm. 393 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8011-3 Odlomek kroglastega lonca z izvi- hanim ustjem, z okrasom niza ozkih valovnic s kratkimi valovi, rdečka- 391 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, storjave barve; pr. u. 19,2 cm, najš. inv. št. AII 8011-1 pr. 20,1 cm, v. 7,3 cm. Lonec z rahlo izvihanim ustjem s tre- mi linijami enojnih raztegnjenih va- lovnic, lisaste svetlorjave površine; pr. u. 16,6 cm, najš. pr. 20,5 cm, v. 11, 1 cm, db. 0,5–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 296 M 1:2 390 391 392 393 SE 568 297 394 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8011-4 Odlomek lonca z izvihanim ustjem z okrasom dveh linij enojnih valovnic in vodoravno kaneluru pod vratom, rdeč- kastorjave površine; pr. u. 15,6 cm, najš. pr. 21,4 cm, v. 5, 7 cm, db. 0,5–0,7 cm. 395 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8011-6 398 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 401 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, Odlomek lonca z izvihanim ustjem inv. št. AII 8012-1 inv. št. AII 8011-10 z enojno valovito kaneluro (razte- Odlomek izvihanega ustja posode, Odlomek izvihanega ustja posode z gnjeno valovnico), temnorjave in svetlorjave barve; v. 7,4 cm, š. 7 cm, okrasom vtisnjenih krogcev, svetlor- svetlorjave površine; pr. u. 18 cm, db. 0,5–0,7 cm. jave barve; v. 5,1 cm, š. 6,5 cm, najš. pr. 23 cm, v. 5, 5 cm, db. 0,7–0,5 cm. db. 0,5–0,7 cm. 396 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 399 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8011-7 inv. št. AII 8011-5 Odlomek lonca z izvihanim ustjem, Odlomek izvihanega ustjem posode z z okrasom širokih horizontalnih ka- okrasom valovnic v dveh linijah, sve- nelur, rumenkastorjave površine; pr. tlorjave barve; v. 7,7 cm, š. 9,8 cm, u. 20,2 cm, najš. pr. 23 cm, v. 6 cm, db. 0,5–0,7 cm. db. 0,5–0,7 cm. 397 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 400 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8011-8 inv. št. AII 8011-9 Odlomek lonca z izvihanim ustjem, Odlomek izvihanega ustja posode z rumenkastorjave površine, z okra- okrasom valovnic; v. 6,8 cm, š. 6,4 cm, som nazobčane vodoravne valovni- db. 0,7–0,8 cm. ce; najš. pr. 22 cm, v. 6,7 cm, db. 0,5-0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 298 M 1:2 394 395 396 397 399 398 400 401 SE 568 299 402 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 410 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 417 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-2 inv. št. AII 8012-14 inv. št. AII 8009 Odlomek izvihanega ustja posode, Odlomek ustja posode z okrasom vo- Polovica temnomodre jagode iz ste- svetlorjave barve; v. 4,7 cm, š. 5,4 cm, doravne kanelure, temnorjave bar- klene paste; v. 0,3 cm, š. 0,5 cm, db. 0,6–1 cm. ve; v. 2,6 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm, pr. luknjice 0,1 cm. db. 0,9 cm. 411 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-7 Odlomek ustja posode, temnorjave barve; v. 2,4 cm, š. 3,8 cm, db. 0,7–0,8 cm. 403 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-3 412 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, Odlomek izvihanega ustja posode, inv. št. AII 8012-13 svetlorjave barve; v. 4,6 cm, š. 4,8 cm, Odlomek odebeljenega ustja poso- db. 0,6–0,7 cm. de, svetlorjave barve; v. 1,9 cm, š. 2, 5 cm, db. 0,5–0,8 cm. 404 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-5 413 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, Odlomek izvihanega ustja posode, inv. št. AII 8012-14 svetlorjave barve; v. 3,9 cm, š. 4,3 cm, Odlomek ustja posode z okrasom vo- db. 0,2–0,8 cm. doravne kanelure, sivorjave barve; v. 2,6 cm, š. 2,5 cm, db. 0,9 cm. 405 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-6 414 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, Odlomek izvihanega ustja posode, inv. št. AII 8015 svetlorjave barve; v. 3 cm, š. 3,9 cm, Odlomek ročaja, sivorjave barve; db. 0,5–0,8 cm. v. 1,8 cm, š. 2,7 cm, db. 0,3 cm. 406 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 415 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-11 inv. št. AII 8012-10 Odlomek izvihanega ustja posode, Odlomek ustja sklede, svetlorjave svetlorjave barve; v. 2,6 cm, š. 2,8 cm, barve; v. 2,3 cm, š. 3,4 cm, db. 0,6–0,7 cm. db. 0,9 cm. 407 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 416 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-9 inv. št. AII 8013-1 Odlomek ostenja (vratu) posode, sve- Odlomek dna lonca z ostenjem z tlorjave barve; v. 4,1 cm, š. 3,4 cm, okrasom valovnice in vodoravne ka- db. 0,7–0,8 cm. nelure, rdečkastorjave barve; pr. d. 11,8 cm, v. 16,8 cm, db. 0,5–1 cm. 408 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-8 Odlomek ostenja in vratu posode, svetlorjave barve; v. 3,9 cm, š. 4,1 cm, db. 0,6–1 cm. 409 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8012-12 Odlomek izvihanega ustja posode, svetlorjave barve; v. 1,9 cm, š. 3,9 cm, db. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 300 M 1:2 M 1:1 417 402 403 404 407 405 408 406 410 411 412 409 415 413 414 416 417 SE 568 301 418 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 425 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-2 inv. št. AII 8013-9 Odlomek dna in ostenja posode, te- Odlomek dna z ostenjem posode, mnorjave barve; pr. d. 10 cm, svetlorjave barve; pr. d. 8 cm, v. 8,5 cm, db. 1–1,3 cm. v. 3,4 cm, db. 0,7–1 cm. 419 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-4 Odlomek dna lonca z ostenjem z okrasom vodoravne kanelure, te- mnorjave barve; pr. d. 11 cm, v. 9 cm, db. 0,7–0,9 cm. 420 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-3 Odlomek dna lonca z ostenjem, te- mnorjave barve; pr. d. 10,3 cm, v. 2,7 cm, db. 1 cm. 421 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-5 Odlomek dna in ostenja posode, te- mnorjave barve; pr. d. 11 cm, v. 3,6 cm, db. 0,8–0,9 cm. 422 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-7 Odlomek dna in ostenja posode, svetlorjave barve; pr. d. 12,8 cm, v. 1,7 cm, db. 0,8–0,9 cm. 423 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-13 Odlomek dna in ostenja posode, svetlorjave barve; pr. d. 9 cm, v. 2,2 cm, db. 0,6–1 cm. 424 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-12 Odlomek ostenja posode z ostankom nakazanega dna, rjave barve; pr. d. 11,6 cm; ohr. v. 3,5 cm, db. 0,7–1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 302 M 1:2 418 419 421 420 423 422 424 425 SE 568 303 426 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, 434 SE 572, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8013-6 inv. št. AII 8021-4 Odlomek dna in ostenja posode, sve- Odlomek profiliranega ustja lončka, tlorjave barve; v. 4,2 cm, š. 6,9 cm, svetlosive barve z bež površino; ohr. db. 0,3–0,8 cm. v. 3 cm, pr. u. 15,3 cm, najš. ohr. pr. 15,5 cm, db. 0,45–0,6 cm. 427 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-8 435 SE 572, sek. VII, kv. 18, Odlomek dna posode, svetlorjave inv. št. AII 8021-5 barve; v. 2 cm, š. 6,9 cm, db. 1 cm. Odlomek ustja posode, svetlosive barve; ohr. v. 3,55 cm, ohr. š. 3 cm, 428 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, db. 0,5–0,7 cm. inv. št. AII 8013-11 Odlomek dna posode, svetlorjave 436 SE 572, sek. VII, kv. 18, barve; v. 2,9 cm, š. 6 cm, db. 0,7 cm. inv. št. AII 8021-2 Odlomek profiliranega ustja poso- 429 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, de, svetlosive barve; ohr. v. 3,2 cm, inv. št. AII 8013-14 ohr. š. 4,3 cm, db. 0,6–1,1 cm. Odlomek dna posode, svetlorjave bar- ve; v. 2 cm, š. 4,3 cm, db. 0,3–1 cm. 430 SE 568, sek. VII, kv. 17-18, inv. št. AII 8013-15 Odlomek dna posode, svetlorjave barve; v. 0,7 cm, š. 3,7 cm, db. 0,1 cm. Jama (SE 570) 437 SE 572, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8021-1 431 SE 570, sek. VII, kv. 18, Odlomek rahlo profiliranega ustja inv. št. AII 8017-2 posode, sive barve; ohr. v. 2,95 cm, Odlomek rahlo izvihanega ustja po- ohr. š. 4,7 cm, db. 0,35–0,5 cm. sode, sive barve z bledo rjavo povr- šino; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 3,45 cm, db. 0,6–1,05 cm. 432 SE 570, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8017-1 Odlomek rahlo profiliranega ustja posode, sive barve s svetlosivo povr- šino; ohr. v. 3,35 cm, ohr. š. 19,4 cm, db. 0,4–0,9 cm. Jama (SE 572) 433 SE 572, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8021-3 Odlomek ustja lonca, sive barve; ohr. v. 2,7 cm, pr. u. 15,3 cm, najš. ohr. pr. 16 cm, db. 0,5–0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 304 M 1:2 426 427 428 429 430 431 432 433 434 437 435 436 SE 568 426–430 SE 570 431, 432 SE 572 433–437 305 Jama (SE 574) 438 SE 574, sek. VII, kv. 18, 441 SE 574, sek. VII, kv. 18, 443 SE 574, sek. VII, kv. 18, 447 SE 574, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8026-1 inv. št. AII 8026-4 inv. št. AII 8027-1 inv. št. AII 8028-1 Odlomek odebeljenega ustja in Odlomek odebeljenega ustja in oste- Odlomek ustja posode, sive barve; Odlomek dna lonca z odtisom v obliki ostenja lonca s tankimi vodoravnimi nja lonca, na ostenju okras iz kratkih ohr. v. 6,1 cm, ohr. š. 7,4 cm, kolesa, temnosive barve z rjavo po- vrezi, sive barve; ohr. v. 7,4 cm, pr. poševnih vtiskov, temnosive barve; db. 0,75–1,1 cm. vršino; ohr. v. 1,25 cm, pr. d. 10 cm, u. 18 cm, najš. ohr. pr. 25,7 cm, ohr. v. 6,1 cm, pr. u. 19,4 cm, najš. najš. ohr. pr. 11,35 cm, db. 0,8–1,2 cm. ohr. pr. 22 cm, db. 0,4–0,6 cm. db. 0,35–0,7 cm. 444 SE 574, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8026-5 439 SE 574, sek. VII, kv. 18, Odlomek ustja in ostenja posode z vo- 448 SE 574, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8026-2 doravnimi vrezi, sive barve z bež po- inv. št. AII 8031 Odlomek odebeljenega izvihane- vršino; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 5,3 cm, Odlomek vratu stekleničaste posode, ga ustja lonca, na ostenju okras iz db. 0,5–1 cm. svetlejše rjave barve; ohr. v. 8,4 cm, kratkih poševnih vtiskov, temnosive najš. ohr. pr. 7,1 cm, barve z rdečkasto površino; ohr. v. db. 0,55–1 cm. 7,8 cm, pr. u. 21,4 cm, najš. ohr. pr. 24,5 cm, db. 0,5–1 cm. 445 SE 574, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8027-2 Odlomek ustja in vratu posode z vo- doravnimi vrezi, svetlorjave barve; ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 7,4 cm, db. 0,7–1 cm. 440 SE 574, sek. VII, kv. 18, 442 SE 574, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8026-3 inv. št. AII 8025 Odlomek profiliranega ustja lonca, Majhna kroglasta posodica z izvihanim pod njim je na vratu okras iz tankih ustjem, rjavkaste barve; pr. u. 4 cm, kratkih poševnih vrezov, sive barve pr. d. 3,5 cm, v. 6,5 cm, z rdečkasto površino; ohr. v. 5,6 cm, db. 4 cm. pr. u. 21,7 cm, db. 0,4–0,7 cm. 446 SE 574, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8028-2 Odlomek dna posode z odtisom v obliki kolesa s štirimi špriklami, sive barve z rjavo površino; ohr. š. 5 cm, db. 0,3–0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 306 M 1:2 438 439 440 441 442 443 444 445 448 446 447 SE 574 307 Jama (SE 582) 449 SE 582, sek. IX, kv. 4, inv. št. AII 8033-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravno linijo kratkih poševnih kanelur, pod njo pa tremi vodoravnimi kanelurami, temnosive barve s sivo površino; ohr. v. 18,5 cm, pr. u. 36 cm, najš. ohr. pr. 38,7 cm, db. 0,6–1,9 cm. 450 SE 582, sek. IX, kv. 4, inv. št. AII 8033-8 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z linijo kratkih poševnih vtisov ter vsaj eno vodoravno ka- neluro pod njimi, temnosive barve s sivo površino; ohr. v. 11 cm, pr. u. 38,7 cm, najš. ohr. pr. 40,8 cm, db. 0,8–1,4 cm. 451 SE 582, sek. IX, kv. 4, inv. št. AII 8033-7 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravno linijo iz krat- kih poševnih kanelur, temnosive barve s sivorjavo površino; ohr. v. 10,7 cm, pr. u. 36,7 cm, najš. ohr. pr. 37,8 cm, db. 0,7–1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 308 M 1:2 449 450 451 SE 582 309 452 SE 582, sek. IX, kv. 4, inv. št. AII 8033-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja z vodoravno linijo kratkih pošev- nih vrezov, temnosive barve z rjav- kasto površino; ohr. v. 8,3 cm, pr. u. 27,2 cm, najš. ohr. pr. 30,1 cm, db. 0,5–1,2 cm. 453 SE 582, sek. IX, kv. 4, inv. št. AII 8033-6 Odlomek profiliranega ustja in ostenja lonca z vodoravno linijo kratkih po- ševnih vrezov ter vsaj eno vodoravno kaneluro, sive barve z bordo površino; ohr. v. 11 cm, pr. u. 22,7 cm, najš. ohr. pr. 26,4 cm, db. 0,3–0,9 cm. 454 SE 582, sek. IX, kv. 4, inv. št. AII 8033-3 Odlomek ustja in ostenja lonca z vo- doravno linijo iz kratkih poševnih vrezov, pod njo pa vsaj dvema vo- doravnima kanelurama, temnosi- vorjave barve; ohr. v. 11,25 cm, pr. u. 17,7 cm, najš. ohr. pr. 22,7 cm, db. 0,4–0,9 cm. 455 SE 582, sek. IX, kv. 4, inv. št. AII 8037 Odlomek lepa z ostanki okrasa, sve- tlosive do temnoroza rjave barve; ohr. v. 7,1 cm, ohr. š. 10,7 cm, db. 3–4,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 310 M 1:2 452 453 454 455 SE 582 311 Jama (SE 590) 456 SE 590, sek. X, kv. 8, inv. št. AII 8048 Lonec s profiliranim ustjem in okra- šenim ostenjem, na vratu je linija iz dvojnih in enojnih kratkih poševnih kanelur, pod njo 10 vodoravnih ka- nelur, temnosive barve z rjavo povr- šino; v. 41 cm, pr. u. 39,4 cm, najš. ohr. pr. 39,7 cm, pr. d. 19,5 cm, db. 0,9–1,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 312 M 1:3 456 SE 590 313 457 SE 590, sek. X, kv. 8, inv. št. AII 8050 Lonec s profiliranim ustjem in okra- šenim ostenjem, pod vratom je vo- doravna linija iz kratkih poševnih ka- nelur, pod njo 10 vodoravnih kanelur ter (ena ohranjena) aplika med drugo in tretjo kaneluro, sive barve z rja- vo površino; v. 47,7 cm, pr. u. 37 cm, najš. ohr. pr. 43 cm, pr. d. 19,8 cm, db. 1–1,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 314 M 1:3 457 SE 590 315 Jama (SE 598) 458 SE 590, sek. X, kv. 8, 460 SE 590, sek. X, kv. 8, 462 SE 598, sek. X, kv. 7, inv. št. AII 8051-1 inv. št. AII 8051-2 inv. št. AII 8060-1 Lonec z okrasom iz vodoravnega Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja, sive vreza, linij iz kratkih vtiskov in va- nja lonca z dvema vodoravnima ka- barve z bež površino; ohr. v. 5 cm, lovnice, temnosive barve s temno- nelurama na ostenju, sive barve z ohr. š. 3,6 cm, db. 0,45–0,8 cm. rjavo površino; ohr. v. 12,9 cm, pr. u. rjavo površino; ohr. v. 6,7 cm, pr. u. 16 cm, najš. ohr. pr. 16,4 cm, 6,4 cm, najš. ohr. pr. 17,3 cm, db. 0,5–1 cm. db. 0,4–0,8 cm. 463 SE 598, sek. X, kv. 7, inv. št. AII 8060-2 Odlomek odebeljenega ustja sklede, sive barve z bledo opečnato površi- no; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 4,7 cm, db. 0,6–1,2 cm. 459 SE 590, sek. X, kv. 8, 461 SE 590, sek. X, kv. 8, inv. št. AII 8055-2 inv. št. AII 8049 Odlomek ostenja lonca z dvema va- Del železne podkve; ohr. dl. 11,6 cm, lovnicama, sive barve z rjavo površino; š. 1,4–2,5 cm, db. 0,4–0,5 cm. ohr. v. 12,5 cm, najš. ohr. pr. 40 cm, db. 1–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 316 M 1:2 M 1:3 460 458 459 460 461 462 463 SE 590 458–461 SE 598 462, 463 317 Jama (SE 600) 464 SE 600, sek. X-XI, kv. 6, 469 SE 600, sek. X/XI, kv. 6, inv. št. AII 8065-3 inv. št. AII 8062 Odlomek odebeljenega ustja lonca, Kamnit vijček; v. 0,9 cm, š. 2,2 cm, temnosive barve s temnorjavo po- db. 0,9 cm, pr. luknje 0,8 cm. vršino; ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 12,2 cm, db. 0,5–0,9 cm. 465 SE 600, sek. X-XI, kv. 6, inv. št. AII 8065-5 Odlomek profiliranega ustja in oste- 470 SE 600, sek. X-XI, kv. 6, nja lonca, rdečkaste barve; ohr. v. inv. št. AII 8066 2,9 cm, pr. u. 12,9 cm, najš. ohr. pr. Odlomek dna lonca z lončarskim 13,1 cm, db. 0,4–0,6 cm. znakom, temnosive barve z rjavo površino; ohr. š. 5 cm, 466 SE 600, sek. X-XI, kv. 6, db. 0,4–0,6 cm. inv. št. AII 8064 Odlomek ustja in ostenja posode z linijo majhnih nepravilnih vtiskov in pod njo linijo iz kvadratnih vtiskov, temnosive barve s temnorjavo povr- šino; ohr. v. 5,8 cm, ohr. š. 5,05 cm, db. 0,5–0,8 cm. 471 SE 600, sek. X-XI, kv. 6, inv. št. AII 8065-1 Odlomek odebeljenega ustja lon- ca, sive barve s svetlorjavo površino; ohr. v. 4 cm, pr. u. 17,5 cm, najš. ohr. pr. 18 cm, db. 0,6–1,05 cm. 467 SE 600, sek. X-XI, kv. 6, inv. št. AII 8065-2 Odlomek profiliranega ustja posode, svetlosive barve s svetlosivorjavo po- vršino; ohr. v. 5,3 cm, ohr. š. 5,8 cm, db. 0,7–1,1 cm. 472 SE 604, inv. št. AII 8070,8071 468 SE 600, sek. X-XI, kv. 6, Žrmlje; ohr. v. 16,8 cm, ohr. š. 20 cm; inv. št. AII 8063 ohr. v. 13,1 cm, ohr. š. 17,6 cm. Odlomek glinene krogle, svetlorjave barve; v. 5 cm, š. 4,8 cm, db. 4,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 318 M 1:2 M 1:4 472 464 465 466 467 468 469 470 471 472 SE 600 464–471 SE 604 472 319 Jama (SE 607) 473 SE 607, sek. X, kv. 10, inv. št. AII 8072-1 Odlomek ustja in ostenja lonca z va- lovnicami, sive barve s svetlorjavo po- vršino; ohr. v. 14,8 cm, pr. u. 26,2 cm, najš. ohr. pr. 34,5 cm, db. 0,6–0,85 cm. 474 SE 607, sek. X, kv. 10, 475 SE 607, sek. X, kv. 10, inv. št. AII 8072-2 inv. št. AII 8072-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ustja in ostenja lonca z vo- nja lonca z valovnicami, sive barve z doravnimi linijami iz majhnih pra- rjavo površino; ohr. v. 6,95 cm, pr. u. vokotnih vtiskov, temnosive barve 13,3 cm, najš. ohr. pr. 19 cm, z rjavo površino; ohr. v. 5 cm, pr. u. db. 0,5–0,8 cm. 13,8 cm, najš. ohr. pr. 15 cm, db. 0,5–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 320 M 1:2 473 474 475 SE 607 321 Jama (SE 613) 476 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8097-1 Odlomek ustja in ostenja lonca z vsaj dvema valovnicama, temnosive bar- ve z rjavo površino; ohr. v. 7,2 cm, pr. u. 22,2 cm, najš. ohr. pr. 26,1 cm, db. 0,5–0,8 cm. 477 SE 613, sek. XI, kv. 7, 480 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8097-2 inv. št. AII 8095 Odlomek ustja in ostenja lonca z vsaj Odlomek vratu in ostenja stekleni- tremi vodoravnimi kanelurami, te- časte posode, na vratu sta dve rebri, mnosive barve z rjavo površino; ohr. na ostenju se izmenjujejo valovnice v. 5,8 cm, pr. u. 15,8 cm, najš. ohr. in vodoravni vrezi, temnorjave bar- pr. 16 cm, db. 0,4–0,8 cm. ve; pr. vratu 6,9 cm, v. 12,5 cm, najš. pr. 17,5 cm, db. 0,6,5 cm. 478 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8097-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravno linijo krat- kih poševnih vtiskov in pod njo vsaj dvema vodoravnima kanelurama, sive barve z rjavo površino; ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 17,5 cm, najš. ohr. pr. 18 cm, db. 0,4–1 cm. 479 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8098-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vsaj eno vodoravno ka- neluro, sive barve s svetlosivo povr- šino; ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 17 cm, db. 0,4–0,75 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 322 M 1:2 476 477 478 479 480 SE 613 323 481 SE 613, sek. XI, kv. 7, 486 SE 613, sek. XI, kv. 7, 488 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8094 inv. št. AII 8103-6 inv. št. AII 8096 Glinena krogla, oranžno rjave barve; Odlomek nepravilne glinene krogle, Kamnit odbitek; v. 1,1 cm, š. 0,45 cm, v. 4,45 cm, š. 5,35 cm. oranžno rjave barve; ohr. v. 2,8 cm, db. 0,15 cm. ohr. š. 4,8 cm. 489 SE 613, sek. XI, kv. 7, 487 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8100-2 inv. št. AII 8099 Odlomek dna posode, sive barve z Odlomek dna lonca z lončarskim rjavo površino; ohr. v. 3,3 cm, pr. db. znakom, temnosive barve z rdečka- 19 cm, najš. ohr. pr. 20,7 cm, sto površino; ohr. v. 0,7 cm, db. 0,5–1,5 cm. ohr. š. 9,7 cm. 482 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8103-1 Odlomek nepravilne glinene krogle, sivo oranžno rjave barve; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 5,3 cm. 483 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8103-2 Odlomek nepravilne glinene krogle, sivorjave barve; ohr. v. 2,85 cm, ohr. š. 4,5 cm. 484 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8103-3 Odlomek nepravilne glinene kro- gle, oranžno sive barve; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 4 cm. 485 SE 613, sek. XI, kv. 7, inv. št. AII 8103-5 Odlomek nepravilne glinene krogle, oranžno rjave barve; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 324 M 1:2 M 1:1 488 481 482 483 484 486 485 487 488 489 SE 613 325 Jama (SE 620) 490 SE 620, sek. XI, kv. 6, 493 SE 625, sek. XI, kv. 4, inv. št. AII 8107-1 inv. št. AII 8112-2 Odlomek odebeljenega ustja lon- Odlomek profiliranega ustja in oste- ca, rjave barve; ohr. v. 4,3 cm, pr. u. nja lonca z vsaj tremi vodoravnimi 21,7 cm, najš. ohr. pr. 22,3 cm, vrezi, temnosivorjave barve; ohr. v. db. 0,5–1 cm. 6,75 cm, pr. u. 18,7 cm, najš. ohr. pr. 20,8 cm, db. 0,45–1,1 cm. 491 SE 620, sek. XI, kv. 6, inv. št. AII 8107-3 Odlomek odebeljenega ustja in ostenja lončka z vsaj eno vodoravno 494 SE 625, sek. XI, kv. 4, kaneluro, temnosive barve s temno- inv. št. AII 8112-3 rdečo površino; ohr. v. 5,4 cm, najš. Odlomek profiliranega ustja in oste- ohr. pr. 12 cm, db. 0,3–0,8 cm. nja lonca z vsaj dvema vodoravnima kanelurama, rjavo sive barve; ohr. v. 6,7 cm, pr. u. 18,6 cm, najš. ohr. pr. 21,2 cm, db. 0,4–0,9 cm. Jama (SE 625) 492 SE 625, sek. XI, kv. 4, inv. št. AII 8112-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca s šestimi vodoravnimi vre- zi, sive barve z rjavo površino; ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 19,6 cm, najš. ohr. pr. 23,6 cm, db. 0,4–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 326 M 1:2 490 491 492 493 494 SE 620 490, 491 SE 625 492–494 327 Jama (SE 639) 495 SE 639, sek. II, kv. 12-13, inv. št. AII 8118 Lonec z odebeljenim ustjem in okra- som iz vodoravnih vrezov, na vratu tudi z linijo iz dveh kratkih navpičnih vrezov, svetlosive barve; v. 34 cm, pr. u. 21 cm, najš. pr. 26,9 cm, pr. d. 13 cm, db. 0,8–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 328 M 1:2 495 SE 639 329 496 SE 639, sek. II, kv. 12-13, inv. št. AII 8121-1 Odlomek ustja lonca, rjave barve; ohr. v. 8,6 cm, pr. u. 22 cm, najš. ohr. pr. 28,3 cm, db. 0,7–0,8 cm. 497 SE 639, sek. II, kv. 12-13, inv. št. AII 8119 Odlomek dna namiznega vrča ali amfore z ravnim dnom posode, ki je na sredini vbočeno, rdeče barve; pr. 13,3 cm, v. 4,1 cm, db. 0,6–0,7 cm. 498 SE 639, sek. II, kv. 12-13, inv. št. AII 8122 Odlomek dna lonca z okrašenim dnom, rjave barve z rjavooranžno površino; ohr. v. 9,8 cm, pr. d. 8 cm, db. 0,6–1,2 cm. Jama (SE 647) 499 SE 647, sek. VI, kv. 18, inv. št. AII 8135 Lonec z nazaj zavihanim ustjem, trup ima rahlo narebren, temnorjave barve; pr. u. 17,3 cm, v. 23 cm, pr. d. 10 cm, db. 0,5 cm. 500 SE 647, sek. VI, kv. 18, inv. št. AII 8136 Odlomek ročaja posode, temnosi- vorjave barve; ohr. v. 1,8 cm, ohr. š. 3 cm, db. 0,9–1,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 330 M 1:2 496 498 497 499 500 SE 639 496–498 SE 647 499, 500 331 Jama (SE 705/1060) 506 SE 1060, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8513-1 501 SE 705, sek. V, kv. 17, Odlomek ustja in ostenja lonca z vsaj inv. št. AII 8147-2 eno vodoravno kaneluro na ostenju, Odlomek profiliranega ustja in oste- temnosive barve; ohr. v. 6 cm, pr. nja lonca, temnosivorjave barve; u. 16 cm, najš. ohr. pr. 18,2 cm, db. ohr. v. 6,75 cm, pr. u. 29,8 cm, najš. 0,5–0,9 cm. ohr. pr. 30,1 cm, db. 0,8–1,6 cm. 507 SE 1060, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8513-2 502 SE 705, sek. V, kv. 17, Odlomek ustja in ostenja lonca, sive inv. št. AII 8147-1 barve; ohr. v. 3,5 cm, pr. u. 19 cm, Odlomek ustja in ostenja posode z db. 0,45–0,7 cm. okrasom, sive barve; ohr. v. 6,2 cm, ohr. š. 10,15 cm, db. 0,8–1,1 cm. 508 SE 1060, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8512 Odlomek glinene krogle, svetlorjave barve; ohr. v. 5,2 cm, ohr. š. 4,8 cm, ohr. db. 3,5 cm. 503 SE 705, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8148-2 Odlomek odebeljenega ustja posode, rjavo rdečkaste barve; ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 6,1 cm, db. 0,8–1,3 cm. 504 SE 705, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8148-1 509 SE 1060, sek. V, kv. 17, Odlomek ustja posode, svetlorjavo inv. št. AII 8519 oranžne barve; ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. Odlomek glinene krogle, svetlorjave 6,6 cm, db. 0,1–0,3 cm. barve; ohr. v. 5,35 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 3,9 cm. 505 SE 705, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8148-3 Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve z bledorjavo povr- šino; ohr. v. 3,1 cm, ohr. š. 6,1 cm, db. 1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 332 M 1:2 501 502 503 504 505 506 507 509 508 SE 705/1060 333 Jama (SE 713) 510 SE 713, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8155 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vodoravno linijo kratkih poševnih linij iz vtiskov, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 7,8 cm, pr. u. 20,9 cm, najš. ohr. pr. 23,1 cm, db. 0,45–0,9 cm. 511 SE 713, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8159-1 Odlomek glinene krogle, svetlorjave barve; ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 5,5 cm. 512 SE 713, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8159-2 Odlomek glinene krogle, svetlorjave barve; ohr. v. 3,25 cm, ohr. š. 4,7 cm. 513 SE 713, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8159-3 Odlomek glinene krogle, svetlorjave barve; ohr. v. 2,5 cm, ohr. š. 4,8 cm. 514 SE 713, sek. V, kv. 17, inv. št. AII 8159-4 Odlomek glinene krogle, svetlorjave barve; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 4,7 cm. 518 SE 715, sek. V, kv. 18, 521 SE 723, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8163-1 inv. št. AII 8174-3 515 SE 713, sek. V, kv. 17, Odlomek dna lonca, temnosive bar- Odlomek ustja posode, temnosive inv. št. AII 8159-5 ve z rjavo površino; ohr. v. 1,9 cm, barve z rjavo površino; ohr. v. 2,2 cm, Odlomek glinene krogle, svetlorjave pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 14 cm, ohr. š. 2,8 cm, db. 0,6–0,8 cm. barve; ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 3,7 cm. db. 0,9–1 cm. 522 SE 723, sek. VII, kv. 18, Jama (SE 715) Jama (SE 723) inv. št. AII 8174-4 Odlomek ustja posode, temnosive 516 SE 715, sek. V, kv. 18, 519 SE 723, sek. VII, kv. 18, barve s sivo površino in zeleno gla- inv. št. AII 8161 inv. št. AII 8174-1 zuro; ohr. v. 1,5 cm, ohr. š. 3,1 cm, Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ustja posode, temnosive db. 0,3–0,6 cm. nja lonca z dvema valovnicama in barve z bež površino; ohr. v. 4 cm, pod njima štirimi vodoravnimi kane- ohr. š. 3,9 cm, db. 1 cm. lurami, temnosive barve z rjavo po- vršino; ohr. v. 12,2 cm, pr. u. 20,2 cm, 520 SE 723, sek. VII, kv. 18, db. 0,5–1,05 cm. inv. št. AII 8174-2 Odlomek profiliranega ustja posode, 517 SE 715, sek. V, kv. 18, temnosive barve z bež površino; ohr. inv. št. AII 8162-1 v. 3,4 cm, ohr. š. 4 cm, Odlomek ustja posode, svetlosive db. 0,8–1,4 cm. barve; ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 6,1 cm, db. 0,9–1,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 334 M 1:2 510 511 512 513 514 515 516 517 518 519 520 521 522 SE 713 510–515 SE 715 516–518 SE 723 519–522 335 Jama (SE 725) 523 SE 725, sek. V, kv. 18, inv. št. AII 8182-1 do 8182-11 Lonec z okrasom vodoravnih linij iz kratkih poševnih vtiskov, valovnice in dveh vodoravnih kanelur, temno- sive barve z rjavo sivooranžno povr- šino; ohr. v. 33,1 cm, pr. u. 37,5 cm, db. 0,6–1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 336 M 1:2 523 SE 725 337 Jama (SE 732/1052) 524 SE 732, sek. VIII, kv. 18, inv. št. AII 8195 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca s tremi vodoravnimi kane- lurami, temnosive barve s temnosi- vorjavo površino; ohr. v. 12,45 cm, pr. u. 16 cm, najš. ohr. pr. 16,4 cm, db. 0,35–0,7 cm. 525 SE 732, sek. VIII, kv. 18, inv. št. AII 8198-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lončka s kratkimi poševnimi vre- zi in enim vodoravnim vrezom, te- mnosive barve z rjavo površino; ohr. 531 SE 1052, sek. VIII, kv. 18, 533 SE 1052, sek. VIII, kv. 18, v. 6 cm, pr. u. 13,6 cm, inv. št. AII 8503 inv. št. AII 8502-3 db. 0,25–0,6 cm. Odlomek ustja in ostenja stekleniča- Odlomek ostenja posode z valovani- ste posode, sive barve z rjavo povr- cami, rjave barve; ohr. v. 8 cm, ohr. 526 SE 732, sek. VIII, kv. 18, šino; ohr. v. 6,1 cm, pr. u. 9 cm, najš. š. 8,1 cm, db. 0,4 cm. inv. št. AII 8196-4 ohr. pr. 10,9 cm, db. 0,7–1,1 cm. Odlomek profiliranega ustja posode, sive barve z rjavo površino; ohr. v. 3,4 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 0,6–0,9 cm. 527 SE 732, sek. VIII, kv. 18, inv. št. AII 8196-1 Odlomek ustja posode, temnosive barve z rdečkasto površino; ohr. v. 3,3 cm, ohr. š. 5,1 cm, db. 0,6 cm. 532 SE 1052, sek. VIII, kv. 18, inv. št. AII 8502-6 534 SE 1052, sek. VIII, kv. 18, 528 SE 1052, sek. VIII, kv. 18, Odlomek ostenja posode z vodorav- inv. št. AII 8502-1 inv. št. AII 8499-2 nimi linijami vtiskov, temnosivorjave Odlomek ostenja lonca z vodoravno Odlomek profiliranega ustja in oste- barve; ohr. v. 5,1 cm, ohr. š. 7,05 cm, linijo kratkih vtiskov in pod njo štirimi nja lonca, temnosive barve z rjavo po- db. 0,35–0,45 cm. vodoravnimi kanelurami, temnosive vršino; ohr. v. 4,35 cm, pr. u. 23,4 cm, barve z rjavo pvoršino; ohr. v. 15 cm, najš. ohr. pr. 24 cm, najš. ohr. pr. 20 cm, db. 0,4–0,7 cm. db. 0,45–0,7 cm. 529 SE 1052, sek. VIII, kv. 18, inv. št. AII 8498-2 Odlomek profiliranega ustja lonca, sive barve; ohr. v. 4,4 cm, pr. u. 18 cm, db. 0,5–0,9 cm. 530 SE 1052, sek. VIII, kv. 18, inv. št. AII 8499-1 Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 7 cm, db. 0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 338 M 1:2 524 525 526 527 528 529 530 531 532 534 533 SE 732/1052 339 Jama (SE 735) 535 SE 735, sek. VIII, kv. 12-13, 539 SE 740, sek. VIII, kv. 18, inv. št. AII 8204 inv. št. AII 8212-1 Odlomek tegule, rjave barve; ohr. v. Odlomek ostenja posode z valovnica- 10,15 cm, ohr. š. 8,8 cm, db. 2,5 cm. mi, temnosive barve; ohr. v. 3,5 cm, ohr. š. 4,7 cm, db. 0,35–0,4 cm. 540 SE 740, sek. VII, kv. 18, inv. št. AII 8214 Del železnega rezila noža; ohr. dl. 6,9 cm, š. do 1,5 cm, db. 0,1–0,3 cm. Jama (SE 741) 536 SE 735, sek. VIII, kv. 12-13, inv. št. AII 8200-1 541 SE 741, sek. VIII, kv. 13, Odlomek dna lonca z lončarskim inv. št. AII 8215 znakom, temnosive barve z rjavo Odlomek dna posode, temnosive bar- površino; ohr. v. 7,5 cm, pr. d. 11 cm, ve; ohr. v. 0,85 cm, pr. u./d. 7,5 cm, najš. ohr. pr. 16,2 cm, najš. ohr. pr. 9,1 cm, db. 1 cm. db. 0,5–1 cm. 542 SE 741, sek. VIII, kv. 13, inv. št. AII 8217-5 Odlomek ostenja posode z vodorav- nimi vrezi, rdečkaste barve; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,5 cm. Jama (SE 737) 543 SE 741, sek. VIII, kv. 13, 537 SE 737, sek. VIII, kv. 13, inv. št. AII 8216-2 inv. št. AII 8205 Odlomek dna posode, temnosive Odlomek ustja in vratu posode z vo- barve s sivo površino; ohr. v. 3,85 cm, doravnim vrezom, temnosive barve pr. d. 10 cm, najš. ohr. pr. 14,3 cm. z rjavo površino; ohr. v. 3,05 cm, pr. u. 16 cm, najš. ohr. pr. 17 cm, 544 SE 741, sek. VIII, kv. 13, db. 0,6 cm. inv. št. AII 8216-3 Odlomek ostenja in prstanastega Jama (SE 740) dna posode, svetlorjave barve; ohr. v. 2,9 cm, pr. d. 5 cm, najš. ohr. pr. 538 SE 740, sek. VIII, kv. 18, 11,5 cm, db. 0,1–0,9 cm. inv. št. AII 8210 Odlomek ustja in ostenja posode z valovnico, sive barve z sivorjavo po- vršino; ohr. v. 3,2 cm, ohr. š. 4,7 cm, db. 0,6–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 340 M 1:2 535 536 537 538 539 540 542 541 543 544 SE 735 535, 536 SE 737 537 SE 740 538–540 SE 741 541–544 341 Jama (SE 747) Jama (SE 769) 545 SE 747, sek. VIII, kv. 11, 549 SE 769, sek. VIII, kv. 5, inv. št. AII 8219 inv. št. AII 8229-1 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ustja in ostenja lonca z vodo- nja lonca z vsaj dvema vodoravnima ravno linijo poševnih vrezov na oste- valovnicama, temnorjave barve z rja- nju, temnosive barve; ohr. v. 9,4 cm, vo površino; ohr. v. 9 cm, pr. u. 22 cm, pr. u. 20,8 cm, najš. ohr. pr. 22,9 cm, najš. ohr. pr. 27,1 cm, db. 0,4–0,9 cm. db. 0,6–0,8 cm. 550 SE 769, sek. VIII, kv. 5, Jama (SE 763) inv. št. AII 8228 Odlomek plitve sklede, kožnika 546 SE 763, sek. VIII, kv. 5, oz. svetilke z valovnico okrašenim inv. št. AII 8224-1 ustjem, sivorjave barve; v. 2,2 cm, Odlomek profiliranega ustja posode, pr. u. 13,2 cm, pr. d. 12 cm, rdečkaste barve; ohr. v. 2,9 cm, ohr. db. 0,5–1,1 cm. š. 3,9 cm, db. 0,5–1 cm. 547 SE 763, sek. VIII, kv. 5, inv. št. AII 8224-2 Odlomek profiliranega ustja posode, sive barve z bež površino; ohr. v. 2 cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,7 cm. 548 SE 763, sek. VIII, kv. 5, inv. št. AII 8225 Odlomek dna in ostenja lonca z vo- 551 SE 769, sek. VIII, kv. 5, doravno linijo bolj ali manj okroglih inv. št. AII 8229-2 vtiskov na ostenju, temnosive barve s Odlomek profiliranega ustja, sive bar- svetlorjavo površino; ohr. v. 12,2 cm, ve s sivobež površino; ohr. v. 6,7 cm, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 25,1 cm, ohr. š. 6,35 cm, db. 0,6–1,1 cm. db. 0,5–1,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 342 545 M 1:2 546 547 548 549 550 551 SE 747 545 SE 763 546–548 SE 769 549–551 343 Jama (SE 781) 552 SE 781, sek. XII, kv. 7, inv. št. AII 8235 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z vsaj dvema vodoravnima kanelurama na ostenju, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 5,9 cm, pr. u. 16,9 cm, najš. ohr. pr. 19 cm, db. 0,4–0,8 cm. Jama (SE 797) 553 SE 797, sek. XIII, kv. 7, inv. št. AII 8251-1, 8251-3, 8251-4 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca, temnosive barve z rja- vo površino; ohr. v. 15,15 cm, pr. u. 18,5 cm, najš. ohr. pr. 19,7 cm, db. 0,5–1 cm. 554 SE 797, sek. XIII, kv. 7, 555 SE 797, sek. XIII, kv. 7, inv. št. AII 8251-2 inv. št. AII 8251-5 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode, nja lonca, svetlosive barve z oran- temnosive barve s temnobordo po- žnorjavo površino; ohr. v. 5,85 cm, vršino; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 4,95 cm, pr. u. 21 cm, najš. ohr. pr. 22,2 cm, db. 0,5–0,9 cm. db. 0,5–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 344 M 1:2 552 553 554 555 SE 781 552 SE 797 553–555 345 Jama (SE 799) Jama (SE 803) 556 SE 799, sek. XIII, kv. 7, 560 SE 803, sek. XIII, kv. 4, 562 SE 803, sek. XIII, kv. 4, inv. št. AII 8255-2 inv. št. AII 8262-1 inv. št. AII 8261-2 Odlomek ustja in ostenja lonca z vsaj Odlomek ustja in ostenja lonca, te- Odlomek ustja lončka z vodoravnimi dvema vodoravnima kanelurama, mnosive barve s temnosivorjavkasto linijami vtiskov okrašenega ostenja, svetlosive barve s svetlorjavo po- površino; ohr. v. 3 cm, pr. u. 15 cm, temnosive barve z rjavo površino; vršino; ohr. v. 5,7 cm, pr. u. 25 cm, db. 0,5–0,6 cm. ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 5,4 cm, najš. ohr. pr. 26,2 cm, db. 0,5–1 cm. db. 0,4–0,6 cm. 563 SE 803, sek. XIII, kv. 4, inv. št. AII 8262-2 557 SE 799, sek. XIII, kv. 7, Odlomek ustja posode, svetlosive inv. št. AII 8255-1 barve z bež površino; ohr. v. 4,25 cm, Odlomek profiliranega ustja in oste- ohr. š. 4,9 cm, db. 0,7–0,8 cm. nja lonca, okrašenega z valovnica- mi, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 5,8 cm, pr. u. 22,5 cm, najš. ohr. pr. 23,6 cm, db. 0,5–1,3 cm. 564 SE 803, sek. XIII, kv. 4, inv. št. AII 8262-3 Odlomek ustja posode, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 0,6 cm. 558 SE 799, sek. XIII, kv. 7, 561 SE 803, sek. XIII, kv. 4, 565 SE 803, sek. XIII, kv. 4, inv. št. AII 8255-3 inv. št. AII 8261-1 inv. št. AII 8262-4 Odlomek profiliranega ustja lonca, Odlomek ustja in ostenja posode z Odlomek ustja posode, temnosi- temnosive barve; ohr. v. 4,2 cm, pr. vodoravno linijo iz vtiskov, svetlosive ve barve z rjavkasto površino; ohr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. 14,9 cm, barve z rjavo površino; ohr. v. 5,1 cm, v. 1,75 cm, ohr. š. 2,7 cm, db. 0,55– db. 0,6–1,1 cm. ohr. š. 6,15 cm, db. 0,5–0,9 cm. 0,65 cm. 559 SE 799, sek. XIII, kv. 7, inv. št. AII 8259 Odlomek glinene krogle, rjave bar- ve; ohr. v. 6,1 cm, ohr. š. 2,9 cm, ohr. db. 2,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 346 M 1:2 556 557 559 558 560 561 562 563 564 565 SE 799 556–559 SE 803 560–565 347 Jama (SE 809) 566 SE 809, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8269-1, 8269-2 Odlomek ustja in ostenja posode, temnosive barve s sivordečkasto po- vršino; ohr. v. 5,4 cm, pr. u. 15 cm, db. 0,4–0,7 cm. Jama (SE 811) 567 SE 811, sek. XIV, kv. 10, inv. št. AII 8272-1 Odlomek profiliranega ustja lonca z vodoravnim vrezom in pod njim lini- jo kratkih poševnih vrezov, temno- sive barve z rjavo površino; ohr. v. 4,9 cm, pr. u. 20 cm, db. 0,5–1 cm. 568 SE 811, sek. XIV, kv. 10, inv. št. AII 8272-2 Odlomek profiliranega ustja lonca, temnosive barve s temnordečkasto površino; ohr. v. 2,9 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,6–0,9 cm. Jama (SE 814) 569 SE 814, sek. XIII, kv. 2, inv. št. AII 8297 Odlomek dna lonca, sive barve z rja- vo površino, na notranji strani te- mnosiva obloga; ohr. v. 10,7 cm, pr. d. 12 cm, najš. ohr. pr. 19,4 cm, db. 0,9–1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 348 M 1:2 566 567 568 569 SE 809 566 SE 811 567, 568 SE 814 569 349 Jama (SE 840/914) 570 SE 840, sek. XIV, kv. 3, 575 SE 840, sek. XIV, kv. 3, 581 SE 914, sek. XIV, kv. 3, 585 SE 914, sek. XIV, kv. 3, inv. št. AII 8280-1 inv. št. AII 8281-5 inv. št. AII 8357-5 inv. št. AII 8357-3 Odlomek ustja in ostenja lonca z vsaj Odlomek ustja in ostenja posode z vo- Odlomek profiliranega ustja lonca, Odlomek profiliranega ustja in ostenja petimi vodoravnimi kanelurami, te- doravnimi vrezi, svetlosive barve z bež temnosive barve z bež površino; ohr. lonca z vsaj šestimi vodoravnimi ka- mnosive barve z bež površino; ohr. površino; ohr. v. 2,8 cm, ohr. š. 3 cm, v. 2,9 cm, pr. u. 12,2 cm, najš. ohr. nelurami, temnosive barve z bež po- v. 6,4 cm, pr. u. 11 cm, najš. ohr. pr. db. 0,4–0,6 cm. pr. 13 cm, db. 0,3–0,6 cm. vršino; ohr. v. 6,9 cm, ohr. š. 4,5 cm, 17,4 cm, db. 0,5–0,75 cm. db. 0,4–0,6 cm. 576 SE 840, sek. XIV, kv. 3, inv. št. AII 8284 Odlomek ustja posode, rjave bar- ve; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 2,25 cm, db. 0,6 cm. 582 SE 914, sek. XIV, kv. 3, 577 SE 840, sek. XIV, kv. 3, inv. št. AII 8357-1 inv. št. AII 8281-4 Odlomek profiliranega ustja in oste- Fragment ustja, sive barve z rjavo po- nja lonca z vodoravnimi kanelurami, vršino; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 3,5 cm, temnosivobež barve; ohr. v. 4,5 cm, 571 SE 840, sek. XIV, kv. 3, db. 0,7–1 cm. pr. u. 12,8 cm, najš. ohr. pr. 15,2 cm, inv. št. AII 8281-1 db. 0,5–0,6 cm. Odlomek ustja in ostenja lonca z va- 578 SE 840, sek. XIV, kv. 3, lovnico, temnosive barve z rjavo po- inv. št. AII 8298 vršino; ohr. v. 3,7 cm, pr. u. 12 cm, Glinen vijček, svetlosivooranžne bar- db. 0,4–0,7 cm. ve; v. 2,5 cm, š. 2,4 cm, db. 1,5 cm, pr. luknje 0,8–1 cm. 572 SE 840, sek. XIV, kv. 3, inv. št. AII 8280-2 583 SE 914, sek. XIV, kv. 3, Odlomek ustja in ostenja posode z 579 SE 840, sek. XIV, kv. 3, inv. št. AII 8359-10 valovnico in neidentificiranim okra- inv. št. AII 8283-2 Odlomek ostenja z valovnico in lu- som, svetlosive barve z oranžno po- Odlomek ostenja posode z vrezanim knjo, temnosive barve; ohr. v. 2,8 586 SE 914, sek. XIV, kv. 3, vršino; ohr. v. 4,8 cm, ohr. š. 6,5 cm, okrasom, sivorjave barve; ohr. v. cm, ohr. š. 2,9 cm, db. 0,4 cm, pr. inv. št. AII 8357-4 db. 0,4–0,6 cm. 7,25 cm, ohr. š. 7,3 cm, perforacije 0,6 cm. Odlomek ustja posode z vtiski na db. 0,75-1,1 cm. robu, sive barve s svetlorjavordeč- kasto površino; ohr. v. 5,3 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 0,4–0,9 cm. 584 SE 914, sek. XIV, kv. 3, 573 SE 840, sek. XIV, kv. 3, inv. št. AII 8357-2 inv. št. AII 8283-2 Odlomek ostenja lonca z vodorav- Odlomek ostenja posode z vrezanim nimi in poševnimi kanelurami, te- okrasom, sivorjave barve; ohr. v. mnosive barve z bež površino; ohr. 7,25 cm, ohr. š. 7,3 cm, 580 SE 840, sek. XIV, kv. 3, v. 6 cm, najš. ohr. pr. 15,4 cm, db. 0,75–1,1 cm. inv. št. AII 8282-2 db. 0,35–0,6 cm. Odlomek dna lonca, temnosive bar- 574 SE 840, sek. XIV, kv. 3, ve z rjavo površino; ohr. v. 3,25 cm, inv. št. AII 8281-3 pr. d. 9 cm, najš. ohr. pr. 10,9 cm, Odlomek ustja posode, svetlosive db. 0,8–1,5 cm. barve z oranžnorjavo površino; ohr. v. 43,5 cm, ohr. š. 3,4 cm, db. 0,4–0,65 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 350 M 1:2 570 571 572 573 574 575 576 577 579 578 580 582 583 581 584 585 586 SE 840/914 351 Jama (SE 865) 587 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8300 Lonec z izvihanim ustjem z okrasom treh snopov valovnic in petimi sno- pi vodoravnih linij, rdečkastotemno- rjave barve; pr. u. 12,3 cm, v. 21,2 cm, pr. d. 10 cm. 588 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8301-1 Odlomek ustja in ostenja lonca z valov- nico, temnosive barve s sivorjavo po- vršino; ohr. v. 6,25 cm, pr. u. 18,5 cm, najš. ohr. pr. 24,1 cm, db. 0,5–0,8 cm. 589 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. 8301-3 Odlomek lonca z izvihanim ustjem; na ostenju široki valovnici, reduk- cijsko žganje; pr. u. 14 cm, ohr.v. 4,4 cm, db. 0,5–0,7 cm, š. valovnic 0,3–0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 352 M 1:2 587 588 589 SE 865 353 590 SE 865, sek. XIV, kv. 1, 593 SE 865, sek. XIV, kv. 1, 595 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8306-4 in 8301-6 inv. št. AII 8302-2 inv. št. AII 8301-6 Odlomek lončka z izvihanim ustjem Odlomek ustja lonca, sive barve z Odlomek ustja in ostenja lonca z va- in vsaj dvema nivojema valovnic na bež površino; ohr. v. 3,4 cm, lovnicami, temnosive barve; ohr. v. obodu, redukcijsko žganje, 2 kosa; pr. u. 11 cm, db. 0,6–0,7 cm. 5,6 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. 0,4–0,6 cm. pr. u. 13,1 cm, najš. pr. 16,6 cm, v. 5,9 cm, db. 0,4–0,55 cm, š. valov- nic 0,1 cm. 594 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8301-4 Odlomek ustja in ostenja lonca z vsaj štirimi kanelurami, temnosive bar- 596 SE 865, SEK. XIV, kv. 1, ve s sivobež površino; ohr. v. 4,6 cm, inv. št. AII 8301-7 ohr. š. 7,8 cm, db. 0,6–0,8 cm. Odlomek lonca z izvihanim in ode- beljenim ustjem z valovnicama, te- 591 SE 865, sek. XIV, kv. 1, mnosive barve; v. 5,1 cm, š. 3,4 cm, inv. št. AII 8301-2 db. 0,4–0,6 cm. Odlomek lonca z izvihanim ustjem z vodoravno kaneluro in valovnico, svetlorjave barve; pr. u. 14,2 cm, v. 4,8 cm, db. 0,5–0,8 cm. 592 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8302-1 Odlomek lonca z izvihanim ustjem, svetlorjave barve; pr. u. 22,5 cm, v. 4, 7 cm, db. 0,6–0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 354 M 1:2 590 591 592 593 594 595 596 SE 865 355 597 SE 865, SEK. XIV, kv. 1, 604 SE 865, sek. XIV, kv. 1, 608 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8302-3 inv. št. AII 8306-3 inv. št. AII 8304-10 Odlomek izvihanega ustja posode, Odlomek ostenja posode z vodorav- Odlomek dna in ostenja lonca z valov- temnosive barve; v. 3,9 cm, š. 4,3 cm, nimi vrstami kvadratnih vtisov, te- nico, temnosive barve; ohr. v. 3,5 cm, db. 0,5–1 cm. mnorjave barve; v. 6,8 cm, š. 6,5 cm, pr. d. 9 cm, najš. ohr. pr. 10,9 cm, db. 0,7 cm. db. 0,4–1 cm. 598 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8302-1 Odlomek izvihanega ustja posode, 609 SE 865, inv svetlorjave barve; pr. u. 2,3 cm, inv. št. AII 8295 v. 4, 7 cm, db. 0,6–0,7 cm. Žrmlje; ohr. v. 14,4 cm, ohr. š. 23 cm. 605 SE 865, sek. XIV, kv. 1, 599 SE 865, SEK. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8308 inv. št. AII 8302-4 Odlomek opeke, oranžne barve; ohr. Odlomek izvihanega ustja posode, sve- v. 7 cm, ohr. š. 13 cm, tlorjave barve; pr. 2,3 cm, š. 2,8 cm, db. 1,6–2,3 cm. db. 0,5–0,6 cm. 600 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8301-8 Odlomek ustja posode, sive barve; ohr. v. 1,6 cm, ohr. š. 2,6 cm, db. 0,4 cm. 601 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8305 606 SE 865, sek. XIV, kv. 1, 610 SE 865, sek. XIV, kv. 1, Odlomek ročaja posode, sive barve; inv. št. AII 8304-1 inv. št. AII 8303-2 v. 3,8 cm, š. 4,9 cm, db. 0,4–0,6 cm. Odlomek lonca z vsaj šestimi vodo- Odlomek dna posode z motivom kri- ravnimi kanelurami, temnosive bar- ža, črne barve; v. 3,6 cm, š. 4,3 cm, 602 SE 865, sek. XIV, kv. 1, ve z rjavo površino; ohr. v. 10,4 cm, db. 0,7 cm. inv. št. AII 8306-5 pr. d. 12,1 cm, najš. ohr. pr. 15,7 cm, Odlomek ostenja posode z valovni- db. 0,7–1,1 cm. co, sive barve; v. 4,1 cm, š. 5,1 cm, db. 0,6–0,7 cm. 603 SE 865, sek. XIV, kv. 1, inv. št. AII 8306-6 Odlomek ostenja posode s tremi va- lovnicami, črne barve; v. 4,3 cm, š. 2,8 cm. db. 0,3–0,5 cm. 607 SE 865, sek, XIV, kv. 1, inv. št. AII 8309-1 Odlomek dna lonca, sive barve z rja- vo površino; ohr. v. 7,8 cm, pr. d. 12,8 cm, najš. ohr. pr. 20,4 cm, db. 0,55–1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 356 M 1:3 M 1:4 609 597 598 599 600 604 601 603 602 605 606 607 608 609 610 SE 865 357 Jama (SE 875) 611 SE 875, sek. XV, kv. 13, inv. št. AII 8321 Lonec z okrasom iz treh valovnic in treh vodoravnih kanelur, sive barve z rjavo površino; v. 26,8 cm, pr. u. 21 cm, najš. pr. 26,3 cm, pr. d. 13,5 cm, db. 0,6–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 358 M 1:2 611 SE 875 359 Jama (SE 878/982) 612 SE 878, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8325 Lonec z okrasom vodoravnih kane- lur, rjave barve; v. 26,7 cm, pr. u. 24,2 cm, najš. pr. 28,3 cm, pr. d. 13 cm, db. 0,6–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 360 M 1:2 612 SE 878/982 361 613 SE 878, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8323-1 Lonec z okrasom dveh liniji vtiskov, valovnico in tremi vodoravnimi ka- nelurami, sivo rdeče barve z rjavosi- vobež površino; ohr. v. 25,6 cm, pr. u. 29,5 cm, najš. ohr. pr. 28,8 cm, db. 0,5–1,4 cm. 614 SE 878, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8323-3 Lonec z okrasom dveh linij vtiskov, dvema valovnicama in vodoravno kaneluro, sivordeče barve z rjavosi- vobež površino; ohr. v. 18,5 cm, pr. u. 28 cm, najš. ohr. pr. 30,2 cm, db. 0,5–1,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 362 M 1:2 613 614 SE 878/982 363 615 SE 878, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8323-5 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z okrasom vtiskov, si- vordeče barve; ohr. v. 7,2 cm, pr. u. 28,2 cm, najš. ohr. pr. 29,2 cm, db. 0,4–1,2 cm. 616 SE 878, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8323-4 in 8323-7 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z okrasom vodoravnih linij kratkih vrezov in štirimi kanelura- mi, temnosive barve z rjavosivo po- vršino; ohr. v. 9,4 cm, pr. u. 20,8 cm, najš. ohr. pr. 21,8 cm, db. 0,5–1,1 cm. 617 SE 878, sek. XV, kv. 8, 619 SE 878, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8323-9 inv. št. AII 8323-2 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z okrasom linij kratkih po- nja lonca z okrasom dveh linij vti- ševnih vrezov in vodoravno kaneluro, skov, dvema valovnicama in vodo- temnosive barve s sivorjavo površino; ravno kaneluro, temnosive barve z ohr. v. 6,8 cm, pr. u. 17,5 cm, najš. rjavo površino; ohr. v. 15,2 cm, pr. u. ohr. pr. 20,8 cm, db. 0,4–0,9 cm. 33 cm, najš. ohr. pr. 38,4 cm, db. 0,6–1 cm. 618 SE 878, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8323-10 620 SE 878, sek. XV, kv. 8, Odlomek profiliranega ustja in oste- inv. št. AII 8427 nja lonca z okrasom dveh vodorav- Majhen lonček (čaša) z izvihanim nih kanelur, temnosive barve; ohr. ustjem z okrasom valovnice, temno- v. 6,8 cm, pr. u. 16 cm, najš. ohr. pr. rjavočrne barve; pr. u. 10,5 cm, pr. d. 18,5 cm, db. 0,5–1,2 cm. 6,4 cm, v. 8,3 cm, db. 0,5–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 364 M 1:2 M 1:4 619615 616 617 618 619 620 SE 878/982 365 Jama SE 878 (982) 621 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, inv. št. 8431-1 Odlomek lonca z izvihanim odebe- ljenim ustjem in ostenja z okrasom linije vtisov nohtov in tremi kane- lurami, rdečkastorjave barve; pr. u. 27,9 cm, v. 15,2 cm, db. 0,3–0,7 cm. 622 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, inv. št. 8431-4 Odlomek lonca z izvihanim odebe- ljenim ustjem in ostenja z vodorav- no linijo vtisov nohtov in tremi vo- doravnimi kanelurami, rjavordeče barve; pr. u. 23,3 cm, v. 8,5 cm, db. 0,4–0,5 cm. 623 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, inv. št. 8431-5 Odlomek lonca z izvihanim odebe- ljenim ustjem in ostenja z dvema valovnicama, rdečkastorjave barve; pr. u. 17,1 cm, v. 6,2 cm, db. 0,5–0,7 cm. 624 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, inv. št. 8431-3 Odlomek lonca z izvihanim odebe- ljenim ustjem in ostenja, pod ustjem kanelura z linijo dolgih poševnih žlebičev, na ostenju vrsta vtisov nohtov, rdečkastosive barve; pr. u. 17,1 cm, v. 7,5 cm, db. 0,3–0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 366 M 1:2 621 622 623 624 SE 878/982 367 625 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, 632 SE 982, sek. XV, kv. 8, inv. št. 8431-2 inv. št. AII 8433-1 Odlomek lonca z izvihanim odebe- Odlomek prstanastega dna z lončar- ljenim ustjem in ostenja z dvojno li- skim znakom, temnosive barve; ohr. nijo vtisov nohtov, temnordeče bar- v. 1,5 cm, pr. d. 8 cm, najš. ohr. pr. ve; pr. u. 20,8 cm, v. 6,6 cm, 10,5 cm, db. 0,5 cm. db. 0,5–0,9 cm. 626 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, inv. št. 8431-6 Odlomek lonca z izvihanim odebe- ljenim ustjem in ostenja z okrasom linije vtisov nohtov, valovnice in vodoravne kanelure, rdečakstote- mnorjave barve; pr. u. 17,1 cm, v. 9,3 cm, db. 0,4–0,6 cm. 627 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, inv. št. 8431-7 Odlomek lonca z izvihanim odebe- ljenim ustjem in ostenja z linijo vti- 633 SE 982, sek. XV, kv. 8, sov nohtov in valovnico, rdeče bar- inv. št. AII 8433-3 ve; pr. u. 17,1 cm, v. 6,2 cm, Odlomek dna z lončarskim znakom, db. 0,5–0,7 cm. temnosive barve; ohr. v. 1,6 cm, pr. d. 10 cm, najš. ohr. pr. 12,7 cm, 628 SE 982, sek. XV, kv. 8, db. 0,3–0,6 cm. inv. št. AII 8431-8 Odlomek ostenja posode z okrasom vbo- dov, rdeče barve; v. 4,9 cm, š. 6,5 cm, db. 0,4–0,7 cm. 629 SE 982, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8431-9 Odlomek ostenja lonca z odebelje- nim in izvihanim ustjem, rjave bar- ve; v. 5 cm, 7,4 cm, db. 0,5–0,7 cm. 630 SE 982, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8431-10 Odlomek izvihanega ustja lonca z ostenjem, rjave barve; v. 4,8 cm, š. 6,1 cm, db. 0,6–0,9 cm. 631 SE 879 (982), sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8433-2 Odlomek dna posode z motivom mre- že, rjave barve; v. 4,8 cm, š. 8,4 cm, db. 0,5 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 368 M 1:2 625 626 627 628 629 631 630 633 632 SE 878/982 369 Jama (SE 890) Jama (SE 930) Jama (SE 939) 634 SE 890, sek. XV, kv. 6, 636 SE 930, sek. VIII, kv. 13, 639 SE 930, sek. VIII, kv. 13, 640 SE 939, sek. XVII, kv. 4, inv. št. AII 8355 inv. št. AII 8367 inv. št. AII 8369-2 inv. št. AII 8381 Enoročajni vrček s stožčastim vra- Lonec z dvema valovnicama in šesti- Odlomek dna posode, temnosive bar- Odlomek dna posode, svetlorjave tom in izrazitim trebušastim trupom, mi vodoravnimi kanelurami, svetlo- ve; ohr. v. 2,7 cm, pr. d. 10 cm, najš. barve; ohr. v. 4,05 cm, pr. d. 22 cm, rdeče barve; pr. u. 3,8 cm, v. 12,7 cm, sive barve s temnobež površino; ohr. ohr. pr. 11,5 cm, db. 0,75–1,3 cm. najš. ohr. pr. 27 cm, db. 0,7–1,3 cm. najš. pr. 14 cm, pr. d. 7 cm, v. 20,5 cm, pr. u. 14 cm, najš. ohr. pr. db. 0,3–0,4 cm. 17,7 cm, db. 0,6–0,7 cm. 635 SE 890, sek. XV, kv. 6, inv. št. AII 8353 Odlomek dna posode, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 2,9 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 1–1,5 cm. 637 SE 930, sek. VIII, kv. 13, inv. št. AII 8366 Lonec z dvema valovnicama in vrezi, rdečkasto rjave barve; v. 12,1 cm, pr. u. 14,3 cm, pr. d. 9,5 cm, db. 0,5–1,4 cm. 638 SE 930, sek. VIII, kv. 13, inv. št. AII 8368 Odlomek ustja in ostenja posode z valovnicami, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 4 cm, ohr. š. 5,9 cm, db. 0,6–0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 370 M 1:2 634 636 635 637 638 639 640 SE 890 634, 635 SE 930 636–639 SE 939 640 371 Jama (SE 941) 641 SE 941, sek. XVII, kv. 6, 644 SE 941, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8385-1 inv. št. AII 8385-2 Del profiliranega ustja in ostenja lonca Odlomek profiliranega ustja in oste- z valovnicama in vodoravnimi kane- nja lonca z valovnico in vodoravnimi lurami, temnosive barve z rjavo po- kanelurami, sive barve z rjavo povr- vršino; ohr. v. 10,8 cm, pr. u. 25,8 cm, šino; ohr. v. 6,75 cm, pr. u. 19,3 cm, db. 0,5–1,1 cm. najš. ohr. pr. 20,05 cm, db. 0,4–1 cm. 642 SE 941, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8385-4 Odlomek profiliranega ustja in oste- nja lonca z valovnicama in vodorav- nimi kanelurami, sive barve z rdeč- kasto površino; ohr. v. 7,9 cm, pr. u. 23,2 cm, db. 0,6–0,9 cm. 643 SE 941, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8385-3 Odlomek ustja in ostenja lonca z va- lovnicama in vodoravnimi kanelura- mi, temnosive barve z rdečkasto po- vršino; ohr. v. 8,6 cm, pr. u. 20,8 cm, db. 0,6–0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 372 M 1:2 641 642 643 644 SE 941 373 645 SE 941, sek. XVII, kv. 6, 649 SE 941, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8385-5 inv. št. AII 8386-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek profiliranega ustja posode, nja lonca z vsaj dvema vodoravni- temnosive barve z rjavo površino; ma kanelurama, temnosive barve z ohr. v. 3,45 cm, ohr. š. 6,65 cm, db. rjavo površino; ohr. v. 6,2 cm, pr. u. 0,75–1,6 cm. 15,9 cm, db. 0,45–0,8 cm. 650 SE 941, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8386-4 Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve; ohr. v. 3,6 cm, ohr. 646 SE 941, sek. XVII, kv. 6, š. 5,3 cm, db. 0,8–1,2 cm. inv. št. AII 8386-7 Odlomek profiliranega ustja lonca, temnosive barve z rjavo površino; ohr. v. 2,5 cm, pr. u. 20 cm, db. 0,6–0,8 cm. 651 SE 941, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8388-1 Odlomek dna posode, rdečkastorja- ve barve; ohr. v. 1,6 cm, pr. d. 14 cm, 647 SE 941, sek. XVII, kv. 6, najš. ohr. pr. 15,5 cm, db. 1,1 cm. inv. št. AII 8386-1 Odlomek profiliranega ustja posode, 652 SE 941 in SE 943, sek. XVII, kv. sivorjave barve; ohr. v. 5,4 cm, ohr. 6, inv. št. AII 8387 š. 6,3 cm, db. 1–1,4 cm. Odlomek dna posode z lončarskim znakom in odlomek ostenja, te- mnorjave barve; ohr. v. 7 cm, pr. d. 10 cm, najš. ohr. pr. 20,1 cm, db. 0,45–1,2 cm. 648 SE 941, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8386-2 Odlomek ustja posode, sive barve; ohr. v. 4,65 cm, ohr. š. 6,05 cm, db. 0,95–1,15 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 374 M 1:2 645 646 647 648 649 650 651 652 SE 941 375 Jama (SE 943) 653 SE 943, sek. XVII, kv. 6, 657 SE 943, sek. XVII, kv. 6, 661 SE 945, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8393-1 inv. št. AII 8393-3 inv. št. AII 8399-5 Odlomek profiliranega ustja lonca, Odlomek ustja posode, temnosive Odlomek izvihanega ustja posode, temnosive barve; ohr. v. 3,1 cm, barve; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 5 cm, temnosive barve; ohr. v. 1,9 cm, ohr. pr. u. 23 cm, db. 0,6 cm. db. 1 cm. š. 3,25 cm, db. 0,25–0,55 cm. Jama (SE 945) 654 SE 943, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8392 658 SE 945, sek. XVII, kv. 6, Odlomek profiliranega ustja in oste- inv. št. AII 8398 nja lonca z okrasom treh vodoravnih Odlomek ustja in ostenja lonca z va- kanelur, temnosive barve z rdečka- lovnicama, temnosive barve; ohr. v. stosivo površino; ohr. v. 5,7 cm, pr. 6,1 cm, pr. u. 12,8c m, najš. ohr. pr. u. 16 cm, db. 0,5–0,9 cm. 15,6 cm, db. 0,4–0,7 cm. 655 SE 943, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8393-7 Odlomek profiliranega ustja posode, 659 SE 945, sek. XVII, kv. 6, temnosive barve; ohr. v. 2,45 cm, pr. inv. št. AII 8399-1 u. 11 cm, db. 0,4–0,6 cm. Odlomek profiliranega ustja lon- ca, temnosive barve z rjavo površi- no; ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 7,1 cm, db. 0,9 cm. 656 SE 943, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8393-2 Odlomek profiliranega ustja posode, sivorjave barve; ohr. v. 3,9 cm, ohr. š. 4,6 cm, db. 0,7–1 cm. 660 SE 945, sek. XVII, kv. 6, inv. št. AII 8399-2 Odlomek profiliranega ustja poso- de, sive barve z bež površino; ohr. v. 5,15 cm, ohr. š. 7,2 cm, db. 0,8–1,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 376 M 1:2 653 654 655 656 657 658 659 660 661 SE 943 653–657 SE 945 658–661 377 Jama (SE 947) 662 SE 947, sek. XVII, kv. 7, inv. št. AII 8403 Lonec z rahlo profiliranim ustjem z okrasom kratkih poševnih vrezov, majhnih vtiskov, dveh linij vtisov in petih vodoravnih kanelur, temnosive barve z rjavosivo površino; v. 25,7 cm, pr. u. 21,7 cm, pr. d. 11 cm, najš. pr. 26 cm, db. 0,5–1 cm. 663 SE 947, sek. XVII, kv. 7, inv. št. AII 8404-2 Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve; ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 8,7 cm, db. 1–1,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 378 M 1:2 662 663 SE 947 379 Jama (SE 965/1063) 664 SE 965, sek. XVII, kv. 9, inv. št. AII 8413-3 Odlomek profiliranega ustja lonca, sive barve s svetlosivo površino; ohr. v. 2,9 cm, pr. u. 34,7 cm, najš. ohr. pr. 36,6 cm, db. 0,8 cm. 665 SE 965, sek. XVII, kv. 9, 669 SE 965, sek. XVII, kv. 9, 672 SE 1063, sek. XVII, kv. 9, inv. št. AII 8413-4 inv. št. AII 8414 inv. št. AII 8538-2 Odlomek ustja posode, sive barve s Odlomek dna posode z lončarskim Odlomek ustja posode, temnosive svetlosivo površino; ohr. v. 3,65 cm, znakom, temnosive barve z rjavo barve; ohr. v. 4,6 cm, ohr. š. 6,9 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,4–0,6 cm. površino; ohr. v. 0,85 cm, db. 0,35–0,4 cm. ohr. š. 4,9 cm. 666 SE 965, sek. XVII, kv. 9, 673 SE 1063, sek. XVII, kv. 9, inv. št. AII 8413-2 inv. št. AII 8538-3 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ustja posode, rjave barve; nja posode z vodoravno linijo krat- ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 4,4 cm, kih poševnih vrezov, sive barve s si- db. 0,9–1,1 cm. vorjavo površino; ohr. v. 7,1 cm, ohr. š. 6,5 cm, db. 0,8–1,2 cm. 674 SE 1063, sek. XVII, kv. 9, inv. št. AII 8539-3 670 SE 1063, sek. XVII, kv. 9, Odlomek dna posode, temnosi- inv. št. AII 8538-1 ve barve z rdečkasto površino; ohr. Odlomek profiliranega ustja lonca, v. 3,1 cm, pr. d. 11 cm, najš. ohr. pr. temnosive barve; ohr. v. 2,4 cm, pr. 14,6 cm, db. 0,8–1 cm. u. 21 cm, najš. ohr. pr. 32 cm, db. 0,5–1,2 cm. 675 SE 1063, sek. XVII, kv. 9, inv. št. AII 8539-1 671 SE 1063, sek. XVII, kv. 9, Odlomek dna posode, temnosive inv. št. AII 8537 barve z rjavo površino; ohr. v. 6,2 cm, 667 SE 965, sek. XVII, kv. 9, Odlomek ustja in ostenja posode z pr. d. 18 cm, najš. ohr. pr. 23,4 cm, inv. št. AII 8413-5 valovnico in eno vodoravno kane- db. 0,9–1,5 cm. Odlomek profiliranega ustja posode, luro, temnosive barve; ohr. v. 7,6 cm, temnosive barve z bledorjavo povr- ohr. š. 7 cm, db. 0,4–0,7 cm. šino; ohr. v. 4,7 cm, ohr. š. 5,6 cm, db. 1–1,5 cm. 668 SE 965, sek. XVII, kv. 9, inv. št. AII 8413-6 Odlomek ustja posode, sive barve z rozarjavo površino; ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 4,2 cm, db. 0,6–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 380 M 1:2 664 665 666 667 669 668 670 671 672 673 674 675 SE 965/1063 381 Jama (SE 983) Jama (SE 1010) 676 SE 983, sek. XV, kv. 3, 680 SE 1010, sek. XVI, kv. 6, inv. št. AII 8437-1 inv. št. AII 8479 Odlomek ustja posode, temnosive Odlomek profiliranega ustja in ostenja barve s sivo površino; ohr. v. 0,8 cm, lonca z okrasom vodoravne kanelure, pr. u. 14,8 cm, db. 0,5–0,8 cm. temnosive barve z rdečkasto površi- no; ohr. v. 7,4 cm, pr. u. 22,5 cm, najš. 677 SE 983, sek. XV, kv. 3, ohr. pr. 25,8 cm, db. 0,55–0,85 cm. inv. št. AII 8437-2 Odlomek profiliranega ustja posode, temnosive barve z rdečkasto površi- no; ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 2,95 cm, db. 0,65–1 cm. 678 SE 983, sek. XV, kv. 3, inv. št. AII 8440 Del glinene krogle, rjave barve, ohr. v. 3,95 cm, ohr. š. 5,95 cm. Jama (SE 1016) 681 SE 1016, sek. XVI, kv. 7, inv. št. AII 8481 Odlomek ustja posode, sive barve; ohr. v. 3,6 cm, ohr. š. 6,45 cm, db. 0,9–1,1 cm. Jama (SE 1024) Jama (SE 1000) 682 SE 1024, sek. XVI, kv. 8, 679 SE 1000, sek. XVI, kv. 6, inv. št. AII 8484 inv. št. AII 8475 Odlomek profiliranega ustja in oste- Odlomek ostenja z bradavico, te- nja lonca z okrasom vodoravne lini- mnosive barve z rjavo površino; ohr. je kratkih poševnih vrezov in vodo- v. 2,8 cm, ohr. š. 4,2 cm, ravno kaneluro, temnosive barve z db. 0,55 cm. rjavo površino; ohr. v. 4,8 cm, pr. u. 13,2 cm, najš. ohr. pr. 14 cm, db. 0,4–0,8 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 382 M 1:2 676 678 677 679 680 682 681 SE 983 676–678 SE 1000 679 SE 1010 680 SE 1016 681 SE 1024 682 383 Jama (SE 1026) 683 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8489-1 Lonec z izvihanim ustjem in oste- njem z okrasom vodoravne kanelu- re, rdečakstotemnorjave barve; pr. u. 16,4 cm, v. 4,8 cm, db. 0,2–0,5 cm. 684 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8489-8 Odlomek lonca z izvihanim odebe- ljenim ustjem ostenja z okrasom va- lovnice, rdečkastorjave barve; pr. u. 16,3 cm, v. 4,7 cm, db. 0,3–0,5 cm. 685 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-1 Odlomek lonca z izvihanim ustjem in ostenjem, sivorjave barve; pr. u. 23,2 cm, v. 5,6 cm, db. 0,6 cm. 686 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 687 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8489-6 inv. št. AII 8489-4 Odlomek lonca z izvihanim odebe- Odlomek lonca z izvihanim ustjem ljenim ustjem in ostenja s plitvimi in ostenja z vodoravno linijo vtisov kanelurami, rumenkastorjave barve; nohtov, rdečkastotemnorjave barve; pr. u. 20,1 cm, v. 6,6 cm, pr. ustja 20 cm, v. 6,7 cm, db. 0,4–0,5 cm. db. 0,3–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 384 M 1:2 683 684 685 686 687 SE 1026 385 688 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8489-5 Odlomek lonca z izvihani ustjem in ostenja z okrasom vodoravne kane- lure, rdečkastosive barve; pr. u. 21,1 cm, v. 6,6 cm, db. 0,4 cm. 689 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8489-3 Odlomek lonca z izvihani ustjem in ostenja z okrasom vodoravne kanelu- re, rdečkastosive barve; pr. u. 17,2 cm, v. 9 cm, db. 0,4–0,6 cm. 690 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 692 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 693 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-3 inv. št. AII 8489-9 inv. št. AII 8490-2 Odlomek lonca z izvihanim ustjem in Odlomek lonca z izvihanim ustjem Odlomek lonca z izvihanim odebe- ostenjem, rdečkastorjave barve; pr. in ostenjem, sivorjave barve; pr. u. ljenim ustjem in ostenja, sivorjave u. 19, 5 cm, v. 5,3 cm, 17,3 cm, v. 12 cm, db. 0,5 cm. barve; pr. u. 16,4 cm, v. 5,8 cm, db. 0,4–0,6 cm. db. 0,3–0,5 cm. 691 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-7 Odlomek lonca z izvihanim ustjem z okrasom vodoravne kanelure, črno- sive barve; pr. u. 19,1 cm, v. 2,7 cm, db. 0,3–0,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 386 M 1:2 688 689 690 691 692 693 SE 1026 387 694 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 698 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 702 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-4 inv. št. AII 8490-8 inv. št. AII 8490-12 Odlomek odebeljenega izvihanega Odlomek odebeljenega in izvihane- Odlomek odebeljenega izvihanega ustja ustja, sivorjave barve; pr. u. 17, 1 cm, ga ustja posode, svetlorjave barve; posode, sivorjave barve; v. 2,3 cm, ohr. v. 4 cm, db. 0,3–0,7 cm. v. 3 cm, š. 5,8 cm, db. 0,7–1 cm. š. 3,7 cm, db. 0,7–1,1 cm. 703 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-13 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, sivorjave barve; v. 1,7 cm, š. 4,4 cm, db. 0,6–1,1 cm. 699 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 695 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-9 704 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. 8489-2 Odlomek odebeljenega in izvihane- inv. št. AII 8490-14 Odlomek lonca z izvihanim ustjem in ga ustja posode, svetlorjave barve; Odlomek odebeljenega izvihanega ustja ostenja z okrasom vtisov nohtov in v. 3 cm, š. 4,6 cm, db. 0,5–1 cm. posode, sivorjave barve; v. 1,9 cm, dveh vodoravnih kanelur, rečkasto- š. 3,6 cm, db. 0,5–1,1 cm. črne barve; pr. u. 19,3 cm, v. 11 cm, db. 0,4–0,6 cm. 705 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-15 Odlomek odebeljenega izvihanega ustja posode, sivorjave barve; v. 2,2 cm, š. 3 cm, db. 0,5–1,1 cm. 706 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-16 Odlomek odebeljenega in izvihane- ga ustja posode, sivorjave barve; v. 2,2 cm, š. 3,9 cm, db. 0,6–0,9 cm. 707 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8491 Dno posode z lončarskim znakom, te- mnorjave barve; š. 7,8 cm, d. 7,6 cm, 696 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 700 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, db. 0,4–0,5 cm. inv. št. AII 8490-5 inv. št. AII 8490-11 Odlomek odebeljenega in izvihane- Odlomek odebeljenega izvihanega ga ustja posode z ostenjem, rdečka- ustja posode, svetlorjave barve; stočrne barve; v. 5,6 cm, š. 5 cm, v. 2, cm, š. 5,1 cm, db. 0,5–0,7 cm. db. 0,5–0,8 cm. 701 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, 697 SE 1026, sek. XVI, kv. 8-9, inv. št. AII 8490-10 inv. št. AII 8490-6 Odlomek pokončnega ustja stekleni- 708 SE 1026, SEK. XVI, kv. 8-9, Odlomek izvihanega ustja posode, časte posode, stihijsko; v. 3,9 cm, š. inv. št. AII 8493-16 sivorjave barve; v. 3,1 cm, š. 6,9 cm, 2,6 cm, db. 0,6–0,1 cm. Odlomek ostenja posode z valovni- db. 0,5–0,8 cm. cami, sivorjave barve, v. 4,1 cm, š. 5,8 cm, db. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 388 M 1:2 694 695 696 697 698 699 700 701 702 703 705 706 704 707 708 SE 1026 389 Jama (SE 1080) Jama (SE 1082) 709 SE 1080, sek. XV, kv. 18, 712 SE 1082, sek. XV, kv. 8, 716 SE 1082, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8550-1 inv. št. AII 8555-1 inv. št. AII 8559-2 Del profiliranega ustja in ostenja Odlomek ustja in ostenja lonca z Odlomek ostenja posode z okrasom lonca, sive barve; ohr. v. 3,75 cm, okrasom treh vodoravnih kanelur, štirih pasov poševnih vtiskov, rja- pr. u. 17,8 cm, db. 0,6–0,7 cm. temnosive barve s sivorjavkasto po- vordečkaste barve; v. 6,8 cm, š. 8 cm, vršino; ohr. v. 7,4 cm, pr. u. 16,9 cm, db. 0,5 cm. najš. ohr. pr. 18,6 cm, db. 0,4–0,6 cm. 710 SE 1080, sek. XV, kv. 18, inv. št. AII 8550-2 Fragment profiliranega ustja, sive bar- ve s sivorjavo površino; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 4,9 cm, db. 1–1,65 cm. 713 SE 1082, sek. XV, kv. 8, 717 SE 1083, sek. XVI, kv. 8, inv. št. AII 8555-2 inv. št. AII 8554 Odlomek rahlo profiliranega ustja in Odlomek stekleničaste posode s šir- ostenja lonca z okrasom štirih vodo- šim ustjem in ožjim vratom z re- ravnih kanelur in poševnih vtiskov, brom, rjave barve; pr. u. 7,6 cm, temnosive barve s temnordečkasto v. 11,7 cm, najš. pr. 6,5 cm, površino; ohr. v. 7,6 cm, pr. u. 16 cm, db. 0,5–0,8 cm. 711 SE 1080, sek. XV, kv. 18, najš. ohr. pr. 16,6 cm, inv. št. AII 8549 db. 0,35–0,6 cm. Kamnit odbitek; v. 1,8 cm, š. 1,2 cm, db. 0,35 cm. 714 SE 1082, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8556-1 Odlomek profiliranega ustja poso- de, sive barve z rjavordečkasto po- vršino; ohr. v. 5,4 cm, ohr. š. 7,5 cm, db. 1 cm. 715 SE 1082, sek. XV, kv. 8, inv. št. AII 8559-1 Odlomek ostenja lonca, temnosivo- rjave barve; ohr. v. 12,9 cm, najš. ohr. pr. 20,6 cm, db. 0,4–0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 390 M 1:2 M 1:1 711 709 711 710 712 713 715 714 717 716 SE 1080 709–711 SE 1082 712–717 391 Gradivo s površinskega pregleda Bojan Djurić Gradivo hrani NMS. Okrajšave GNJ2 Gornje njive 2 ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 1 GNJ2 ZE 3D 8 GNJ2 ZE 34D Del ploščatega, jezičastega železne- Del modrega plastičnega držala pisa- ga okova s polkrožnim zaključkom; la trikotnega preseka z belim napisom dl. 14,2 cm, š. 6,4 cm, db. 0,5–1 cm, na vsaki od treh stranic: (Rogaš)ka pr. luknje 1,3 cm. slatina; dl. 4,5 cm, db. 1,2 cm. 2 GNJ2 ZE 36C 9 GNJ2 ZE 37A Železen žebelj kvadratnega preseka z Del plastične, zelenkaste prosojne okroglo ploščato glavo; dl. 10,76 cm, žličice za sladoled z ročajem v obliki db. 0,8 cm, pr. glave 2,4 cm. avtobusa; dl. 5 cm, š. 2,1 cm, db. 0,3 cm. 3 GNJ2 ZE 19E Železen žebelj kvadratnega preseka 10 GNJ2 ZE 47A z ovalno ploščato glavo; dl. 2,2 cm, Plastičen bel gumb s štirimi luknji- db. 1,4 cm, pr. glave 2,7–3,5 cm. cami; pr. 1,6 cm, db. 0,3 cm. 4 GNJ2 ZE 20D 11 GNJ2 ZE 28E Železen dvojni zatič; dl. 5,3 cm, Jedro iz roženca temnorjave barve; š. 0,8 cm. dl. 2,8 cm, š. 2,3 cm, db. 1,7 cm. 5 GNJ2 ZE 34E 12 GNJ2 ZE 10C Železen jeziček z luknjo na enem Trikotno strgalo s svedrom iz te- koncu; dl. 7 cm, db. 0,5 cm, pr. lu- mnorjavega roženca; dl. 2,8 cm, knje 0,6 cm. š. 2 cm, db. 0,5 cm. 6 GNJ2 ZE 43A Okov iz inox pločevine z zaobljenima koncema in po eno luknjico za pritr- ditev na vsakem koncu; dl. 7,4 cm, š. 1,6–1,8 cm, db. 0,1 cm. 7 GNJ2 ZE 44A Jekleno rezilo zložljivega žepnega noža; dl. 7,8 cm, š. rezila 1,1 cm, db. 0,1–0,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 392 M 1:1 10–12 M 1:2 1 2 3 4 5 6 7 8 10 9 11 12 393 13 GNJ2 ZE TJ 3 Odebeljeno ustje in ostenje pozno- latenskega lonca iz grafitirane gli- ne; š. 5,7 cm, v. 5,1 cm, db. 2,3 cm, pr. 32 cm. 14 GNJ2 ZE 8A Odebeljeno profilirano ustje in oste- nje (antične?) pekve rdečerjave bar- ve; š. 6,5 cm, v. 4 cm, db. 1,2 cm, pr. 33,2 cm. 15 GNJ2 ZE 50J Uvihano ustje in ostenje (antične?) sklede rdečerjave barve; š. 5,2 cm, v. 2,6 cm, db. 0,9 cm, pr. 26 cm. 16 GNJ2 ZE 10A Izvihano, trikotno ustje in ostenje (an- tičnega?) lonca bež barve; š. 3,2 cm, v. 3 cm, pr. 20 cm. 17 GNJ2 ZE 45E Odebeljeno profilirano ustje moder- nega vrča temnosive barve; š. 3,6 cm, v. 2,2 cm, pr. 10,2 cm. 18 GNJ2 ZE 20D Odebeljeno ustje cvetličnega lončka rožnate barve; š. 3,9 cm, v. 2,7 cm, pr. 8,8 cm. 19 GNJ2 ZE 47A Odebeljeno profilirano ustje pokrov- ke rdečerjave barve; š. 3,9 cm, v. 3,72 cm, pr. 16 cm. 20 GNJ2 ZE 7C Profilirano ustje pokrovke bež barve; š. 3 cm, v. 1,9 cm, pr. 16,8 cm. 21 GNJ2 ZE 39E Ustje in ostenje porcelanaste skode- lice; š. 3,4 cm, v. 4,1 cm, pr. 10,4 cm. 22 GNJ2 ZE 37E Del porcelanastega malega krožni- ka z zelenim trakom in črto na no- tranjem obodu; š. 4,8 cm, v. 3,8 cm, pr. 17,4 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 394 M 1:2 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 395 Analize Zooarheološke analize kostnih 45 Zastopanost raziskanih živalskih vrst. ostankov ptice/kokoši 1,64% Zdravka Hincak govedo ( Bos sp. ) 14,51% navadni jelen ( Cervus elephus, L. ) 9,12% pes ( Canis familiaris, L. ) 0,09% konj ( Equus cabulleus, L. ) 2,19% ostanki neidentificiranih kosti živalskega porekla 8,94% mali prežvekovalci: ovca, koza ali srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., V analizo je zajetih 1098 koščenih (78,73 %) in zobnih (21,17 %) Capreolus capreolus, L. ) 22,45% odlomkov živali, ki izvirajo iz petdesetih stratigrafskih enot oz. ribe ( Pisces) 0,09% srednjeveških plasti na najdišču. Stopnja ohranjenosti vzorcev glodalci ( Rodentia) 1,92% je zelo nizka, več kakor 80 % vzorcev pripada skupini zelo drob- svinja ( Sus scrofa, sp. ) 24,18% nih fragmentov. Dolžina takšnih vzorcev ne presega 4 mm. Ne- veliki prežvekovalci ( Ruminantia) 14,87% poškodovani vzorci kosti predstavljajo 1 % celotnega materiala. Zaradi velike fragmentiranosti vzorcev znaša najmanjše število osebkov (MNI) samo trinajst živali. Mali prežvekovalci, ovca, koza ali srna ( Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ), so zastopani s po dvema osebkoma (pet ohranjenih tretjih kočnikov M ( dentes molares III). Konj ( Equus caballus, L.) je tudi zasto-3 pan z dvema osebkoma, kakor kažeta dve zgornji čeljusti ( maxil- lae). Fragmenti ptic ( Aves) so fragmenti dveh osebkov, divje race ( Anas plathyrhynchos, L.) in kokoši ( Gallus gallus, L.). Divja svinja ( Sus scrofa ferus, L.) je zastopana z enim odraslim osebkom, medtem ko je skupina svinj ( Sus scrofa sp.) brez določene divje ali domače oblike predstavljena z mlajšim osebkom. S po enim V skupino so s 17,20 % oziroma osemindvajsetimi (28) fragmen- osebkom so zastopani: domače govedo ( Bos taurus, L.), divje go- ti zajeti tudi bolj uničeni ostanki kosti, za katere obstaja možnost, vedo ( Bos primigenius, Boj.), navadni jelen ( Cervus elaphus, L.), da pripadajo skupini velikih prežvekovalcev ( Ruminantia) ali kopes ( Canis familiaris, L.), glodalci ( Rodentia) in ribe ( Pisces). nju ( Equus caballus, L.). Sledijo ostanki goveda ( Bos sp.) s 14,51 %, Vzorci so bili analizirani s pomočjo primerjalnega gradiva (Co-od tega za divje govedo ( Bos primigenius, Bojanus) 34,6 %, do- hen/Serjeantson 1986; Hillson 1992; Kolda 1936; Nickel et al. 1986; mače ( Bos taurus, L.) 29,56 % in 34,6 % za bolj fragmentirane Struska 1903; Schmid 1972; von den Driesch 1976). ostanke goveda brez določitve vrste ( Bos sp.). Najdbe kostnih Žgani fragmenti v celotnem vzorcu zajemajo večinoma drobne in ostankov jelena ( Cervus elaphus, L.) so z 9,12 % bolj redke, sledi zelo drobne fragmente, približno 60 %. Barva kosti se nahaja v neopredeljena skupina vzorcev (NN) z 8,94 %. Kostni in dentalni razponu od sive do sivo bele in bele barve z rožnatim odtenkom, ostanki konja ( Equus caballus, L.) z 2,19 %, glodalcev ( Rodentia) kar pomeni temperaturo žganja od 400 do 1000 ˚C. V povprečju z 1,92 % in ptic ( Aves) z 1,64 % predstavljajo redke najdbe. Sle- je barva kosti sive do sivobele ali rumenobele barve, kar pomeni dijo sporadične najdbe psa ( Canis familiaris, L.) z 0,2 % in bobra temperaturo žganja od 600 do 800 ˚C. ( Castor fiber, L.) z 0,03 %. Rezultati procentualne zastopanosti vzorcev posameznih žival- Največje število kostnih ostankov je zastopanih v SE 484 (148 skih vrst (sl. 45) kažejo, da so najpogostejši odlomki kosti in zob vzorcev), sledijo pa SE 568 (86 vzorcev), SE 125 (69 vzorcev) in svinje ( Sus scrofa sp.) s 24,18 %, od tega za divjo svinjo ( Sus scro-SE 476 (55 vzorcev) (sl. 46). Ostale stratigrafske enote so zastopa- fa ferus, L. ) 14,72 % (39 odlomkov). Kosti divje svinje so bile do- ne z manj kakor 50 fragmenti in tvorijo večjo skupino: SE 590 (48 ločljive večinoma za odrasle samce, merjasce. Po odstotni za- vzorcev), SE 480 (40 vzorcev), SE 49 (36 vzorcev), SE 203 (34 vzor- stopanosti sledijo mali prežvekovalci, kamor sodijo ovca, koza cev), SE 564 (31 vzorcev), SE 723 (30 vzorcev), SE 253 (21 vzorcev). in srna ( Ovis aries, L. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) z Sledijo stratigrafske enote z manj kakor dvajset vzorci: SE 8, SE 247 22,45 %. Ostanki velikih prežvekovalcev ( Ruminantia) s 14,87 % in SE 727 (19 vzorcev), SE 2 in SE 490 (18 vzorcev) in SE 482 (16 vzor- vključujejo precej fragmentirane kosti divjega/domačega goveda cev). Vseh štirinajst stratigrafskih enot zajema 64,4 % vseh oste- ( Bos primigenius, Boj./Bos taurus, L.) ali jelena ( Cervus elaphus, oloških vzorcev na najdišču. Ostalih tristoenainšestdeset (361) L.), za katere ni bilo mogoče natančno določiti vrste. stratigrafskih enot obsega 35,6 % osteoloških vzorcev. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 396 46 Številčna zastopanost kostnih ostankov po glavnih stratigrafskih enotah. SE 2 18 SE 8 19 SE 49 36 SE 125 69 SE 203 34 SE 247 19 SE 253 21 SE 476 55 SE 480 40 SE 482 16 SE 484 148 SE 490 18 SE 564 31 SE 568 86 SE 590 48 SE 723 30 SE 727 19 Važne podatke nam nudi prikaz pogostnosti najdb kostnih in 48 Desna dlančnica ( metacarpus) mladega domačega goveda ( Bos taurus, L.); sek. VII, kv. 17, SE 564. dentalnih odlomkov na najdišču (sl. 47). Najštevilčnejše so najd- be odlomkov dolgih kosti, kar 38,01 %, od teh jih je največje šte- vilo ohranjeno v zelo drobnih fragmentih. Sledijo ostanki zob ( dentes) z 21,17 % (sl. 49), oziroma zobne sklenine v primeru ve- čje fragmentiranosti. Od kosti lobanje (12,14 %) so najpogosteje ohranjeni fragmenti alveolarnega zidu spodnje in zgornje čeljusti ( mandibula, maxilla) z 52,7 % (sl. 50). Sledijo ostanki kosti loba- nje ( ossa cranii) z 22,5 %, fragmenti spodnje čeljusti ( mandibula) s 17,05 % in končno fragmenti zgornje čeljusti ( maxilla) s 7,75 %. Veliko fragmentiranost nam potrjuje skupina nedoločenih ana- tomskih elementov, ta skupina fragmentov obsega 10,82 % celo- tnega vzorca na najdišču. 47 Pogostnost najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču. kosti lobanje ( ossa cranii) 12,14% zobje ( dentes) 21,17% dolge kosti ( ossa longa) 38,01% kosti prednje noge (nadlahtnica ( humerus), podlahtnica ( ulna), koželjnica ( radius)) 0,66% kosti zadnje noge (stegnenica ( femur), golenica ( tibia), mečnica ( fibula)) 4,61% kosti zapestja in stopala ( matacarpus/matatarsus) 2,63% kosti medenice ( pelvis) 2,82% členki prstov ( phalanges) 1,13% lopatica ( scapula) 2,07% vretence ( vertebra) 2,16% rebra ( costae) 1,79% neidentificirano 10,82% Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 397 Kosti zadnje noge so predstavljene v največjem odstotku s fra- Seznam vzorcev gmenti golenice ( tibia) z 51,03 % (sl. 51), sledijo fragmenti stegne- nice ( femur) z 22,45 %, odlomki kosti gležnja ( talus) z 18,36 % in 1. Sek. I, kv. 20, SE 2, VZ. 14 5. Sek. I, kv. 8, SE 59, flot. 9 odlomki petne kosti s 4,08 %. Manjša je odstotna zastopanost Masa vzorca: 3 g Masa vzorca: 4 g ostankov medenice ( pelvis) z 2,82 %, kosti pesti in stopala ( meta- Število vzorcev: mali prežvekoval- Število vzorcev: večje število žganih carpus/metatarsus) z 2,63 % (sl. 48), vretenca ( vertebrae) z 2,16 % ci - ovca, koza ali srna ( Ovis aries, L., fragmentov dolgih kosti ( ossa longa) in reber ( costae) z 1,79 %. Najmanjši odstotek z 0,66 % pripada Capra hircus, L., Capreolus capreo- živalskega porekla. fragmentom kosti prednje noge s sedmimi odlomki diafiz na- lus, L. ): 18. Opis: Ohranjeni so zelo drobni fra- dlahtnice ( humerus), koželjnice ( radius) in podlahtnice ( ulna). Opis: Ohranjeni so fragmenti zobne gmenti dolgih kosti ( ossa longa) ži- Členki prsta ( phalanges) so zastopani z 1,13 %. krone malih prežvekovalcev: ovce, valskega porekla. Barva vzorcev je v Velika fragmentiranost vzorcev nam onemogoča detajlnejše ko- koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hir- razponu od temno sive, sive do ru- mentarje v sl. 47 in predpostavke o vzorcih kot ostankih prehra- cus, L., Capreolus capreolus, L. ). meno bele in bele barve. ne lahko izrečemo samo deloma. Zaradi velike fragmentiranosti večine anatomskih elementov ni mogoče opisati različnih vre- 2. Sek. I, kv. 15, SE 8, VZ. 5 6. Sek. I, kv. 8, SE 59, VZ. 11 zov ali sledov »mesarskih tehnik«, kakršni se pogosto pojavljajo Masa vzorca: 12 g Masa vzorca: 13 g na bolje ohranjenih kostnih fragmentih in so povezani z ostan- Število vzorcev: mali prežvekovalci - Število vzorcev: večje število žganih ki prehrane. ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra fragmentov dolgih kosti ( ossa longa) hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 1; živalskega porekla. 49 Odlomek krone zoba ličnika ( dens premolares) navadnega jelena ( Cer- veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 5. Opis: Ohranjeno je večje število zelo vus elaphus, L.); sek. IV, kv. 11–12, SE 125, flot. 21. Opis: Ohranjen je fragment desne uničenih fragmentov dolgih ko- petne kosti ( calcaneus) odraslega sti ( ossa longa) živalskega porekla, malega prežvekovalca: ovce, koze ali najverjetneje velikih prežvekovalcev srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., ( Ruminantia) ali konja ( Equus ca- Capreolus capreolus, L. ). Ohranjenih ballus, L.). Barva vzorcev je siva do je pet fragmentov dolgih kosti ( ossa sivo bela. longa) velikih prežvekovalcev ( Ru- minantia). 7. Sek. IV, kv. 11–12, SE 125, flot. 21 3. Sek. I, kv. 15, SE 8, flot. 3 Masa vzorca: 5 g Masa vzorca: 12 g Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus Število vzorcev: mali prežvekovalci - elaphus, L.): 5. ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra Opis: Ohranjeno je pet žganih fra- hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 5 gmentov krone zoba (zobne skle- zobnih kron in večje število drobnih nine), najverjetneje tretjega ličnika odlomkov kosti; veliki prežvekovalec ( dens premolares III) navadnega jele- 50 Fragment desne zgornje čeljusti ( maxilla) z denticijo; sek. VII, kv. 17, ( Ruminantia): 8. na ( Cervus elaphus, L.). SE 564, VZ. 127. Opis: Ohranjenih je osem žganih fra- gmentov dolgih kosti ( ossa longa) 8. Sek. IV, kv. 11–12, SE 125, velikega prežvekovalca ( Ruminantia), flot. 26 pet fragmentov zobnih kron (zob- Masa vzorca: ne sklenine) in večje število drobnih Opis: Ohranjeni so trije fragmenti fragmentov dolgih kosti ( ossa longa) krone zoba tretjega ličnika ( dens pre- malih prežvekovalcev: ovce, koze ali molares III), zobna krona dela prvega srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., kočnika ( dens molares I) in štirje fra- Capreolus capreolus, L. ). gmenti zobne sklenine kočnika ( den- tes premolaris) odraslega navadnega 4. Sek. III, kv. 13, SE 49, VZ. 9 jelena ( Cervus elaphus, L.). 51 Distalna epifiza leve golenice ( tibia) konja ( Equus caballus, L.); sek. V, Masa vzorca: 100 g kv. 18, SE 727, VZ. 184. Število vzorcev: divje govedo/prago- 9. Sek. IV, kv. 14, SE 127, VZ. 35 vedo ( Bos primigenius, Boj. ): 36. Masa vzorca: 1 g Opis: Ohranjenih je 36 fragmentov Število vzorcev: mali prežvekovalci - zobnih kron (zobne sklenine) divje- ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra ga goveda ali pragoveda ( Bos primi- hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 4. genius, Boj.). Večji fragmenti pred- Opis: Ohranjeni so štirje mali žgani stavljajo 13 fragmentov zobnih kron fragmenti kosti lobanje ( cranium), kočnika ( dentes molaris) in 7 fra- najverjetneje malega prežvekoval- gmentov zobnih kron ličnikov ( dentes ca: ovce, koze, ali srne ( Ovis aries, premolaris). L., Capra hircus, L., Capreolus capre- olus, L. ). Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 398 10. Sek. IV, kv. 11–12, SE 127, hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 3 L., Capra hircus, L., Capreolus capre- valca ( Ruminantia) ali konja ( Equus VZ. 31 večji fragmenti. olus, L. ): 5. caballus, L.). Masa vzorca: 19 g Opis: Ohranjeni so trije večji fra- Opis: Dobro so ohranjeni trije lični- Število vzorcev: veliki prežvekovalci gmenti žganih dolgih kosti ( ossa lon- ki ( dentes premolaris) in fragment 22. Sek. II, kv. 15, SE 279, VZ. 17 ( Ruminantia) ali konj ( Equus cabal- ga) in večje število zelo drobnih od- zobne sklenine podočnika ( dens ca- Masa vzorca: 10 g lus, L.): večje število. lomkov malih prežvekovalcev ovce, ninus) moške divje svinje ( Sus scrofa Število vzorcev: veliki prežvekovalec Opis: Ohranjeno je večje število zelo koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hir- ferus, L.). Ohranjenih je še pet žganih ( Ruminantia). drobnih fragmentov živalskih kosti, cus, L., Capreolus capreolus, L.). fragmentov alveolarnega zidu čeljusti Opis: Ohranjen je fragment diafize najverjetneje velikih prežvekovalcev iste živali. Dva fragmenta zelo majh- kosti zapestja ( metacarpus) ali kosti ( Ruminantia) ali konja ( Equus ca- 15. Sek. III, kv. 7, SE 241, flot. 35 nih odlomkov kosti lobanje ( cranium) stopala ( metatarsus) velikega prežve- ballus, L.). Masa vzorca: 3 g in dolge kosti ( ossa longa) pripada- kovalca ( Ruminantia). Število vzorcev: mali prežvekovalci - jo najverjetneje malemu glodal- 11. Sek. III, kv. 11, SE 203, VZ. 43 ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra cu ( Rodentia). Ohranjeni so drobni 23. Sek. VI, kv. 18, SE 352, VZ. Masa vzorca: 7 g hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): fragmenti dolgih kosti ( ossa longa) 90 (sl. 52) Število vzorcev: mali prežvekoval- večje število drobnih fragmentov ko- in telesa reber ( corpus costae) malih Masa vzorca: 3 g ci - ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., sti ptice ( Aves). prežvekovalcev: ovce, koze ali srne Število vzorcev: konj ( Equus cabal- Capra hircus, L., Capreolus capreo- Opis: Ohranjeno je večje število zelo ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- lus, L.): 3. lus, L. ): 19. drobnih fragmentov kosti najver- olus capreolus, L.). Barva kosti je sivo Opis: Ohranjen je fragment spodnje Opis: Ohranjenih je šest ostankov jetneje malih prežvekovalcev ovce, bela do bela. čeljusti ( maxilla) konja ( Equus cabal- alveolarnega zidu spodnje čeljusti koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hir- lus, L.) (sl. 52) s pars palatinum ossis ( mandibula) in dvanajst ostankov cus, L., Capreolus capreolus, L.). Samo 20. Sek. II, kv. 11, SE 259, VZ. 58 maxillae in ohranjeno denticijo: prvi zobne krone (zobne sklenine) male- en zelo uničen fragment pripada pti- Masa vzorca: 9 g ličnik ( dens premolares I) je ohranjen ga prežvekovalca: ovca, koza ali srna ci ( Aves). Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus v delu korena v alveoli, drugi, tretji ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- elaphus, L.). in četrti ličnik (P2,P3,P4) leve in desne olus capreolus, L. ). 16. Sek. II, kv. 7, SE 247, VZ. 51 Opis: Ohranjeni so ožgani fragmenti spodnje čeljusti ( dentes premolares Masa vzorca: 11 g zobne sklenine in kosti najverjetne- II, III, IV) in prvi kočnik ( dens molares 12. Sek. III, kv. 11, SE 203, VZ. 49 Število vzorcev: veliki prežvekovalci je navadnega jelena ( Cervus elaphus, I) desne spodnje čeljusti ( maxilla) so Masa vzorca: 9 g ( Ruminantia) ali konj ( Equus cabal- L.). Barva vzorcev z notranje strani je popolnoma ohranjeni. Zunaj alveo- Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus lus, L.): 19. črna do sivo črna, zgornji del kom- le sta ohranjena dva kočnika ( dentes elaphus, L.): 8; mali prežvekovalci - Opis: Ohranjeni so zelo fragmentirani paktne kosti ( substantia compacta) je molaris): prvi kočnik ( dens molares I) ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra žgani ostanki dolgih kosti ( ossa lon- temno siv. Temperatura ni bila viso- zgornje leve čeljusti ( maxilla) in drugi hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 1. ga) večjih živali, najverjetneje velikih ka, gorenje ni bilo dolgotrajno, tem- kočnik ( dens molares II) zgornje de- Opis: Ohranjenih je 8 ostankov zobne prežvekovalcev ( Ruminantia) ali ko- peratura ni presegala 250 ˚C, največ sne čeljusti ( maxilla). krone (zobne sklenine), najverjetne- nja ( Equus caballus, L.). Barva vzorcev 300 ˚C. je navadnega jelena ( Cervus elaphus, je rumeno bela. 24. Sek. VIII, kv. 5, SE 484, VZ. 154 L.). Ohranjen je fragment zobne kro- 21. Sek. II, kv. 12, SE 265, flot. 56 Masa vzorca: 3 g ne ličnika ali kočnika ( dens premola- 17. Sek. II, kv. 7-8, SE 249, flot. 48 Masa vzorca: 22 g Število vzorcev: konj ( Equus cabal- res/dens molares) malega prežveko- Masa vzorca: 4 g Število vzorcev: veliki prežvekovalec lus, L.): 8. valca: ovce, koze, ali srne ( Ovis aries, Število vzorcev: veliki prežvekovalec ( Ruminantia) ali konj ( Equus cabal- Opis: Ohranjena sta dva fragmenta L., Capra hircus, L., Capreolus capre- ( Ruminantia): 7. lus, L.): 8. leve in desne zgornje čeljusti ( maxil- olus, L. ). Opis: Ohranjen je večji fragment al- Opis: Ohranjena sta dva fragmenta la) z denticijo: tretji kočniki ( den- veolarnega zidu spodnje čeljusti ( pelvis-os coxae) in šest manjših fra- tes molaris III) leve in desne zgornje 13. Sek. III, kv. 11, SE 203, VZ. 55 ( mandibula) velikega prežvekoval- gmentov iste kosti velikega prežveko- čeljusti ( maxilla). Ohranjen je del Masa vzorca: 3 g ca ( Ruminantia) in šest fragmentov telesa leve spodnje čeljusti ( corpus Število vzorcev: mali prežvekovalci - drobnih odlomkov iste kosti. 52 Ostanek zgornje čeljusti konja. ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 7 18. Sek. II, kv. 7-8, SE 249, VZ. 46 večjih fragmentov. Masa vzorca: 0,5 g Opis: Ohranjeno je večje število fra- Število vzorcev: fragmenti kosti žival- gmentov zobne krone (zobne skleni- skega porekla. ne) malih prežvekovalcev: ovce, koze Opis: Ohranjeni so zelo drobni fra- ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, gmenti kosti živalskega porekla. L., Capreolus capreolus, L.). 19. Sek. II, kv. 10, SE 253, flot. 39 14. Sek. IV, kv. 18, SE 125, VZ. 39 Masa vzorca: 15 g Masa vzorca: 4 g Število vzorcev: divja svinja - mer- Število vzorcev: mali prežvekovalci - jasec ( Sus scrofa ferus, L.): 9; mali ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra glodalec ( Rodentia): 2; mali prežve- kovalci: ovca, koza, srna ( Ovis aries, Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 399 mandibulae) z denticijo: tretji ličnik Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa je navadnega jelena ( Cervus elap- koze, srne ( Ovis aries, L., Capra hir- P3 ( dens premolares III), prvi in drugi sp.): 21. hus, L.). cus, L., Capreolus capreolus, L. ). Žgani kočnik ( dentes molaris I, II). Ostanki Opis: Ohranjeni so trije fragmen- fragmenti kosti malih prežvekoval- ostalih zob v alveolah kažejo samo ti lobanjske kosti ( ossa crania), dva 34. Sek. VI, kv. 6, SE 480, VZ. 111 cev zajemajo devet fragmentov diafiz zobno korenino. Dobro ohranjeni lič- fragmenta diafiz dolge kosti ( ossa Masa vzorca: 3 g dolgih kosti ( ossa longa), telesa reber nik ali kočnik ( dens premolares, dens longa) in 16 zelo fragmentiranih Število vzorcev: mali prežvekovalci - ( corpus costae). Ohranjen je fragment molares) je ohranjen zunaj alveole. odlomkov dolgih kosti ( ossa longa) ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra drugega členka prsta ( phalanx II) Ostali vzorci predstavljajo še fragment svinje ( Sus scrofa sp.). Vsi vzorci so hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 3. svinje ( Sus sp.), ne starejše od dveh telesa reber ( corpus costae), 4 fra- žgani, njihova barva je v razponu od Opis: Ohranjeni so trije fragmenti di- mesecev. Zelo drobni fragmenti žga- gmente veje spodnje čeljusti ( ramus svetlo sivobele do bele, kar pomeni afiz dolge kosti, najverjetneje goleni- nih kosti zajemajo tudi proksimalni mandibulae), 5 fragmentov telesa visoko temperaturo žganja. ce ( tibia) malega prežvekovalca ovce, fragment levega coracoida in čreve- spodnje čeljusti ( mandibula) in tri koze, srne ( Ovis aries, L., Capra hir- snice ( os ilii) ptic ( Aves). fragmente spodnje čeljusti ( angulus 30. Sek. VI, kv. 7, SE 476, VZ. 100 cus, L., Capreolus capreolus, L. ). mandibulae) iste živali. Masa vzorca: 13 g 37. Sek. VII, kv. 5, SE 484, VZ. 141 Število vzorcev: divje govedo ali pra- 35. Sek. VII, kv. 2, SE 482, VZ. 152 Masa vzorca: 7 g 25. Sek. IV, kv. 11, SE 368, VZ. 34 govedo ( Bos primigenius, Boj.): 2. Masa vzorca: 4 g Število vzorcev: mali prežvekovalci - Masa vzorca: 4 g Opis: Ohranjen je fragment zobne Število vzorcev: veliki prežvekovalec ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra Število vzorcev: fragmenti kosti žival- krone ličnika ( dens premolares) in - ( Ruminantia): 2; fragmenti kosti ži- hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 5. skega porekla. fragment zobne krone divjega goveda valskega porekla: 16. Opis: Ohranjenih je pet fragmentov Opis: Ohranjeni so drobni fragmen- ali pragoveda ( Bos primigenius, Boj.). Opis: Ohranjena sta dva fragmenta zobne krone (zobne sklenine) ličnika ti kosti, ki ne presegajo dl. 2 mm. diafize dolge kosti ( ossa longa) ve- ali kočnika ( dentes premolaris/dentes Vzorci so živalskega porekla. 31. Sek. VI, kv. 7, SE 476, VZ. 108 likega prežvekovalca ( Ruminantia). molaris) malega prežvekovalca ovce, Masa vzorca: 13 g Ostalih 16 zelo drobnih fragmentov koze, srne ( Ovis aries, L., Capra hir- 26. Sek. IV, kv. 11–12, SE 125, Število vzorcev: divje govedo ali pra- kosti je živalskega porekla. cus, L., Capreolus capreolus, L. ). flot. 26 govedo ( Bos primigenius, Boj.): 17. Masa vzorca: 18 g Opis: Ohranjenih je sedem fragmen- 36. Sek. VII, kv. 5, SE 484, flot. 38. Sek. VII, kv. 5, SE 484, VZ. 146 Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa tov zobne krone (zobne sklenine) 88 (sl. 53) Masa vzorca: 40 g sp.): 16. divjega goveda ali pragoveda ( Bos Masa vzorca: 64 g Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 17. Opis: Ohranjen je fragment krone primigenius, Boj.) in 10 fragmentov Število vzorcev: mali prežvekovalci - Opis: Ohranjeni so trije fragmen- zoba ličnika ( dens premolares) ali alveolarnega zidu. ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra ti zobne krone sekalcev ( dentes in- kočnika ( dens molares) odrasle svinje hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 8; cisivi), trije fragmenti ličnika ( dentes ( Sus scrofa sp.). Žgani fragmenti ko- 32. Sek. IV, kv. 11–12, SE 125, ptice ( Aves), najverjetneje raca mla- premolares) in štirje fragmenti koč- sti predstavljajo sedem vzorcev iste flot. 26 karica ( Anas platyrhynchos): 2. nikov ( dentes molares), sedem fra- živali. Osem manjših fragmentov ni Masa vzorca: 9 g Opis: Ohranjen je fragment leve veje gmentov alveolarnega zidu svinje žganih; najverjetneje gre za odlomke Število vzorcev: fragmenti kosti žival- spodnje čeljusti ( ramus mandibu- ( Sus sp.). telesa spodnje čeljusti ( mandibula) skega porekla. lae) processus coronoideus (sl. 53), svinje ( Sus scrofa sp.). Opis: Ohranjenih je 12 fragmentov trije fragmenti diafiz dolge kosti ( ossa 39. Sek. VII, kv. 5, SE 484, VZ. 151 kosti živalskega porekla. longa), dva fragmenta telesa reber Masa vzorca: 82 g 27. Sek. VI, kv. 7, SE 476, VZ. 112 ( corpus costae), fragment bočne ko- Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 8 Masa vzorca: 5 g 33. Sek. VI, kv. 6, SE 480, flot. 74 sti ( os coxae) - odlomek sednice ( os večjih fragmentov. Število vzorcev: pes ( Canis familia- Masa vzorca: 6 g ischii), zelo majhen fragment roga Opis: Ohranjeni so trije fragmenti ris, L.): 3. Število vzorcev: fragmenti kosti žival- kozlička in večje število zelo drob- proksimalne polovice leve koželjnice Opis: Ohranjen je fragment leve zgor- skega porekla. nih kosti malih prežvekovalcev ovce, ( radius) in pet fragmentov proksi- nje čeljusti ( maxilla) z denticijo: tretji Opis: Ohranjenih je 16 fragmentov 53 Ostanek leve čeljusti živali. kočnik ( dens molares III), drugi koč- kosti živalskega porekla. Šest fra- nik ( dens molares II), treji ličnik ( dens gmentov kosti je žganih, barva vzor- premolares III) odraslega psa ( Canis cev je bela. familiaris, L.). 33. Sek. VI, kv. 6, SE 480, VZ. 113 28. Sek. VI, kv. 7, SE 476, VZ. 97 Masa vzorca: 45 g Masa vzorca: 12 g Število vzorcev: veliki prežvekovalci Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 14. ( Ruminantia), najverjetneje navadni Opis: Ohranjenih je osem fragmentov jelen ( Cervus elaphus, L.): 31. zobnih kron (zobne sklenine) in šest Opis: Ohranjenih je šest fragmentov fragmentov alveolarnega zidu čeljusti telesa lopatice ( corpus scapulae), tri- goveda ( Bos sp.). je fragmenti sklepne jamice ( cavitas glenoidale) in 12 fragmentov kosti 29. Sek. VI, kv. 7, SE 476, VZ. 98 lopatice ( scapula) velikega prežve- Masa vzorca: 17 g kovalca ( Ruminantia), najverjetne- Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 400 malnega dela komolčnice ( ulna) go- laris), pet fragmentov alveolarne- ( Sus scrofa ferus, L.) (sl. 54) z denti- koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hir- veda ( Bos sp.). ga zidu in dva fragmenta kosti svinje cijo: dva zadnja ličnika ( dentes pre- cus, L., Capreolus capreolus, L. ). Fra- ( Sus sp.). molaris - P3, P4) in dva prva kočnika gment telesa reber ( corpus costae) in 40. Sek. VII, kv. 5, SE 484, VZ. 150 ( dentes molaris - M1, M2. Tretji kočnik desna dlančnica ( metacarpus) kažejo Masa vzorca: 16 g 45. Sek. VI, kv. 5, SE 490, VZ. 103 ( dens molares) je zunaj alveole. Fra- na nizko primitivno pasmo doma- Število vzorcev: domače govedo ( Bos Masa vzorca: 7 g gment levega telesa zgornje čeljusti čega goveda ( Bos taurus, L.). Žival taurus, L.): 4. Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 9. ( maxilla) je v krajšem delu ohranjen je bila v času smrti mlada, distalne Opis: Ohranjeni so štirje fragmenti Opis: Ohranjeni so trije fragmen- s tretjim kočnikom ( dens molares, M1) epifize kosti pesti sploh niso zrasle v prvega členka ( phalanx I) domačega ti loka vretenca ( arcus vertebrae) in ter tretjim in četrtim ličnikom ( den- epifizni liniji. Višina takšnega goveda goveda ( Bos sp.). šest manjših fragmentov kosti svinje tes premolaris, P3, P4), ki se nahajajo v hrbtu verjetno ni presegala 100 cm. ( Sus sp.). zunaj alveol. 41. Sek. VII, kv. 5, SE 484, VZ. 142 51. Sek. IV, kv. 11–12, SE 568, Masa vzorca: 90 g 46. Sek. VII, kv. 17, SE 564, VZ. 127 49. Sek. VII, kv. 17, SE 564, flot. 86 flot. 26 Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus Masa vzorca: 76 g Masa vzorca: 60 g Masa vzorca: 141 g elaphus, L.): 20. Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa sp. ): 4. Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa sp.): Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa sp.): Opis: Ohranjena je diafiza kosti sto- Opis: Ohranjen je fragment telesa 17; mali prežvekovalci - ovca, koza, 13 nežganih, 6 žganih fragmentov; pala ( metatarsus), 18 fragmentov leve strani spodnje čeljusti ( mandi- srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., govedo ( Bos sp.): 2 večja nežgana diafize in odlomek distalne epifize bula) odrasle divje svinje ( Sus scrofa Capreolus capreolus, L. ): 1; govedo fragmenta; mali prežvekovalci - ovca, iste kosti navadnega jelena ( Cervus ferus, L.) ali primitivne pasme svinje ( Bos sp.): 1. koza, srna ( Ovis aries, L., Capra hir- elaphus, L.). ( Sus scrofa sp.) z ohranjenimi ličniki Opis: Ohranjen je fragment kosti lo- cus, L., Capreolus capreolus, L. ): 17 P , P in P ( dentes premolaris). Seka- banje ( cranium), fragment prvega nežganih fragmentov, 2 žgana fra- 1 2 3 42. Sek. VII, kv. 5, SE 484, VZ. 147 lec ( dens incisivus) je ohranjen zunaj členka prsta ( phalanx I), kočni- gmenta. Masa vzorca: 87 g alveole. Fragment desne strani telesa ka ( dens molares), zgornje čeljusti Opis: Ohranjen je fragment telesa vre- Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus spodnje čeljusti ( mandibula) vklju- ( maxilla), del telesa zgornje čeljusti tenca ( corpus costae) mlajše svinje ( Sus elaphus, L.): 31. čuje tudi dva prva sekalca ( dens in- ( corpus maxillae), desne bočne kosti scrofa sp.), trije fragmenti alveolarnega Opis: Ohranjenih je 26 fragmentov cisivus I, dens incisivus II) iste živali. – črevesnice ( os coxae-ilium, facies zidu, pet fragmentov diafiz dolge kosti dolge kosti ( ossa longa), najverjetne- Isti živali pripada tudi fragment te- auricularis), dela vratnega vretenca ( ossa longa), distalni fragment prvega je fragmenti diafiz stegnenice ( femur) lesa zgornje čeljusti ( maxilla) z ohra- ( vertebrae-foramen transversarium), členka prsta ( phalanx I) in večje števi- ali golenice ( tibia) navadnega jelena njenim drugim in tretjim kočnikom del loka vretenca ( arcus vertebrae), lo zelo drobnih fragmentov kosti iste ( Cervus elaphus, L.). Večji ohranjeni ( dentes molaris, M2, M3). dva odlomka vretenca ( vertebrae) in živali. Ohranjeni so trije fragmenti fragment skočnice ( talus) in še štirje osem fragmentov zelo drobnih ko- zobne krone permanentne denticije, manjši fragmenti iste kosti prav tako 47. Sek. VII, kv. 17, SE 564, flot. 26 sti svinje ( Sus scrofa sp.). Ohranjen ki se še oblikuje; pripadajo svinji, ki pripadajo navadnem jelenu. Masa vzorca: 14 g je fragment distalne epifize kosti za- ni bila starejša od 3 mesecev. Število vzorcev: divja svinja ( Sus scro- pestja ( metacarpus) ali kosti stopala Ostanki zob malih prežvekovalcev - 43. Sek. VII, kv. 5, SE 484, flot. 88 fa ferus, L.): 3. ( metatarsus) malega prežvekoval- ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Ca- Masa vzorca: 8 g Opis: Ohranjena je zobna krona pod- ca ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., pra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 24. očnika ( dens caninus-C) zgornje če- Capra hircus, L., Capreolus capreolus, kažejo samo fargmente zobne krone Opis: Ohranjenih je 24 fragmentov ljusti ( maxilla) moške divje svinje- L. ). Zgornji prvi levi sekalec ( dens in- tretjega kočnika ( dens molares, M3), drobnih dolgih kosti ( ossa longa) svi- merjasca ( Sus scrofa ferus, L.) in dva cisivus, I1) odraslega goveda ( Bos sp.) kočnika ( dens molares) in večje šte- nje ( Sus sp.). Vzorci so žgani, njihova fragmenta pripadajočega alveolar- je popolnoma ohranjen. vilo drobnih ostankov zobne sklenine barva je v razponu od rumeno bele nega zidu. ličnika ali kočnika ( dentes premo- do bele. 50. Sek. VII, kv. 17, SE 564, VZ. 129 lares, dentes molares). Ostanki kosti 48. Sek. VII, kv. 17, SE 564, VZ. 130 Masa vzorca: 84 g zajemajo 14 fragmentov diafiz dolgih 44. Sek. VI, kv. 5, SE 490, VZ. 103 Masa vzorca: 58 g Število vzorcev: domače govedo ( Bos kosti ( ossa longa), fragment facies lu- Masa vzorca: 9 g Število vzorcev: divja svinja ( Sus scro- taurus, L.): 3; svinja ( Sus scrofa sp.): natum bočne kosti ( os coxae) in ve- Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 9. fa ferus, L.): 2. 1; mali prežvekovalci - ovca, koza, čje število drobnih kostnih ostankov. Opis: Ohranjena sta dva fragmenta Opis: Ohranjen je fragment desne srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Odlomki goveda ( Bos sp.) zajema- zobne krone ličnika ( dentes premo- zgornje čeljusti ( maxilla) divje svinje Capreolus capreolus, L. ): 3. jo fragment telesa pogačice ( patel- Opis: Ohranjen je sekalec ( os incisi- la) in distalnega dela prvega člen- 54 Ostanek čeljusti svinje. vum), fragment telesa desne zgor- ka prsta ( phalanx I) ter večje število nje čeljusti ( maxilla) z ohranjenima zelo drobnih fragmentov dolgih kosti alveolama za tretji, drugi in deloma ( ossa longa). prvi kočnik ( dentes molaris, M1, M2, Žgani fragmenti kosti zajema- M3), proksimalni del prvega člen- jo manjše število vzorcev: fragment ka prsta ( phalanx I), fragment veje čelnice ( os frontale), dva fragmenta spodnje čeljusti ( ramus mandibulae) kosti lobanje ( cranium), tri fragmen- svinje ( Sus scrofa sp.). Ohranjena sta te dolge kosti ( ossa longa) svinje dva fragmenta telesa reber ( corpus ( Sus scrofa sp.), dva fragmenta zob- costae) malega prežvekovalca ovce, ne krone in dva fragmenta senčnice Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 401 ( os temporale) malega prežvekoval- 57. Sek. VII, kv. 17–18, SE 568, kosti lobanje - 2 odlomka, tri od- 67. Sek. I, kv. 4–5, SE 604, flot. 45 ca ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., VZ. 126 lomke telesa reber ( corpus costae), Masa vzorca: 14 g Capra hircus, L., Capreolus capreolus, Masa vzorca: 4 g drobne fragmente kosti malih prež- Število vzorcev: mali prežvekovalci - L. ). Barva kosti je v razponu od sivo Opis: Ohranjena sta dva fragmenta vekovalcev - ovce, koze ali srne ( Ovis ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra bele do bele barve. diafiz dolge kosti ( ossa longa) žival- aries, L., Capra hircus, L., Capreolus hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 13 skega porekla. capreolus, L. ). večjih fragmentov. 52. Sek. VII, kv. 17–18, SE 568, Opis: Ohranjenih je več fragmentov VZ. 116 58. Sek. VII, kv. 18, SE 572, VZ. 122 63. Sek. X, kv. 8, SE 590, VZ. 75 drobnih žganih kosti, najverjetne- Masa vzorca: 43 g Masa vzorca: 5 g Masa vzorca: 21 g je malih prežvekovalcev - ovce, koze Število vzorcev: govedo ( Bos sp. ): 3. Število vzorcev: veliki prežvekovalci Število vzorcev: veliki prežvekova- ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, Opis: Ohranjena sta dva fragmenta ( Ruminantia): 3. lec ( Ruminantia): 2; svinja ( Sus scro- L., Capreolus capreolus, L. ). 11 večjih gležnjice ( talus) in fragment diafi- Opis: Ohranjeni so trije fragmenti fa sp.): 6. fragmentov je bilo žganih na visoki ze dolge kosti ( ossa longa) goveda dolgih kosti ( ossa longa) velikih pre- Opis: Ohranjena sta dva fragmen- temperaturi, ker je barva vzorcev ( Bos sp.). žvekovalcev ( Ruminantia). ta diafiz stegnenice ( femur) velikega belo siva do bela. Večje število zelo prežvekovalca ( Ruminantia) in šest drobnih fragmentov v dolžini ne do- 53. Sek. VII, kv. 17–18, SE 568, 59. Sek. VII, kv. 18, SE 574, VZ. 123 fragmentov zobne krone (zobne skle- sega 1 mm. VZ. 115 Masa vzorca: 18 g nine) sekalcev ( dentes incisivi) odra- Masa vzorca: 4 g Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus sle svinje ( Sus scrofa sp.). 68. Sek. X, kv. 4–5, SE 610, VZ. 77 Število vzorcev: domače govedo ( Bos elaphus, L.): 7. Masa vzorca: 3 g taurus, L.): 1. Opis: Ohranjeni so fragmenti zobne 64. Sek. X, kv. 8, SE 590, VZ. 74 Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa Opis: Ohranjen je fargment prvega krone (zobne sklenine) ličnika ali koč- Masa vzorca: 4 g sp.): 3. členka prsta ( phalanx I) domačega nika ( dens premolares/dens molares) Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 6. Opis: Ohranjeni so 3 žgani fragmenti goveda ( Bos taurus, L.). navadnega jelena ( Cervus elaphus, L.). Opis: Ohranjeno je šest fragmentov dolge kosti ( ossa longa) svinje ( Sus dolge kosti ( ossa longa), najverjetne- scrofa sp.). 54. Sek. VII, kv. 17–18, SE 568, 60. Sek. IX, kv. 4, SE 582, VZ. 41 je svinje ( Sus sp.). VZ. 124 Masa vzorca: 32 g 69. Sek. III, kv. 7, SE 612, flot. 50 Masa vzorca: 15 g Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus 65. Sek. X, kv. 8, SE 590, VZ. 76 Masa vzorca: 35 g Število vzorcev: veliki prežvekovalci elaphus, L.): 2. Masa vzorca: 57 g Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 2; ( Ruminantia): 1. Opis: Ohranjena sta dva fragmenta Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 8. mali prežvekovalci - ovca, koza, srna Opis: Ohranjen je fragment bočne zobne krone (zobne sklenine) kočni- Opis: Ohranjenih je 8 fragmentov diafiz ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- kosti ( os coxae) velikega prežvekoval- ka ( dentes molaris) navadnega jelena stegnenice ( femur) goveda ( Bos sp.). olus capreolus, L. ): 4; ptica ( Aves): 5 ca, del facies lunata in ramus ischii ( Cervus elaphus, L.). večjih fragmentov. in še 13 fragmentov drobnih kosti 66. Sek. X-XI, kv. 6, SE 590, Opis: Ohranjen je fragment najverje- istega anatomskega elementa. 61. Sek. IX, kv. 4, SE 582, VZ. flot. 43 tneje dela pogačice ( patella) goveda 44 (sl. 55) Masa vzorca: 7 g ( Bos sp.) in manjši fragment kosti za- 55. Sek. VII, kv. 17–18, SE 568, Masa vzorca: 106 g Število vzorcev: fragmenti kosti žival- pestja ( ossa carpalia). Oba odlomka VZ. 120 Število vzorcev: navadni jelen ( Cervus skega porekla: 11. sta gorela, barva je temno siva do Masa vzorca: 26 g elaphus, L.): 9 večjih fragmentov, 31 Opis: Ohranjenih je 11 žganih fra- siva. 4 žgani fragmenti kosti kažejo Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 1. zelo drobnih fragmentov. gmentov kosti živalskega porekla. sivo belo do belo barvo in višjo tem- Opis: Ohranjen je lateralni fragment Opis: Ohranjen je distalni fragment peraturo gorenja. 2 odlomka pred- gležnjice goveda ( Bos sp.) in zelo epifize leve stegnenice ( femur), naj- stavljata dele telesa spodnje čeljusti droben fragment diafize dolge kosti verjetneje navadnega jelena ( Cer- 55 Ostanek dela jelenjega roga. ( ossa longa). vus elaphus, L.). Določenih je bilo še osem večjih fragmentov diafiz in 56. Sek. VII, kv. 17–18, SE 568, večje število zelo drobnih fragmentov VZ. 117 (sl. 56) diafize iste kosti. Masa vzorca: 18 g Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 13; 62. Sek. X, kv. 8, SE 590, flot. 48 mali prežvekovalci - ovca, koza, srna Masa vzorca: 13 g ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 3; olus capreolus, L. ): 9. mali prežvekovalci - ovca, koza, srna Opis: Ohranjenih je 22 zelo drobnih ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Ca- fragmentov dolgih kosti ( ossa longa) preolus capreolus, L. ): 10 večjih fra- goveda ( Bos sp.) in malih prežveko- gmentov. valcev ovce, koze ali srne ( Ovis aries, Opis: Ohranjeni so trije fragmenti L., Capra hircus, L., Capreolus capre- zobne krone ličnika ( dentes molaris) olus, L. ). svinje ( Sus sp.). Ostali vzorci predsta- vljajo drobne fragmente dolgih kosti ( ossa longa) - 8 odlomkov, fragment Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 402 ( mandibula), najverjetneje malega 74. Sek. IV, kv. 11–12, SE 125, srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Število vzorcev: mali prežvekovalci - prežvekovalca: ovce, koze ali srne flot. 26 Capreolus capreolus, L. ). ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- Masa vzorca: 23 g hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 5. olus capreolus, L. ). Ohranjeni so fra- Število vzorcev: divja svinja ( Sus scro- 79. Sek. V, kv. 18, SE 723, VZ. 191 Opis: Ohranjenih je pet večjih žganih gmenti kosti ptic ( Aves): levi coraco- fa ferus, L.): 26. Masa vzorca: 81 g fragmentov distalnega desnega fra- ideus, distalni fragment epifize leve Opis: Fragment telesa spodnje čelju- Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 27. gmenta golenice ( tibia) malega pre- nadlahtnice ( humerus), 3 fragmen- sti ( corpus mandibule) je ohranjen z Opis: Ohranjenih je 7 večjih fragmen- žvekovalca: ovce, koze ali srne ( Ovis ti vretenc ( vertebrae) in večje število denticijo: drugi in tretji kočnik ( den- tov dolge kosti ( ossa longa) odrasle aries, L., Capra hircus, L., Capreolus zelo fragmentiranih odlomkov kosti. tes molaris, M , M ), šest fragmentov svinje ( Sus scrofa sp.) in večje število capreolus, L. ). Barva kosti je rumeno 2 3 Vzorci najverjetneje pripadajo zelo alveolarnega zidu, fragment čreve- drobnih fragmentov istih kosti. bela do bela. mladi kokoši ( Gallus gallus, L.). snice ( os ilii), bočne kosti ( os coxae), fragment diafize desne nadlahtnice 80. Sek. V, kv. 18, SE 723, VZ. 182 85. Sek. XII, kv. 7, SE 781, VZ. 145 70. Sek. III, kv. 7, SE 612, VZ. 79 ( humerus), šest fragmentov dolgih Masa vzorca: 6 g Masa vzorca: 7 g Masa vzorca: 6 g kosti ( ossa longa) in 11 fragmentov Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 3. Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa Opis: Ohranjenih je več fragmentov zelo drobnih kosti divje svinje ( Sus Opis: Ohranjeni so 3 fragmenti koč- sp.): 1. kosti živalskega porekla, najverjetne- scrofa ferus, L. ). nika ( dens molares) odrasle svinje Opis: Ohranjena je zobna krona tre- je malih prežvekovalcev: ovce, koze ( Sus sp.). tjega kočnika ( dens molares) odrasle ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, 75. Sek. V, kv. 18, SE 715, VZ. 188 svinje ( Sus scrofa sp.). L., Capreolus capreolus, L. ). Masa vzorca: 20 g 81. Sek. IV, kv. 11–12, SE 125, Število vzorcev: mali prežvekovalci - flot. 26 86. Sek. XIV, kv. 1, SE 865, VZ. 160 71. Sek. XI, kv. 7, SE 613, flot. 81 ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra Masa vzorca: 5 g Masa vzorca: 3 g Masa vzorca: 2 g hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 1; Število vzorcev: mali prežvekovalci - Število vzorcev: mali prežvekovalci - Število vzorcev: mali prežvekovalci - konj ( Equus caballus, L.): 2. ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra Opis: Ohranjen je fragment diafi- hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 4. hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 5. hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 5; ze kosti stopala ( metatarsus) malega Opis: Ohranjeni so 4 fragmenti zobne Opis: Ohranjeni so žgani fragmenti mali glodalci ( Rodentia): 5. prežvekovalca: ovce, koze ali srne krone (zobne sklenine) ličnika ( dens dolgih kosti ( ossa longa), najverje- Opis: Ohranjena sta dva fragmenta ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- premolares) ali kočnika ( dens mola- tneje malih prežvekovalcev: ovce, zobne krone malega prežvekoval- olus capreolus, L. ) in dva fragmenta res) malega prežvekovalca: ovce, koze koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hir- ca: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., sekalca ( dens incisivus) konja ( Equus ali srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, cus, L., Capreolus capreolus, L. ). Capra hircus, L., Capreolus capreolus, caballus, L.). L., Capreolus capreolus, L. ). L. ) in trije žgani fragmenti kosti lo- 87. Sek. XIV, kv. 1, SE 866, flot. 95 banje ( cranium). Ostali zelo drobni 76. Sek. V, kv. 18, SE 715, VZ. 181 82. Sek. V, kv. 18, SE 727, VZ. 184 Masa vzorca: 30 g fragmenti kosti predstavljajo tri fra- Masa vzorca: 8 g Masa vzorca: 312 g Število vzorcev: mali prežvekovalci - gmente telesa reber ( corpus costae) Število vzorcev: veliki prežvekovalec Število vzorcev: konj ( Equus cabal- ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra in dva fragmenta dolge kosti ( ossa (Ruminantia): 8. lus, L.): 3. hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 11 longa) malih glodalcev ( Rodentia). Opis: Ohranjenih je osem žganih fra- Opis: Ohranjen je distalni fra- večjih fragmentov. gmentov dolgih kosti ( ossa longa) gment leve golenice ( tibia), ki meri Opis: Ohranjeni so trije fragmenti 72. Sek. XI, kv. 6, SE 620, VZ. 137 velikega prežvekovalca ( Ruminantia). Bdi=66,8 mm, 16 fragmentov diafi- zobne sklenine, trije fragmenti loba- Masa vzorca: 15 g Barva vzorcev je bela. ze iste leve golenice ( tibia), fragment nje, fragment diafize kosti zapestja Število vzorcev: mali prežvekovalci - leve petne kosti ( calcaneus) in slabo ali stopala ( metacarpus/metatarsus), ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra 77. Sek. VII, kv. 16, SE 717, VZ. 136 ohranjeno telo leve skočnice ( cor- fragment črevnice medenice ( ilium), hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 4. Masa vzorca: 36 g pus talii). trije fragmenti telesa rebra ( corpus Opis: Ohranjeni so 4 fragmenti dolge Število vzorcev: veliki prežvekovalec costae), večje število zelo drobnih kosti ( ossa longa) malega prežveko- ( Ruminantia): 10 večjih fragmentov. 83. Sek. VIII, kv. 4, SE 775, VZ. 163 odlomkov diafiz dolgih kosti malih valca: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, Opis: Ohranjenih je 10 večjih fra- Masa vzorca: 3 g prežvekovalcev: ovce, koze ali srne L., Capra hircus, L., Capreolus capre- gmentov dolgih kosti ( ossa longa) Število vzorcev: mali prežvekovalci - ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- olus, L. ). in večje število drobnih fragmentov ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra olus capreolus, L. ). dolgih kosti velikih prežvekovalcev hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 3. 73. Sek. V, kv. 17, SE 705, VZ. 197 ( Ruminantia). Opis: Ohranjeni so trije fragmenti 88. Sek. XV, kv. 8, SE 878, flot. 98 Masa vzorca: 114 g zobne krone (zobne sklenine) ličnika Masa vzorca: 20 g Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa 78. Sek. V, kv. 18, SE 721, VZ. 185 ( dens premolares) ali kočnika ( dens Število vzorcev: človek ( Homo sapi- sp.): 18. Masa vzorca: 4 g molares) malega prežvekovalca: ovce, ens sapiens): 1; mali prežvekovalci - Opis: Ohranjeni so 3 fragmenti dolge Število vzorcev: mali prežvekoval- koze ali srne ( Ovis aries, L., Capra hir- ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra kosti, najverjetneje svinje ( Sus scrofa ci - ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., cus, L., Capreolus capreolus, L. ). hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 7; sp.) in 15 zelo drobnih fragmentov Capra hircus, L., Capreolus capreo- mali glodalci ( Rodentia): 6. dolgih kosti iste živali. lus, L. ): 10. 84. Sek. XII, kv. 7, SE 781, VZ. 139 Opis: Ohranjen je zelo fragmentiran Opis: Ohranjenih je 10 žganih fra- Masa vzorca: 4 g odlomek distalne kosti pestja ( ca- gmentov dolge kosti ( ossa longa) put metatarsalis) humanega porekla. malega prežvekovalca: ovce, koze ali Ostali fragmenti živalskega porekla Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 403 so žgani in zajemajo: fragment tele- Opis: Ohranjena sta dva drobna fra- Ostali fragmenti predstavljajo ostan- sa reber ( corpus costae), zobno krono gmenta kosti ptic ( Aves). Ostali fra- ke dolgih kosti malih prežvekoval- 99. Sek. XVII, kv. 6, SE 943, VZ. 210 sekalca ( dens incisivus), fragmente gmenti so zelo drobni in je mogoče cev: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, Masa vzorca: 9 g kosti lobanje ( cranium) in večje šte- določiti samo živalsko poreklo. L., Capra hircus, L., Capreolus capre- Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 1. vilo fragmentov diafiz dolgih kosti olus, L. ). Opis: Ohranjen je fragment diafize ( ossa longa) malih prežvekovalcev: 91. Sek. XVII, kv. 6, SE 941, VZ. 212 dolge kosti ( ossa longa) nadlahtni- ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., Ca- Masa vzorca: 61 g 95. Sek. XVII, kv. 6, SE 943, VZ. ce ( humerus) ali stegnenice ( femur) pra hircus, L., Capreolus capreolus, Število vzorcev: divja svinja ( Sus scro- 204 (sl. 56) velikega prežvekovalca ( Ruminantia), L. ). Žgani fragmenti malega glodalca fa ferus, L.): 1. Masa vzorca: 42 g najverjetneje goveda ( Bos sp.). ( Rodentia) zajemajo fragment desne Opis: Ohranjen je fragment distalne Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa bočne kosti ( os coxae), tri fragmen- tretjine diafize leve nadlahtnice ( hu- sp.): 10. 100. Sek. XVII, kv. 6, SE 943, te kosti lobanje ( cranium) in dva merus) odrasle divje svinje ( Sus scrofa Opis: Ohranjen je fragment telesa de- flot. 116 fragmenta diafiz dolgih kosti ( ossa ferus, L.). snega dela spodnje čeljusti ( mandi- Masa vzorca: longa). bula) z denticijo: prvi, drugi in tretji Število vzorcev: svinja ( Sus scrofa sp.): 92. Sek. XVII, kv. 6, SE 941, VZ. 212 kočnik ( dentes molares, M , M , M ) 6 večjih fragmentov. 1 2 3 89. Sek. IV, kv. 11–12, SE 878, Masa vzorca: 40 g odrasle svinje ( Sus scrofa sp.) (sl. 56). Opis: Ohranjeni so štirje fragmenti VZ. 166 Število vzorcev: domače govedo ( Bos Zelo drobni fragmenti predstavljajo 9 prvega vratnega vretenca ( atlas) svi- Masa vzorca: 21 g taurus, L.): 1. fragmentov alveolarnega zidu. nje ( Sus scrofa sp.), fragment telesa Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 16. Opis: Fragment lopatice ( scapula) vretenca ( corpus vertebrae), proksi- Opis: Ohranjen je fragment loka vre- domačega goveda ( Bos taurus, L.) z 96. Sek. IV, kv. 11–12, SE 943, malni fragment kosti zapestja ( me- tenca ( arcus vertebrae), telesa vre- ohranjeno sklepno jamico lopati- flot. 26 tacarpus V) in večje število drobnih tenca ( corpus vertebrae) in epiphysis ce ( cavitas glenoidale), nadponvič- Masa vzorca: 9 g fragmentov kosti iste živali. annularis ter trinajst drobnih fra- na grbica ( tuberculum scapulae), vrat Število vzorcev: veliki prežvekovalec gmentov kosti goveda ( Bos sp.). ( collum scapulae) in fragment telesa ( Ruminantia): 2. 101. Sek. XVII, kv. 6, SE 945, lopatice ( corpus scapulae). Opis: Ohranjena sta dva fragmenta VZ. 165 90. Sek. XIV, kv. 3, SE 914, flot. 96 zobne sklenine in fragment zgornje Masa vzorca: 5 g Masa vzorca: 4 g 93. Sek. XVII, kv. 6, SE 941, VZ. 198 čeljusti ( maxilla) velikega prežveko- Število vzorcev: mali prežvekoval- Število vzorcev: mali glodalci ( Roden- Masa vzorca: 9 g valca ( Ruminantia). ci - ovca ali koza ( Ovis aries, L., Capra tia): 3 večji fragmenti. Število vzorcev: veliki prežvekovalec hircus, L. ): 1. Opis: Ohranjeni so trije fragmenti ko- ( Ruminantia): 5. 97. Sek. XVII, kv. 6, SE 943, VZ. Opis: Ohranjen je fragment zobne sti malega glodalca ( Rodentia): fra- Opis: Ohranjenih je pet fragmentov 207 (sl. 57) krone ličnika ali kočnika ( dens pre- gment telesa rebra ( corpus costae), dolgih kosti ( ossa longa) velikih pre- Masa vzorca: 28 g molares/dens molares) malega prež- dva fragmenta kosti lobanje ( cra- žvekovalcev ( Ruminantia). Število vzorcev: domače govedo ( Bos vekovalca - ovce ali koze ( Ovis aries, nium) in večje število zelo drobnih taurus, L.): 2. L., Capra hircus, L. ). fragmentov kosti. Ohranjena sta dva 94. Sek. XVII, kv. 6, SE 941, VZ. 114 Opis: Ohranjena sta dva fragmenta večja fragmenta kosti živalskega po- Masa vzorca: 37 g distalne epifize kosti zapestja ( meta- 102. Sek. XVII, kv. 9, SE 972, rekla. Vsi vzorci so žgani na visoki Število vzorcev: mali prežvekovalci - carpus) domačega goveda ( Bos tau- VZ. 216 temperaturi, barva kosti je sivo bela ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra rus, L.) (sl. 57). Masa vzorca: do bela. hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 8; Število vzorcev: mali prežvekoval- veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 2. 98. Sek. XVII, kv. 6, SE 943, VZ. 203 ci - ovca ali koza ( Ovis aries, L., Capra 90. Sek. VIII, kv. 13–14, SE 932, Opis: Ohranjenih je devet fragmentov Masa vzorca: 20 g hircus, L. ): 3. flot. 103 diafiz dolgih kosti ( ossa longa) veli- Število vzorcev: domače govedo ( Bos Opis: Ohranjeni so trije fragmen- Masa vzorca: 3 g kih prežvekovalcev ( Ruminantia) in taurus, L.): 2. ti zobne krone (zobne sklenine) lič- Število vzorcev: ptice ( Aves): 2; drobni dva žgana fragmenta temno sive do Opis: Ohranjen je fragment zobne nika ali kočnika ( dens premolares/ fragmenti kosti živalskega porekla: 9. sive barve. krone domačega goveda ( Bos tau- dens molares) malega prežvekovalca rus, L.). 56 Ostanek desnega dela spodnje čeljusti svinje. 57 Ostanek kosti zapestja domačega goveda. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 404 - ovce ali koze ( Ovis aries, L., Capra prežvekovalcev: ovce, koze ali srne dolge kosti ( ossa longa) diafiz na- 112. Sek. V, kv. 17, SE 1060, hircus, L. ). ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- dlahtnice ( humerus) ali stegnenice VZ. 190 olus capreolus, L. ). ( femur) in večje število zelo drobnih Masa vzorca: 3 g 103. Sek. VI, kv. 6, SE 980, VZ. 102 fragmentov dolgih kosti. Število vzorcev: veliki prežvekovalci Masa vzorca: 5 g 105. Sek. XV, kv. 8, SE 982, VZ. 171 Šest slabše ohranjenih fragmentov ( Ruminantia): 8. Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 1. Masa vzorca: 0,5 g diafiz dolgih kosti ( ossa longa) pripa- Opis: Ohranjenih je osem žganih fra- Opis: Ohranjen je fragment diafi- Število vzorcev: ptica ( Aves): 2. da malim prežvekovalcem: ovci, kozi gmentov diafiz dolgih kosti ( ossa ze dolge kosti ( ossa longa) svinje Opis: Ohranjena sta dva fragmen- ali srni ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., longa) velikih prežvekovalcev ( Ru- ( Sus sp.). ta žganih kosti ptice ( Aves): krajši Capreolus capreolus, L. ). minantia). fragment dolge kosti ( ossa longa) in 104. Sek. XV, kv. 8, SE 982, fragment proksimalne epifize leve 109. Sek. VII, kv. 18, SE 1052, 113. Sek. XV, kv. 3–42, SE 1061, flot. 99 podlahtnice ( ulna). Barva kosti je flot. 106 flot. 112 Masa vzorca: 11 g bela. Masa vzorca: 6 g Masa vzorca: 1 g Število vzorcev: svinja ( Sus sp.): 7; Število vzorcev: mali prežvekovalci - Število vzorcev: zelo drobni fragmenti mali glodalci ( Rodentia): 5; ptice 106. Sek. XV, kv. 8, SE 982, ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra žganih kosti živalskega porekla. ( Aves): 3; ribe ( Pisces): 1; mali prež- VZ.176 hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 7. Opis: Ohranjeni so zelo drobni žgani vekovalci - ovca, koza, srna ( Ovis ari- Masa vzorca: 2 g Opis: Ohranjenih je devet žganih fra- fragmenti diafiz in epifiz dolgih kosti es, L., Capra hircus, L., Capreolus ca- Število vzorcev: fragmenti kosti žival- gmentov kosti: šest fragmentov di- ( ossa longa) živalskega porekla. preolus, L. ): 6. skega porekla: 18. afiz dolgih kosti ( ossa longa), dva Opis: Ohranjen je fragment prvega Opis: Ohranjenih je pet večjih fra- fragmenta epifiz dolgih kosti in zelo 114. Sek. XVII, kv. 9, SE 1063, členka prsta ( phalanx I), dva fra- gmentov in 13 zelo drobnih odlom- droben fragment kosti malih prež- VZ. 222 gmenta diafiz dolgih kosti ( ossa lon- kov žganih kosti živalskega porekla. vekovalcev: ovce, koze ali srne ( Ovis Masa vzorca: 19 g ga), fragment loka vretenca ( arcus Barva kosti je sivo bela do bela. aries, L., Capra hircus, L., Capreolus Število vzorcev: govedo ( Bos sp.): 1; vertebrae) z ohranjenim processus capreolus, L. ). mali prežvekovalci: ovca, koza, srna articularis superior in večje število 107. Sek. XV, kv. 8, SE 982, ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- drobnih fragmentov dolgih kosti VZ.175 110. Sek. VIII, kv. 18, SE 1052, olus capreolus, L. ): 1. ( ossa longa) svinje ( Sus sp.). Vsi vzorci Masa vzorca: 3 g VZ. 192 Opis: Ohranjen je fragment distalne so žgani. Barva je v razponu od sivo Število vzorcev: zelo drobni fragmenti Masa vzorca: 2 g epifize golenice ( tibia) goveda ( Bos bele do bele barve. kosti živalskega porekla: 12. Število vzorcev: fragmenti kosti žival- sp.) in fragment diafize kosti stopala Ohranjeni so žgani drobni fragmenti Opis: Ohranjeni so zelo drobni žgani skega porekla: 5. ( metatarsus) malega prežvekovalca kosti malih glodalcev ( Rodentia): di- fragmenti kosti živalskega porekla. Opis: Ohranjenih je pet fragmentov ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capre- stalni fragment prvega členka ( pha- Barva kosti je rumeno bela. kosti živalskega porekla. olus capreolus, L. ). Ta je žgana, barva lanx I) in štirje fragmenti dolge kosti preloma vzorca je sendvič tipa: zunaj ( ossa longa). 108. Sek. XV, kv. 8, SE 982, VZ.170 111. Sek. VII/VIII, kv. 13, SE sivo bela, znotraj temno siva. Očitno Deloma je ohranjeno telo vretenca Masa vzorca: 32 g 125, VZ. 213 temperatura žganja ni bila dovolj vi- ( corpus vertebrae) ribe ( Pisces). Število vzorcev: veliki prežvekovalec Masa vzorca: 1 g soka ali pa gorenje ni dolgo trajalo. Ohranjena je proksimalna polovica ( Ruminantia): 28; mali prežvekoval- Število vzorcev: mali prežvekovalci: desne podlahtnice ( ulna), diafize ci - ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., ovca, koza, srna ( Ovis aries, L., Capra 115. Sek. XVI, kv. 8, SE 1082, stegnenice ( femur) in diafize leve Capra hircus, L., Capreolus capreo- hircus, L., Capreolus capreolus, L. ): 5. VZ. 225 nadlahtnice ( humerus) ptice ( Aves). lus, L. ): 6. Opis: Ohranjeni so fragmenti zobne Masa vzorca: 2 g Vsi vzorci so žgani. Barva je sivo bela Opis: Ohranjeno je večje število dol- krone (zobne sklenine) malega pre- Število vzorcev: fragmenti kosti žival- do bela. gih kosti živalskega porekla. Odlomki žvekovalca: ovce, koze ali srne ( Ovis skega porekla: 3. Ohranjenih je šest fragmentov dolgih dolgih kosti velikega prežvekoval- aries, L., Capra hircus, L., Capreolus Opis: Ohranjeni so trije fragmenti kosti ( ossa longa) in odlomkov epi- ca ( Ruminantia) so najbolj številni, capreolus, L. ). žganih kosti živalskega porekla. fiz dolgih kosti, najverjetneje malih največja fragmenta sta dva odlomka Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 405 Preiskava lesa srednjeveškega Radiocarbon dating of objects from vodnjaka buildings Katarina Čufar, Luka Krže Pieter M. Grootes V začetku julija 2012 so nam sodelavci Pokrajinskega muzeja Mur- The samples were checked under the microscope and an appro- ska Sobota na Oddelek za lesarstvo dostavili tri vzorce lesa za priate amount of material was selected for dating. The selected določitev lesne vrste. material was then extracted with 1 % HCl, 1 % NaOH at 60 °C and Po navedbi gospoda Branka Kermana les izvira iz srednjeveškega again 1 % HCl (alkali residue). The alkali extract of KIA 32866 (hu- vodnjaka z najdišča pri Gornjih njivah pri Dolgi vasi. Okvirna da- mic acid fraction) was precipitated with HCl, washed, and dried. tacija objekta je po navedbi naročnika 10. do 13. stoletje. The combustion to CO of all fractions was performed in a closed 2 Naročniki so želeli identifikacijo lesa treh vzorcev, mi pa smo quartz tube together with CuO and silver wool at 900 °C. The predlagali še določitev napojitvene vlažnosti (kot mere za grobo sample of CO was reduced with H over approx. 2 mg of Fe pow- 2 2 oceno ohranjenosti lesa) in oceno dendrokronološkega poten- der as a catalyst, and the resulting carbon/iron mixture was ciala lesa. pressed into a pellet in the target holder. Vzorci SE 1054, SE 1055 in SE 1056 (sl. 58, 59) so iz lesa hrasta The 14C concentration of the samples was measured by compar- ( Quercus sp. ). SE 1056 predstavlja klano radialno desko, ki vsebu- ing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each je 97 branik, od tega 13 branik beljave. Tudi vzorca SE 1054 in sample with those of Oxalic Acid standard CO and coal back- 2 SE 1055 sta del klanih debel. ground material. Conventional 14C ages were calculated accord- Vzorcu SE 1054 smo določili napojitveno vlažnost lesa, ki znaša ing to Stuiver and Polach (1977, 355) with a δ13C correction for iso- 194 %, kar pomeni razmeroma dobro ohranjenost (za primerja- topic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our vo vrednosti iz članka Čufar/Tišler/Gorišek 2002: napojitvena vla- AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio. (Note: this δ13C žnost normalne hrastovine 130 %, napojitvena vlažnost koliščar- includes the effects of fractionation during graphitization and ske hrastovine 589 %). in the AMS-system and, therefore, cannot be compared with δ13C Opravljene so bile tudi dendrokronološke meritve. Vzorec SE 1056 values obtained per mass spectrometer on CO .) 2 ima 97 branik in je zelo primeren za dendrokronologijo. Vzorec For the determination of our measuring uncertainty (standard SE 1055 ima 64 branik, SE 1054 pa 32 branik – ta dva vzorca sta deviation s) we observed both the counting statistics of the 14C manj primerna za dendrokronološko datiranje. Če bi na vodnja- measurement and the variability of the interval results that, ku odvzeli večje število vzorcev iz različnih elementov, bi bila together, make up one measurement. The larger of the two is verjetnost uspešnega datiranja precejšnja. adopted as measuring uncertainty. To this we added the un- Glede na ocenjeno starost vodnjaka bi bil material pomemben za certainty connected with the subtraction of our “blank”. The podaljšanje slovenske referenčne kronologije hrasta. 60 Overview over the calibrated dating results of KIA 32851 to 32866. 58 Vzorci lesa iz vodnjaka SE 1054, SE 1055 in SE 1056. 59 Podatki o lesu. oznaka ik vzorca ost a ja ika ran ) n ap. erjen ran eljava n vlažn (% m lesn vrsta zad b b št. b SE 1054 194% DA hrast NE NE 32 SE 1055 - DA hrast NE NE 64 SE 1056 - Da hrast Da? 13 branik 97 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 406 quoted 1s uncertainty is thus our best estimate for the full meas- The age difference between the alkali residue and the humic urement and not just based on counting statistics. acid fraction of KIA 32866 is 65 ± 51 radiocarbon years, and with ”Calibrated“ or calendar ages were calculated using “CALIB rev 1.3 sigma statistically not significant. This means the sample is 4.3” (Data set 2, 1998 decadal atmospheric data, Stuiver et al. 1998, not significantly contaminated and the age of the alkali residue 1041–1083). The overview over the calibrated results in figures 1 is reliable also in this respect. and 2 was prepared with OxCal version 3.9 (Bronk Ramsey 2003). All the samples (fig. 60–76) gave more than the 1 mg of carbon recommended for a precise measurement and produced a suf- ficient ion beam. The δ13C values lie in the normal range and thus far the results are reliable. 61 Strat. Unit 976/1061; Strat. Unit 96, Sec. IV, Quad. 11; Flotation no. 22. 64 Strat. Unit 352/649/661; Strat. Unit 520, Sec. VII, Quad. 11; Flotation no. 114. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 55.80 ± 0.27 4685 ± 40 BP -29.44 ± 0.30 Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ residue, 4.3 mg C charcoal, alkali 90.17 ± 0.25 830 ± 20 BP -26.03 ± 0.15 charcoal, humic 56.25 ± 0.23 4620 + 35 / -30 BP -30.20 ± 0.40 residue, 5.2 mg C acids, 4.1 mg C 62 Strat. Unit 987; Strat. Unit 352, Sec. VI, Quad. 18; Flotation no. 66. 65 Strat. Unit 352/649; Strat. Unit 558, Sec. VII/VIII, Quad. 15; Flotation no. 85. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 77.08 ± 0.27 2090 ± 30 BP -28.31 ± 0.27 charcoal, alkali 89.06 ± 0.24 930 930 ± 20 BP -21.05 ± 0.12 residue, 4.6 mg C residue, 5.5 mg C Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 407 63 Strat. Unit 96; Strat. Unit 480, Sec. VI, Quad. 6; Flotation no. 106. 66 Strat. Unit 352/661; Strat. Unit 568, Sec. VII, Quad. 17–18; Flotation no. 18. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 89.60 ± 0.24 880 ± 20 BP -27.72 ± 0.18 charcoal, alkali 89.55 ± 0.28 885 ± 25 BP -27.22 ± 0.29 residue, 5.4 mg C residue, 4.3 mg C 67 Strat. Unit 480; Strat. Unit 622, Sec. XI, Quad. 5; Flotation no. 132. 70 Strat. Unit 568; Strat. Unit 705, Sec. V, Quad. 17; Flotation no. 195. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 89.65 ± 0.25 880 ± 25 BP -25.30 ± 0.11 charcoal, alkali 91.14 ± 0.24 745 ± 20 BP -21.34 ± 0.09 residue, 5.7 mg C residue, 5.6 mg C 68 Strat. Unit 520/521; Strat. Unit 352/649, Sec. VI, Quad. 18; 71 Strat. Unit 622; Strat. Unit 865, Sec. XIV, Quad. 1; Flotation no. 158. Flotation no. 68. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 89.28 ± 0.21 910 ± 20 BP -25.72 ± 0.19 charcoal, alkali 91.14 ± 0.24 745 ± 20 BP -21.34 ± 0.09 residue, 5.1 mg C residue, 5.6 mg C Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 408 69 Strat. Unit 558; Strat. Unit 352/661, Sec. VI, Quad. 18; Flotation no. 71. 72 Strat. Unit 705; Strat. Unit 982, Sec. XV, Quad. 8; Flotation no. 172. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 89.22 ± 0.22 915 ± 20 BP -22.16 ± 0.18 charcoal, alkali 88.23 ± 0.30 1005 ± 25 BP -28.18 ± 0.26 residue, 5.6 mg C residue, 1.5 mg C 73 Strat. Unit 865; Strat. Unit 987, Sec. XVI, Quad. 3–4; Flotation no. 211. 74 Strat. Unit 878/982; Strat. Unit 1026, Sec. XVI, Quad. 8–9; Flotation no. 221. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 89.44 ± 0.33 895 ± 30 BP -26.94 ± 0.27 charcoal, alkali 89.42 ± 0.28 900 ± 25 BP -26.27 ± 0.36 residue, 4.9 mg C residue, 5.2 mg C 75 Strat. Unit 1026; Strat. Unit 531/1058, Sec. VII/VIII, Quad. 13; 76 Strat. Unit 531/1058; Strat. Unit 976/1061, Sec. XV, Quad. 3–4; Flotation no. 215. Flotation no. 208. Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ Fraction Corrected pMC† Conventional Age δ13C(‰)‡ charcoal, alkali 89.57 ± 0.29 885 ± 25 BP -28.21 ± 0.21 charcoal, alkali 90.37 ± 0.30 815 ± 25 BP -27.83 ± 0.24 residue, 4.6 mg C residue, 4.9 mg C Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 409 Sklep Arheološko najdišče Gornje njive pri Dolgi vasi 2 na trasi avtoce- tom, ravnim in izvihanim ustjem in lonci bikoničnih oblik. Zasto- stnega odseka MP 04/2 Lendava–Pince je bilo potrjeno pri eks- pana sta tudi dva primerka posod na nogi, od kamnitega orodja tenzivnem arheološkem pregledu med junijem in decembrom pa dve kladivasti sekiri. v letu 2004, v nadaljevanju že prej znanega dela najdišča Gor- Med predstavljenimi keramičnimi oblikami so za časovno opre- nje njive. Najdišče je ležalo na poljih v ravnini na nekoliko dvi- delitev najpomebnejše skodelice. Za tip skodelic s polkrogla- gnjenem predelu na vzhodni strani močvirnega in poplavnega sto oblikovanim trupom, ravnim ustjem in okrasom brazdaste- območja Kobiljanskega potoka, pod obronki vzhodnega dela ga vreza (G38, G41) najdemo najbližjo primerjavo na grobišču Pod Lendavskih goric pri Dolgi vasi. Najdišče so prekrivale njivske po- Kotom-jug pri Krogu pri Murski Soboti kulture Retz-Gajary ter v vršine, ki so bile zaradi bližnjih potokov (Kobiljanski potok, Bu- raznih bakrenodobnih naselbinah iz Prekmurja (Bukovnica, Ša- kovniški potok, Jošavski potok) velikokrat poplavljene in za- farsko), iz sosednje zalske županije na Madžarskem (npr. Esztere- močvirjene. Prav tako so površje najdišča močno preoblikovali gnye-Bozók-fóldje, Zalaegerszeg-Andráshida, Gébárti tó (II.), iz melioracijski posegi in vodnoregulacijska dela v preteklosti, ki so hrvaških jam Vindije in Velike pečine. Naselbinske ostaline z naj- rahlo napeti teren popolnoma izravnali. dišča Gornje njive sodijo torej v krog kulture keramike z brazda- Najdišče Gornje njive 2 se je stikalo z najdiščem Gornje njive, ki stim vrezom, poimenovane tudi Bajč-Retz-Gajary-Furchenstich je bilo raziskano v letih 1997/98 pri gradnji lendavske obvoznice. kultura oz. Balaton-Lasinja II–III/Protoboleraz horizont. Radio- Na Gornjih njivah so bile odkrite skromne naselbinske ostaline iz karbonski rezultati vzorcev oglja iz zemljanke SE 976/1061 datirajo bakrene in bronaste dobe, bogato pa je bila zastopana poselitev obstoj naselbine v čas med 3627–3367 pr. n. š. iz antičnega obdobja in srednjega veka. Posamezne prazgodovinske najdbe so bile ohranjene tudi v pa- Plasti na najdišču Gornje njive 2 so močno poškodovala meliora- leoornici (SE 2); med njimi izstopa lepo ohranjena ženska figuri- cijska dela kakor tudi intenzivna kmetijska obdelava polj. Veliko ca s poudarjenim oprsjem in shematizirano prikazanimi spodnji- keramičnih odlomkov je ležalo razvlečenih v ornici. Od arheolo- mi okončinami (G1). Glede na zelo preprosto modelacijo ženskega ških ostalin so se ohranila le dna jam, in to predvsem tistih, ki so telesa (plastično poudarjene prsi in štrcelj nog) bi jo lahko vzpo- bile globlje vkopane v geološko osnovo. rejali s podobnimi ploščatimi figuricami iz lasinjske kulture. Med Stratigrafska podoba arheoloških plasti in jam je bila enostavna: redke primerke kamnitega orožja sodi kamnita puščica (G331), prepoznali in dokumentirali smo štiri arheološke plasti; ornico najdena v srednjeveški jami SE 480. (SE 1), paleoornico (SE 2), sivo rjavo plast sprijete peščene gline Med keramičnimi najdbami, ki jih uvrščamo v pozno bronasto (SE 323) in sterilno marmorirano ilovico (SE 3). dobo, je v celoti ohranjena skleda (G86) z izrazito oddaljeno ode- Pri zaščitnih izkopavanjih so bile ugotovljene sledi poselitve iz beljeno stojno ploskvijo s tremi ročaji na trupu pod rahlo izvi- različnih obdobij. Odkriti so bili naselbinski ostanki iz bakre- hanim ustjem, ki ima dobre primerjave v skledah iz Olorisa pri ne dobe, bronaste, mlajše železne dobe in rimskega obdobja, Dolnjem Lakošu, grobišča Balatonmagyaród-Hidvégpuszte in iz večina pa jih je pripadala srednjeveški naselbini. Srednjeveški grobišča Gređani v Slavoniji. objekti (zemljanke, odpadne jame, jame za stojke, vodnjak, peči) Iz mlajše železne dobe (latensko obdobje) sta znani le dve manj- so se razprostirali po celotnem izkopnem polju. Naselje je obsta- ši jami SE 787 in SE 791. Med ohranjenimi kosi keramike je časov- jalo od začetka 10. stol. do prve polovice 13. stol. no določljiv le odlomek lončka z gobičasto odebeljenim ustjem in Prvič je bil predel najdišča poseljen v bakreni dobi - v horizontu rebrom na ostenju (G88), ki je opredeljen v poznolatensko obdo- keramike z brazdastim vrezom. Objekti iz tega obdobja so bili str- bje Lt C2/D1. njeni na skrajnem zahodnem delu izkopnega polja, v sek. XIV-XVII, Na najdišču so bili odkriti skromni ostanki rimskodobnih osta- kv. 3–4. Odkrite so bile tri zemljanke, nekatere so obdajale tudi lin, ki sta jih predstavljali dve večji jami (SE 535 in SE 987). Posa- jame za stojke, ki bi utegnile nositi preposto strešno konstrukci- mezne najdbe pa so bile odkrite v povezavi s srednjeveško po- jo. Med njimi ima posebno mesto zemljanka SE 976/1061, v kate- selitvijo, denimo najdbe keramike iz jarka (SE 639) in iz stojke (SE ri je bilo glineno posodje, okrašeno z brazdastim vrezom, in dve 405). V peči (SE 241) sta bili med srednjeveškimi najdbami odkriti kamniti sekiri (G69, G70). Ostale raziskane jame, ki so vsebovale rimska trombasta fibula in del bronaste spirale (G262, G265). skromne keramične najdbe, smo opredelili kot odpadne jame. Večina rimskodobne lončenine in kovinskih predmetov izhaja iz Med oblikami finega posodja so bile najpogostejše skodelice s zemljanke SE 987. Prevladujejo lonci raznih oblik grobe domače polkrogasto oblikovanim trupom, ravnim rahlo izvihanim ustjem izdelave, ki so izdelani iz grobozrnate glinene mase in so jih upo- ali »S« profila, nekatere s presegajočim ročajem. Najpogosteje so rabljali kot kuhinjsko posodje. Nekateri so okrašeni z navpični- okrašene z okrasom brazdastega vreza v obliki vodoravnih brazd, mi črtami, narejenimi s potegi glavnika, ter izdelani z navpičnim vbodov in trikotnih motivov (sl. 18, 19). Zastopane so tudi sklede žlebljenjem in vodoravnim kaneliranjem. Sklede so izdelane iz z lijakastim ustjem in razni lonci grobe izdelave, s stožastim vra- finozrnate lončarske mase in sodijo med namizno posodje. Med Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 410 uvožene izdelke sodi kos ustja skodele sivo rjave barve (G94). Od V jamah in ognjiščih je bilo najdenih veliko živalskih kosti. Ana-posodja sta zastopana še odlomek trinožnika in prokrova. liziranih je bilo 1098 koščenih in zobnih artefaktov raznih žival- Pomembna kovinska najdba je del železnega locnastega ročaja skih vrst (glej Hincak str. 396). Naštevilneje so na najdišču zasto- vedra z okroglo predrto razširitvijo na koncu (G120) in pripadajo- pane kosti svinje, sledijo mali prežvekovalci (ovca, koza, srna), či železen zatič oz. okov (G121). Dobro ohranjena trombasta fibu- veliki prežvekovalci in govedo. V manjši meri pa se pojavljajo la (G262) z delom spiralne navite žice časovno sodi v 2. in začetek tudi kosti navadnega jelena (glej sl. 45). V naselbini so v glavnem 3. stoletja. Preseneča pa radiokarbonska analiza vzorca oglja iz gojili svinje, ovce in koze. Ukvarjali pa so se tudi z lovom, kar do- jame SE 987, ki datira nastanek jame med 176–42 pr. n. š. (93,5% kazujejo ostanki jelenjih in srninih kosti ter rogovja. verjetnost 2∑ cal). Kakor kažejo številne analogije, lahko kera- Ognjišča so se nahajala zunaj stavb na prostem v skupinah na ju- mično gradivo iz rimskodobnih objektov z najdišča Gornje njive 2 govzhodnem in na osrednjem delu naselbine. Peč SE 604 pravo- opredelimo v čas od 1. do sredine 3. stoletja. Odkriti rimskodob- kotne oblike bi lahko na podlagi najdenih kosov žlindre rabila za ni objekti predstavljajo ostanke antične kulturne krajine, kate- metalurške in kovaške namene. re osrednji poselitveni del je bil odkrit na bližnjem najdišču Gor- V naselbini so bili pogosti tudi daljši in krajši jarki, ob katerih so ne njive. bile razvrščene jame za stojke (npr. SE 321). Omenjeni jarki bi lah- Na najdišču so prevladovali srednjeveški naselbinski objekti. ko predstavljali ogrado zemljišča posestva. Razprostirali so se po celotnem območju izkopavanja, strnjeni so Keramične lonce iz Gornjih njiv smo tipološko razvrstili na osnovi bili na vzhodnem, južnem in zahodnem delu najdišča in na obeh izvihanosti ustij in oblike robov ustij v 13 tipov (sl. 36–38). straneh nekdanjega jarka (SE 16), ki je potekal v smeri vzhod-za- Časovna opredelitev tipov ustij loncev, pekačev oz. pladnjev in hod na severnem robu srednjeveških objektov. stekleničastih posod je pokazala, da lončenina iz Gornjih njiv 2 Na podlagi razporeditve lukenj za stojke nam je uspelo ugotovili zajema širok časovni razpon od 10. do prve polovice 13. stoletja. osem tlorisov hiš, ki so bile razvrščene na vzhodnem, južnem in Tipološke značilnosti loncev, oblikovanost ustij in raznolikost or- zahodnem delu najdišča. Med arhitekturne ostaline sodita tudi namentov omogočajo delitev lončenine na starejšo (10./11. stol.) pravokotni objekt (kašča?) in polkrožna ograda, ki jo označujejo in mlajšo fazo (11. stol. do prve polovice 13. stol.). Dodatno pod- luknje za stojke; leži ob vodnjaku (SE 531). Osrednje mesto v na- poro tipološki razvrstitvi lončenine v dve fazi in časovno oprede- selbini je pripadalo hiši 1 oz. kmetiji, ki je bila je zgrajena v obliki litev najdišča, dajejo radiokarbonske analize vzorcev oglja iz ra- »L« tlorisne zasnove s štirikapno streho in je predstavljala naj- znih jam, ki jih je opravil laboratorij v Kielu. večji kmečko gospodarski objekt. V hiši in ob njej je bilo odkritih Med prestižne nakitne predmete, ki jih lahko pripišemo premo- več ognjišč ter večjih in manjših jam, ki so bile razvrščene okrog žnemu sloju v naselbini, sodita bronasta emajlirana okrasna za- nje. H kmetiji so najverjetneje sodili tudi vodnjak in polkrožna ponka (G138) in ulit bronast pečatni prstan z malteškim križem ograda ter manjše stavbe. Posest, ki je pripadala kmetiji, sta z (G187). Del viteške in konjske opreme sta ostroga (G210) in podkev vzhodne in zahodne strani zamejevala dolga jarka z jamami za (G461). Glede na to, da so bile nekatere omenjene najdbe najde- stojke (SE 541 in SE 321). ne v objektih, ki so se nahajali v bližini največje domačije (hiša 1), V naselbini je bilo odkritih veliko večjih jam, med katerimi smo bi utegnili omenjeni objekt predstavljati podeželsko rezidenco prepoznali 12 zemljank, ki so bile razpršene po celotnem najdi- premožnega lastnika. Prvi znani lastniki območja današnje Len- šču. Poleg nekaterih zemljank so se ohranile luknje za stojke, ki dave so bili jobagioni županijskega gradu Pavel, Ivan in Vid Zala. bi lahko sestavljale del nadstreška nad jamami. Lendavo z znatnim ozemljem pa si je v drugi polovici 12. stoletja s Večje in manjše jame so bile zgoščene na severni strani jarka; kraljevo darovnico pridobila družina nekega Ivana, saj jo je Parid, glede na domnevno medsebojno povezanost smo jih razdelili v Ivanov sin, leta 1192 prodal rodbini Buzuad-Hahold (Hozjan 1997, 57). skupine A, B in C. Iz tega kompleksa jam izstopa zemljanka 5 Kakor so nam pokazali časovna opredelitev keramičnih najdb (SE 568), ki je tudi najstarejši objekt v srednjeveški naselbini. Ra- in radiokarbonski datumi oglja iz nekaterih jam je srednjeve- diokarbonska analiza vzorca oglja iz nje kaže na čas med 888– ška naselbina na Gornjih njivah trajala od 10. do 13. stoletja. V 993 (2∑; ob 95,4–odstotni verjetnosti). Posebno obliko v obli- ta časovni okvir sodijo tudi srednjeveška naselja iz širše okoli- ki polkrožne razširitve v vzhodnem vogalu je imela zemljanka ce Lendave: Pri Muri; Pod Grunti-Pince, Zatak, Oloris pri Dolnjem 6, SE 705. S tega predela je tudi shrambna jama (SE 352), v kateri Lakošu in Gorice pri Turnišču, ki skupaj s sosednjimi madžarski- je bila najdena dobro ohranjena spodnja čeljust konja. Podobni mi naselbinami iz županije Zala zaokrožajo poselitveno podobo okrogli shrambni jami z lobanjo konja sta bili odkriti v srednje- tega prostora v srednjem veku. veški naselbini Kajárpéc-Pokolfadomb in Lébény–Bille-domb na Madžarskem. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 411 Literatura BARNA, P. J. in E. KREITER 2006, COHEN, A. in D. SERJEANTSON 1986, A FUSEK, G. 2000, Torzo stredovekého GUTJAHR, CH. in G. TIEFENGRABER Középső rézkori települések Za- Manual for the identification of sídliska v Bielovciach. Überreste 2003, Die mittelalterliche Motte laegerszeg-Andráshida, Gébár- bird bones from archaeological einer mittelalterlichen Wüstung Alt-Hollenegg. Eine abgekom- ti-tó (II) lelőhelyen. – Za- sites. – London. in Bielovce . - Slovenská Arche- mene Burganlage bei Deutsc- lai Múzeum 15, Zalaegerszeg, CLARK, J. (ur.) 1995, The Medie- ológia 48, 101–158. hlandsberg, Steiermark. – Be- 47–78. val Horse and its Equipment c. GÁL, K. in A. MOLNÁR 2004, Hallstatt- iträge zur Mittelarchäologie in BENCZE, Z. 1999, Beszámoló a Ráko- 1150–1450. - Medieval Finds und laténezeitliche Siedlungre- Österreich, Beiheft 4, Dunaj. spalota-újmajor területén from Excavations in London, ste aus Sé, Komitat Vas, »Sé-Do- HILLSON, S. 1992, Mammal Bones 1995-1997 közöt folytatott London: HMSO. berdó. Az 1998-as es 2001-es and Teeth: An Introductory Gui- régészeti feltárások középkori ČUFAR, K., V. TIŠLER in Ž. GORIŠEK ásatások vaskori leletanyaga«. - de to Methods of Identification. eredményeiröl . - V: Z. Bencze, F. 2002, Arheološki les – njego- Savaria 28, 159–230. - London. Gyulai, T. Sabján, M. Takács, Egy ve lastnosti in raziskovalni po- GOßLER, N. 1998, Untersuchungen HINKER, C. 2006, Flavia Solva vor der Árpád-kori veremház feltárása tencial. – Arheološki vestnik 53, zur Formenkunde und Chrono- Stadtrechtsverleihung. Befun- és rekonstrukciója. Ausgrabung 69–76. logie mittelalterlicher Stachel- de und Funde aus insula XL. - und rekonstruktion eines Gru- DERVARIČ, K. 1896, Also-Lendva tör- sporen in Deutschland (10.- Schild von Steier, Beiheft 3, Graz. benhauses aus der Árpádenzeit, tenete. - Zalamegyei évkönyv, 14. Jahrhundert). – Bericht der HORVÁTH, L. 1994, Adatok Délnyu- Monumenta historica Budipe- 203–223. Römisch-Germanischen Kom- gat-Dunántúl későbronzkorának stinensia 10, Budapest, 9–71. DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Lasinjska kul- mission 79, Mainz am Rhein, történetéhez. - Zalai Muzéum 5, BOJOVIĆ, D. 1983, Rimske fibule Sin- tura. – V: Praistorija jugosla- 479–663. 219–235. gidunuma. - Beograd. venskih zemalja III, Eneolitsko GUŠTIN, M. 2006, Between the Slavs –. 2007, Gyerekjáték vagy attri- BONDÁR, M. 2006, Kultúraváltások doba, Sarajevo, 137–181. and the Madyars. – Zalai Múze- bútum? Kelta leletek Magyar- a rézkori emberábrázolások –. 1980, Zur Frage der Retz-Gajary- um 15, Zalaegerszeg, 249–257. szentmiklósról (Zala megye). A tükrében (Dunántúl). Cultural Kultur in Nordjugoslawien und GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, toy or an attribute? Celtic finds changes in the light of human ihrer Stellung im pannonischen Oblike in kronologija zgodnje- from Magyarszentmiklós (Co- representation during the Co- Raum. - Bericht der Römisch- srednjeveške lončenine na Novi untry Zala, Hungary). – Z alai pper Age (Transdanubia). – Za- Germanischen Kommission 61, tabli pri Murski Soboti. For- múzeum 16, 25–54. lai Múzeum 15, Zalaegerszeg, 15–90. men und Chronologie frühmit- HORVÁTH, L. A. in K. H. SIMON 2003, 107–133. DJURIĆ, B., B. KERMAN in I. ŠAVEL telalterlichen Keramik in Nova Das Neolithikum und die Kup- BRONK RAMSEY, C. 2003, OxCal ver- 2005, MP 04/2 Lendava–Pin- tabla bei Murska Sobota. – V: ferzeit in Südwesttransdanubi- sion 3.9. - Oxford Radiocarbon ce. Poročilo o rezultatih ar- M. Guštin (ur.), Zgodnji Slova- en. – Inventaria Praehistorica Accelerator Unit, Oxford. heološkega pregleda na po- ni, Die Frühen Slaven, Ljublja- Hungariae 8. BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- tencialnem najdišču Gornje na, 46–62. HORVAT ŠAVEL, I. 1985, Sondiranje ka u jugoslovenskom delu pro- njive. – Ljubljana (neobjavljeno GUŠTIN, M. in A. TOMAŽ 2008, Za- rimske ceste od Kota do Dol- vincije Donje Panonije. – Disser- poročilo). tak, pustota pri Lendavi. – V: M. ge vasi. – Arheološki vestnik 36, tationes et monographiae 24, DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVA- Guštin et al. (ur.), Srednji vek – 163–178. Beograd. LA 2002, Bronastodobno na- Mittelalter. Arheološke raziskave HOZJAN, A. 1997, Oris fevdalno-po- BUGAR, A. 2008, Naselje ranog sre- selje Oloris pri Dolnjem Lakošu. med Jadranskim morjem in Pa- sestnih razmer na območju Pre- dnjeg vijeka Velika Gorica-Šep- – Opera Instituti Archaeologici nonski nižino – Archäologische kmurja ter do Rabe med 12. in kovčica. – V: M. Guštin et al. Sloveniae 5, Ljubljana. Forschungen zwischen der Adria 18. stoletjem. – V: J. Balažic in (ur.), Srednji vek – Mittelalter. ERDEĖLYI, S in E. SZIMONOVA 1987, und der Pannonischen Tiefebe- B. Kerman (ur.), Katalog stal- Arheološke raziskave med Ja- Ausgrabungen in der Gemarkung ne, Ljubljana, 95–102. ne razstave, Murska Sobota, dranskim morjem in Panonski von Vásárosnamény-Gergeyi- GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. PREDOV- 55–62. nižino – Archäologische Forsc- ugornya. - Acta Archaeologica NIK 1993, Podbočje - Stari grad. HÜLS, M. 2009, Results of radiocar- hungen zwischen der Adria und Academiae Scientiarum Hunga- - Posavski muzej Brežice, knj. bon dating of samples KIA 21324 der Pannonischen Tiefebene, ricae 39, Budapest, 287–321. 9, Brežice. and KIA 21325. – V: I. Šavel, Pod Ljubljana, 179–193. Kotom-jug pri Krogu I/II, AAS 7, Ljubljana. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 412 ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna KVASSAY, J. 2003, Árpád-kori leletek MIKL, I. 1958/59, Poročilo o son- PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednje- grobišča I. – Katalogi in mono- Nagykanizsa – Billa lelöhelyen diranju v Dolgi vasi pri Lenda- veška naselbina na Blejski Pri- grafije 33, Ljubljana. (Egy különleges tárgytípus: az vi. – Arheološki vestnik 9–10, stavi. Tafonomija, predmeti in JANKOVICH, B. D. 1991, Ásatások az agyaggolyók Zala megyei lelö- 173–184. čas. - Opera Instituti Archaeolo- Árpád-kori Fenék falu területén helyei). – Zalai Múzeum 12, Za- MIKL CURK, I. 1970, Nekaj novih po- gici Sloveniae 19, Ljubljana. 1976–1978 . - Zalai Múzeum 3, laegerszeg, 143–153. datkov o rimski naselbini v Dol- PLESTENJAK, A. 2008, Visokosrednje- Zalaegerszeg, 185–210. –. 2005, Árpád-kori településnyo- gi vasi pri Lendavi. - Časopis veške najdbe z Goric pri Turni- JEŽEK, M., J. KLÁPŠTĚ in M. TOMÁŠEK mok Letenye vidékén (Az M7 és za zgodovino in narodopisje 6, šču. – V: M. Guštin et al. (ur.), 2002, The medieval peasant ho- M70 autópályák nyomvonalák 6–10. Srednji vek – Mittelalter. Arhe- use in Bohemia - continuity and 2003-ban végzett régiszéti ku- MINICHREITER, K. 1982/83, Pregled ološke raziskave med Jadran- change. - Ruralia IV, 347–356. tatások eredményei). Árpádian istraživanja nekropole grupe skim morjem in Panonski nižino KALICZ, N. 1991, Beiträge zur Ken- Age settlement-remains in the »Gređani« u Slavoniji. – Anali – Archäologische Forschungen ntnis der Kupferzeit im unga- surroundings of Letenye (Result Zavoda za znanstveni rad JAZU u zwischen der Adria und der Pan- rischen Transdanubien. - V: J. of the archaeological survey of Osijeku 2, 2–121. nonischen Tiefebene, Ljublja- Lichardus (ur.), Die Kupferze- 2003 along the motorways M7 MÜLLER, R. 1994, Keramikformen na, 71–74. it als historische Epoche, Bonn, and M70). - Zalai Múzeum 14, des 9.–10. Jahrhundert in der –. 2010, Gorice pri Turnišču. - AAS 347–387. Zalaegerszeg, 245–261. Gegend Keszthely-Zalavár. - V: 12, Ljubljana. KERMAN, B. 2008, Srednjeveška lon- –. 2006, Árpád-kori és késõ közép- Slawische Keramik in Mitteleu- PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kosta- čenina z najdišča Gornje njive 2 kori településrészletek Balato- ropa vom 8. biz zum 11. Jahr- njevica na Starem trgu nad Pod- pri Lendavi. – V: M. Guštin et al. nmagyaród–Alsó-Koloni-duˆlõ hundert Internationale tagun- bočjem. – Archaeologia histori- (ur.), Srednji vek – Mittelalter. lelõhelyen. - Zalai Múzeum 15 , gen in Mikulčice, Band 1, Brno, ca Slovenica 4, Ljubljana. Arheološke raziskave med Ja- Zalaegerszeg, 259–280. 63–82. RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija dranskim morjem in Panonski –. 2007, Árpád-kori településnyo- NATEK, K. 1991, Naravne geografske na vojaškem zemljevidu 1763– nižino – Archäologische Forsc- mok Nagykanizsa határában značilnosti Prekmurja. – V: I. Ša- 1787, 7. zvezek. - Ljubljana. hungen zwischen der Adria und (Az M7 autópálya nyomvonalán vel, Arheološka topografija Slo- RUTTKAY, M. 2002, Der ländli- der Pannonischen Tiefebene, 2004-ben végzett régésze- venije; topografsko področje XX che Hausbau des 5. bis 15. Ljubljana, 79–88. ti kutatások eredményei). – Za- (Prekmurje), Ljubljana, 9–11. Jh. im nördlichen Karpaten- –. 2010, Glinena figurica s Kali- lai Múzeum 16, Zalaegerszeg, NEGRI, A. 1999, La ceramica grezza becken (Slowakei ). – Ruralia IV, movnjeka pri Turnišču. - Zbornik 55–70. con marchio a rilievo sul fondo 264–271 . soboškega muzeja 15, 49–60. KVASSAY, J., V. KISS in M. BONDÁR nel Friuli bassomedievale. - V: RUTTKAY, M. in I. CHEBEN 1992, Vča- KOLDA, J. 1936, Srovnávací anato- 2004, Őskori és középkori te- Ceramica dal Bassomedioevo al snostredoveké sídlisko a pohre- mie zviart domacich se zretelem lepülés emlékei Zalaegerszeg- Rinascimento in Italia nordo- bisko v Bíňi . - Slovenská Arche- k anatomii človeka-Novina v Ságod-Bekeháza lelőhelyen. – rientale e nelle aree transalpi- ológia 40, Brno, 109–135. Brne. - Brno. Zalai Múzeum 13, Zalaegerszeg, ne. Atti della giornata si studio SANKOVIČ, S. 2008, Najdišče Pri Muri KOVALOVSZKI, J. 1980, Településása- 138–174. (Udine, 16 Marzo, 1996), Ar- blizu Lendave – srednjeveški tások Tiszaeszlár-Bashalmon: LOSERT, H. 1993, Die früh- bis ho- cheologia di frontiera 2, Udine, Ivankovci. - V: M. Guštin et al. (Bronzkor, III-IV. és XI-XIII. szá- chmittelalterliche Keramik in 451–452. (ur.), Srednji vek – Mittelalter. zad). - Fontes archaeologici Oberfranken. - Zeitschrift für NÉMETH, T. G. in M. TAKÁCS 2003, Ur- Arheološke raziskave med Ja- Hungariae, Budapest. Archáologie des Mittelalters, zeitliche und Mittelalterliche dranskim morjem in Panonski KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Ke- Beiheft 8, Köln-Bonn. Brunnen bei Lébény. - Antaeus nižino – Archäologische Forsc- ramika s svetiščnega območja v MEDUNA, P. 1997, Značka na nádobě 26, 97–139. hungen zwischen der Adria und Podkraju pri Hrastniku. – Arheo- - nebo naopak? – V: J. Kubko- NICKEL, R., A. SCHUMMER in E. SEIFER- der Pannonischen Tiefebene, loški vestnik 59, 245–277. vá et al. (ur.), Život v archeologii LE 1986, The anatomy of the do- Ljubljana, 89–94. KREKOVIČ, E. 1998, Rőmische Kera- středověku, Praha, 451–452. mestic animals. – Berlin, New SCHMIDT, E. 1972, Atlas of animal mik aus Gerulata. - Studia ar- –. 1980, Die latènzeitlichen Sie- York. bones. - London. chaeologica et mediaevalia 4, dlungen und Gräberfelder in PAHIČ, S. 1960/61, Antične gomile v Bratislava. Mähren (katalog). - Fontes Ar- Prekmurju. - Arheološki vestnik chaeologiae Moravicae XI, Brno. 11–12, 88–46. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 413 SEKELJ IVANČAN, T. in T. TKALČEC 2008, SZÖKE, B. M. 1996, Siedlungsre- –. 1996, Formschatz und Chrono- VON DEN DRIESCH, A. 1976, A Gui- Medieval settlements in the Vi- ste und Gräber aus dem frü- logie der Tongefässe des 10.–14. de to the Measurement of Ani- rovitica Region of the Drava Ri- hem Mittelalter von Gelsesziget, Jahrhunderts der Kleine Tiefe- mal Bones from Archaeologi- ver Basin in the period from the Börzönce und Hahót – Cseres- bene. - V : Acta Archaeologica cal Sites. - Harvard University, 7th to the 11th centuries. – V: znyés. – V: B. M. Szöke (ur.), Ar- Academiae Scientiarum Hunga- Massachussets. M. Guštin et al. (ur.), Srednji vek chäologie und Siedlungsge- ricae 48, Budapest, 135–195. – Mittelalter. Arheološke razi- schichte im Hahóter Becken, –. 1998, Dörfliche Siedlungen der skave med Jadranskim morjem Südwest Ungarn: von der Árpádenzeit (10.–13. Jh.) in We- in Panonski nižino – Archäolo- Völkerwanderungszeit bis zum stungarn – Ruralia II, Praha, gische Forschungen zwischen Mittelalter, Antaeus 23, Buda- 181–191. der Adria und der Pannonischen pest, 167–181. –. 2003, Der Hausbau in Ungarn Tiefebene, Ljubljana, 113–128. ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske na- vom 2. bis zum 13. Jahrhundert SOMOGYVÁRI, Á. 2003, Brunnen in ei- selbine v Pomurju. – Murska n. Chr. - ein Zeitalter einheitli- ner árpádenzeitlichen Siedlung. Sobota. cher Grubenhäuser? - Ruralia IV, - Antaeus 26, 187–195. –. 1995, Glinena figurica iz Bukov- Praha, 272–290. STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – nice. – Zbornik soboškega mu- TEŽAK-GREGL, T. 1983/84, Neolitička arheološko najdišče. – V: A. To- zeja 4, Murska Sobota, 7–19. i eneolitička plastika. - Vjesnik maž (ur.), Od Sopota do Lengye- –. 2006, Prekmurje v mlajši kameni arheološkog muzeja Zagreb, 3. la, Annales Mediterranea, Koper, dobi. – V: A. Tomaž (ur.), Od So- s., XVI–XVII, 15–48. 195–201. pota do Lengyela, Annales Me- TOMAŽ, A. 2008, Prva dama iz Murske STAUB, P. 2006, Eszteregnye-Bo- diterranea, Koper, 89–97. Sobota/First lady from Murska zók-földje: Ein Siedlung aus dem –. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu Sobota. – V: A. Tomaž (ur.), Prva Ende der mittleren Kupferzeit. I/II. – AAS 7, Ljubljana. dama, ob odkritju prazgodo- – Zalai Múzeum 15, Zalaeger- ŠAVEL, I. in M. GUŠTIN 2006, Kultura vinske ženske figure na Sloven- szeg, 79–92. keramike z brazdastim vrezom skem / First lady, the discovery STRUSKA, J. 1903, Anatomie der Hau- v Prekmurju. – V: A. Tomaž (ur.), of a prehistoric female figurine sthiere. - Wien, Leipzig. Od Sopota do Lengyela, Annales in Slovenija, Annales Mediterra- STUIVER, M. in H. A. POLACH 1977, Di- Mediterranea, Koper, 203–210. nea, Koper, 47–66. scussion: Reporting of 14C data. - ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2008, Pri –. 2012, Turnišče. – AAS 28, Radiocarbon 19 (3), 355–363. Muri; razstava o arheološkem Ljubljana. STUIVER, M., P. J. REIMER, E. BARD, J. najdišču pri Lendavi. – Murska TOMANIČ JEVREMOV, M. 1997, Ormož. W. BECK, G. S. BURR, K. A. HUG- Sobota. - V: Archaeologia Historica Slo- HEN, B. KROMER, G. MCCORMAC, J. ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gor- venica 4, Ljubljana, 107–139. VAN DER PLICHT in M. SPURK 1998, nje njive pri Dolgi vasi. – AAS 6, TUŠEK, I., B. KAVUR in A. TOMAŽ 2006, INTCAL98 Radiocarbon Age Cali- Ljubljana . Najstarejša poselitev v Ivanjkov- bration, 24000-0 cal BP. - Radi- ŠTULAR, B. 2005, Lončenina s kamni- cih. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopo- ocarbon 40 (3), 1041–1083. škega Malega gradu. Izkopava- ta do Lengyela, Annales Medi- STUIVER, M., P. J. REIMER in T. F. BRA- nja iz leta 1992. – Arheološki terranea, Koper, 113–120. ZIUNAS 1998, High-Precision Ra- vestnik 56, 435–452. TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci diocarbon Age Calibration for –. 2009, Mali grad – visokosre- (Ivánkóc) pri Lendavi. – AAS 15, Terrestrial and Marine Samples. dnjeveški grad v Kamniku. – Ljubljana. - Radiocarbon 40, 1127–1151. Opera Instituti Archaeologici VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica. - Sloveniae 15, Ljubljana. Opera Instituti Archaeologici TAKÁCS, M. 1993, Árpád-kori tele- Sloveniae 8, Ljubljana. pülésrészlet Kajárpéc-Pokol- VIDRIH PREKO, V. 2006, Keramič- fa-dombon - Communicationes no gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica Archaeologicae Hungariae, Bu- pri Vranskem, AAS 1, Ljubljana, dapest, 201–226. 86–247. Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 414 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti Bakrena doba Rimsko obdobje Srednjeveško obdobje SE 1 52 SE 842 52 SE 535 61 Hiša 1 SE 2 52 SE 844 52 SE 987 61 SE 133 62 SE 3 52 SE 976 53 SE 1006 61 SE 135 63 SE 846 53 SE 405 61 SE 163 63 SE 848 53 SE 639 62 SE 207 63 SE 850 54 SE 193 63 SE 852 54 SE 213 64 SE 985 54 SE 143 64 SE 998 54 SE 145 64 SE 937 55 SE 175 64 SE 627 55 SE 177 65 SE 141 63 Bronasta doba SE 129 65 Hiša SE 131 65 SE 496 55 SE 185 65 SE 504 56 SE 187 66 SE 537 56 SE 159 66 SE 539 56 SE 169 66 SE 659 56 SE 139 66 SE 506 57 SE 147 67 SE 460 57 SE 149 67 SE 462 57 SE 151 67 SE 464 57 SE 157 67 SE 494 58 SE 161 68 SE 655 58 SE 209 68 SE 657 58 SE 211 68 SE 686 58 SE 195 68 SE 468 59 SE 127 69 SE 500 59 SE 108 69 SE 502 59 SE 110 69 SE 112 69 Ognjišče SE 137 70 SE 492 59 SE 165 70 SE 548 60 SE 699 70 SE 701 70 Mlajša železna doba SE 703 71 SE 787 60 SE 271 71 SE 791 60 SE 189 71 SE 114 71 SE 116 72 SE 199 72 SE 167 72 Hiša 2 SE 257 73 SE 261 73 SE 263 73 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 415 SE stran SE stran SE stran SE stran SE 255 74 SE 383 87 SE 399 116 SE 259 74 Zemljanka 9 SE 401 116 SE 265 74 Pravokotni objekt oz. stolp SE 625 99 SE 403 116 SE 890 87 SE 789 99 SE 407 116 Hiša 3 SE 892 87 SE 799 100 SE 409 117 SE 84 75 SE 991 88 SE 411 117 SE 92 75 SE 1000 88 Zemljanka 10 SE 413 117 SE 120 75 SE 993 88 SE 878 100 SE 415 117 SE 319 75 SE 894 89 SE 888 101 SE 417 118 SE 90 76 SE 896 89 SE 419 118 SE 82 76 SE 898 89 Zemljanka 11 SE 421 118 SE 243 76 SE 1068 90 SE 1026 101 SE 423 118 SE 245 76 SE 1070 90 SE 1080 101 SE 425 119 SE 1072 90 SE 1082 102 SE 427 119 Hiša 4 SE 1074 90 SE 1030 102 SE 429 119 SE 550 77 SE 1076 91 SE 1050 102 SE 431 119 SE 666 77 SE 1028 102 SE 433 120 SE 668 77 Zemljanka 1 SE 435 120 SE 670 78 SE 12 91 Zemljanka 12 SE 437 120 SE 672 78 SE 106 103 SE 439 120 SE 533 78 Zemljanka 2 SE 108 103 SE 441 121 SE 552 78 SE 23 92 SE 110 103 SE 443 121 SE 215 91 SE 445 121 Hiša 5 Peči in ognjišča SE 447 121 SE 828 79 Zemljanka 3 SE 14 103 SE 449 122 SE 830 79 SE 100 92 SE 70 103 SE 451 122 SE 836 79 SE 72 104 SE 453 122 SE 838 80 Zemljanka 4 SE 96 104 SE 512 122 SE 854 80 SE 249 93 SE 98 105 SE 514 123 SE 832 80 SE 118 105 SE 516 123 SE 834 80 Zemljanka 5 SE 241 106 SE 518 123 SE 856 81 SE 568 93 SE 317 106 SE 508 123 SE 858 81 SE 364 107 SE 510 124 SE 860 81 Zemljanka 6 SE 478 107 SE 651 124 SE 862 81 SE 705 94 SE 520 107 SE 653 124 SE 360 94 SE 574 108 Hiša 6 SE 362 94 SE 586 108 Jarki SE 900 82 SE 707 95 SE 602 108 SE 16 125 SE 902 82 SE 709 95 SE 604 109 SE 27 125 SE 904 82 SE 711 95 SE 617 109 SE 51 125 SE 906 83 SE 622 110 SE 321 126 SE 908 83 Zemljanka 7 SE 805 110 SE 541 126 SE 910 83 SE 763 95 SE 875 111 SE 542 125 SE 918 83 SE 765 96 SE 932 111 SE 641 127 SE 920 84 SE 767 96 SE 969 112 SE 643 127 SE 922 96 SE 983 112 SE 645 127 Hiša 7 SE 769 96 SE 882 127 SE 354 84 SE 771 97 Shrambna jama SE 884 128 SE 356 84 SE 773 97 SE 352 112 SE 1024 128 SE 358 85 SE 775 97 SE 1032 128 SE 916 97 Vodnjak SE 1034 129 Hiša 8 SE 935 98 SE 531 114 SE 369 85 Večje in manjše jame SE 371 85 Zemljanka 8 Polkrožni objekt (ograda) SE 4 129 SE 373 86 SE 590 98 SE 391 115 SE 6 129 SE 375 86 SE 592 98 SE 393 115 SE 8 130 SE 377 86 SE 594 99 SE 395 115 SE 19 130 SE 381 86 SE 596 99 SE 397 115 SE 33 130 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 416 SE stran SE stran SE stran SE stran SE 35 130 SE 713 147 SE 31 162 SE 629 176 SE 45 131 SE 715 147 SE 37 162 SE 631 177 SE 49 131 SE 717 148 SE 39 162 SE 647 177 SE 53 131 SE 719 148 SE 17 163 SE 662 177 SE 55 131 SE 721 148 SE 74 163 SE 664 177 SE 57 132 SE 723 148 SE 76 162 SE 680 178 SE 59 132 SE 725 149 SE 94 163 SE 684 178 SE 61 132 SE 727 149 SE 153 163 SE 743 178 SE 63 133 SE 730 149 SE 155 164 SE 745 178 SE 65 132 SE 732 150 SE 171 164 SE 757 179 SE 68 133 SE 735 150 SE 183 164 SE 807 179 SE 102 133 SE 737 150 SE 191 164 SE 814 179 SE 104 134 SE 739 151 SE 197 165 SE 816 179 SE 122 134 SE 741 151 SE 201 165 SE 818 180 SE 125 134 SE 747 151 SE 205 165 SE 820 180 SE 179 134 SE 755 151 SE 217 166 SE 822 180 SE 181 135 SE 777 152 SE 221 165 SE 824 180 SE 203 135 SE 781 152 SE 267 166 SE 826 181 SE 219 133 SE 783 152 SE 273 166 SE 867 181 SE 223 135 SE 785 152 SE 275 167 SE 871 181 SE 225 136 SE 795 153 SE 277 167 SE 949 181 SE 227 136 SE 797 153 SE 281 167 SE 951 182 SE 231 136 SE 801 153 SE 283 167 SE 953 181 SE 233 136 SE 803 153 SE 285 168 SE 1002 182 SE 235 137 SE 809 154 SE 287 168 SE 1008 182 SE 237 137 SE 811 154 SE 289 168 SE 1036 182 SE 247 137 SE 840 154 SE 291 168 SE 1038 183 SE 251 137 SE 865 154 SE 293 169 SE 1040 183 SE 253 138 SE 873 155 SE 295 169 SE 1042 183 SE 269 138 SE 880 155 SE 297 169 SE 1044 183 SE 279 138 SE 886 155 SE 299 169 SE 1046 184 SE 315 138 SE 912 155 SE 301 170 SE 1048 184 SE 326 139 SE 930 156 SE 303 170 SE 1064 184 SE 366 139 SE 939 156 SE 305 170 SE 1066 185 SE 385 139 SE 941 156 SE 307 170 SE 387 140 SE 943 156 SE 309 171 Koncentracija oglja SE 476 140 SE 945 157 SE 311 171 SE 688 185 SE 480 140 SE 947 157 SE 313 171 SE 482 141 SE 955 157 SE 324 171 Plasti SE 484 141 SE 957 157 SE 328 172 SE 2 185 SE 488 141 SE 959 158 SE 330 172 SE 323 185 SE 490 141 SE 961 158 SE 332 172 SE 556 142 SE 963 158 SE 334 172 SE 558 142 SE 965 159 SE 336 173 SE 560 142 SE 967 158 SE 339 173 SE 562 143 SE 974 159 SE 343 173 SE 564 143 SE 978 159 SE 379 173 SE 566 143 SE 1004 160 SE 389 174 SE 570 144 SE 1010 160 SE 470 174 SE 572 144 SE 1012 160 SE 523 174 SE 582 145 SE 1014 161 SE 525 174 SE 598 145 SE 1016 160 SE 527 175 SE 600 146 SE 1022 161 SE 529 175 SE 607 146 SE 544 175 SE 613 146 Jame za stojke SE 546 175 SE 620 146 SE 10 161 SE 576 176 SE 637 147 SE 21 161 SE 580 176 SE 674 147 SE 29 162 SE 584 176 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 417 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . št.d at. .d 0 20 32 17 13 2 4 28 7 18 7 23 17 22 5 3 10 28 27 3 2 5 23 13 3 0 2 18 10 7 5 5 22 5 10 5 2 32 0 3 7 5 17 0 5 5 0 8 0 3 5 8 13 0 5 5 2 17 2 12 8 3 12 2 12 5 0 2 3 3 2 0 0 0 0 3 3 5 0 5 2 i m i. št. enbd laj. ob ra m . št. 12 19 10 8 1 24 17 4 11 4 14 10 13 3 2 6 17 16 2 1 3 14 8 2 0 1 11 6 4 3 3 13 3 6 3 1 19 0 2 4 3 10 0 3 3 0 5 0 2 3 5 8 0 3 3 1 10 1 7 5 2 7 1 7 3 0 1 2 2 1 0 0 0 0 2 2 3 0 3 1 G d .d 2 2 0 0 2 2 0 0 3 0 5 0 3 2 2 7 2 0 2 0 7 0 0 2 3 5 2 3 5 5 2 2 2 3 2 3 2 3 0 3 3 3 5 2 0 2 3 0 3 2 2 2 0 2 3 3 5 3 0 3 3 2 2 2 2 0 2 3 2 0 0 3 3 0 0 0 i. št. 10 10 12 10 laj. obm . št. 1 1 0 0 1 1 0 0 2 0 3 0 2 1 1 4 1 0 1 0 4 0 0 1 2 3 1 2 3 3 1 1 1 6 2 6 1 2 1 2 0 2 2 2 3 1 0 1 2 0 2 7 1 6 1 1 0 1 2 2 3 2 0 2 2 1 1 1 1 0 1 2 1 0 0 2 2 0 0 0 d . 2 0 0 2 2 2 0 0 0 0 5 0 0 2 0 0 2 0 2 0 0 0 0 3 2 5 0 0 2 0 2 0 2 3 3 8 0 0 0 0 15 5 0 2 0 5 0 0 7 2 7 0 2 5 2 2 2 2 12 3 7 0 2 0 0 7 3 0 0 0 2 5 3 0 3 2 2 3 0 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 1 3 0 0 1 0 1 0 1 2 2 5 0 0 0 0 9 3 0 1 0 3 0 0 4 1 4 0 1 3 1 1 1 1 7 2 4 0 1 0 0 4 2 0 0 0 1 3 2 0 2 1 1 2 0 0 d .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 i. št. zg. obrap . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 d r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 P sko število retira T t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp atek 1 d in led I a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E od a n l ra i b Z . št. D reg 6 d i. št. P 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 418 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . št.d at. .d 0 20 32 17 13 2 4 28 7 18 7 23 17 22 5 3 10 28 27 3 2 5 23 13 3 0 2 18 10 7 5 5 22 5 10 5 2 32 0 3 7 5 17 0 5 5 0 8 0 3 5 8 13 0 5 5 2 17 2 12 8 3 12 2 12 5 0 2 3 3 2 0 0 0 0 3 3 5 0 5 2 i m i. št. enbd laj. ob ra m . št. 12 19 10 8 1 24 17 4 11 4 14 10 13 3 2 6 17 16 2 1 3 14 8 2 0 1 11 6 4 3 3 13 3 6 3 1 19 0 2 4 3 10 0 3 3 0 5 0 2 3 5 8 0 3 3 1 10 1 7 5 2 7 1 7 3 0 1 2 2 1 0 0 0 0 2 2 3 0 3 1 G d .d 2 2 0 0 2 2 0 0 3 0 5 0 3 2 2 7 2 0 2 0 7 0 0 2 3 5 2 3 5 5 2 2 2 3 2 3 2 3 0 3 3 3 5 2 0 2 3 0 3 2 2 2 0 2 3 3 5 3 0 3 3 2 2 2 2 0 2 3 2 0 0 3 3 0 0 0 i. št. 10 10 12 10 laj. obm . št. 1 1 0 0 1 1 0 0 2 0 3 0 2 1 1 4 1 0 1 0 4 0 0 1 2 3 1 2 3 3 1 1 1 6 2 6 1 2 1 2 0 2 2 2 3 1 0 1 2 0 2 7 1 6 1 1 0 1 2 2 3 2 0 2 2 1 1 1 1 0 1 2 1 0 0 2 2 0 0 0 d . 2 0 0 2 2 2 0 0 0 0 5 0 0 2 0 0 2 0 2 0 0 0 0 3 2 5 0 0 2 0 2 0 2 3 3 8 0 0 0 0 15 5 0 2 0 5 0 0 7 2 7 0 2 5 2 2 2 2 12 3 7 0 2 0 0 7 3 0 0 0 2 5 3 0 3 2 2 3 0 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 1 0 0 1 1 1 0 0 0 0 3 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 2 1 3 0 0 1 0 1 0 1 2 2 5 0 0 0 0 9 3 0 1 0 3 0 0 4 1 4 0 1 3 1 1 1 1 7 2 4 0 1 0 0 4 2 0 0 0 1 3 2 0 2 1 1 2 0 0 d .d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 2 i. št. zg. obrap . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 d r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 sko število retira t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E a n l ra i b Z . št. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 i. št. 10 11 12 13 14 15 61 d Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 419 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . št.d at. .d 2 2 0 2 2 8 7 3 2 2 8 13 0 2 5 7 8 0 0 0 0 5 0 0 3 3 3 0 0 0 0 5 0 3 2 7 3 2 5 2 2 12 0 3 2 2 2 2 0 0 2 2 2 0 3 8 8 5 0 2 2 3 0 0 0 7 3 0 2 3 0 2 0 0 0 0 0 2 3 2 0 0 5 3 8 2 0 3 0 0 3 2 5 i m i. št. enbd laj. ob ra m . št. 1 1 0 1 1 5 4 2 1 1 5 8 0 1 3 4 5 0 0 0 0 3 0 0 2 2 2 0 0 0 0 3 0 2 1 4 2 1 3 1 1 7 0 2 1 1 1 1 0 0 1 1 1 0 2 5 5 3 0 1 1 2 0 0 0 4 2 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 3 2 5 1 0 2 0 0 2 1 3 G d .d 2 0 3 2 0 7 2 0 3 0 7 0 0 2 0 2 0 2 2 3 8 2 2 5 3 5 2 0 0 0 2 2 0 3 3 2 0 3 2 7 3 0 0 3 0 3 2 2 5 5 3 3 0 2 0 5 2 2 0 0 3 0 0 0 0 0 2 2 0 2 0 2 2 2 0 2 0 0 0 0 7 0 2 0 2 3 2 0 5 3 0 i. št. 18 10 laj. obm . št. 1 0 2 1 0 4 1 0 2 0 4 0 0 1 0 1 0 1 1 2 5 1 1 3 2 3 1 0 0 0 11 1 1 0 2 2 1 0 2 1 4 2 0 0 2 0 6 2 1 1 3 3 2 2 0 1 0 3 1 1 0 0 2 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 1 1 1 0 1 0 0 0 0 4 0 1 0 1 2 1 0 3 2 0 d . 0 2 0 3 0 7 2 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 3 2 0 0 2 2 0 0 0 3 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 3 0 2 2 2 0 0 0 3 3 0 0 0 0 5 0 0 2 0 2 0 0 3 0 2 0 0 0 2 7 0 0 0 0 5 3 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 1 0 2 0 4 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2 1 0 0 1 1 0 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 1 1 1 0 0 0 2 2 0 0 0 0 3 0 0 1 0 1 0 0 2 0 1 0 0 0 1 4 0 0 0 0 3 2 d .d 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 i. št. zg. obrap . št. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 sko število retira t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C a n l ra i b Z 4 . št. i. št. 17 18 19 20 21 22 23 24 52 26 27 28 29 30 31 32 33 3 35 d Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 420 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 d 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d a 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O . št.d at. .d 2 2 0 2 2 8 7 3 2 2 8 13 0 2 5 7 8 0 0 0 0 5 0 0 3 3 3 0 0 0 0 5 0 3 2 7 3 2 5 2 2 12 0 3 2 2 2 2 0 0 2 2 2 0 3 8 8 5 0 2 2 3 0 0 0 7 3 0 2 3 0 2 0 0 0 0 0 2 3 2 0 0 5 3 8 2 0 3 0 0 3 2 5 i m i. št. enbd laj. ob ra m . št. 1 1 0 1 1 5 4 2 1 1 5 8 0 1 3 4 5 0 0 0 0 3 0 0 2 2 2 0 0 0 0 3 0 2 1 4 2 1 3 1 1 7 0 2 1 1 1 1 0 0 1 1 1 0 2 5 5 3 0 1 1 2 0 0 0 4 2 0 1 2 0 1 0 0 0 0 0 1 2 1 0 0 3 2 5 1 0 2 0 0 2 1 3 G d .d 2 0 3 2 0 7 2 0 3 0 7 0 0 2 0 2 0 2 2 3 8 2 2 5 3 5 2 0 0 0 2 2 0 3 3 2 0 3 2 7 3 0 0 3 0 3 2 2 5 5 3 3 0 2 0 5 2 2 0 0 3 0 0 0 0 0 2 2 0 2 0 2 2 2 0 2 0 0 0 0 7 0 2 0 2 3 2 0 5 3 0 i. št. 18 10 laj. obm . št. 1 0 2 1 0 4 1 0 2 0 4 0 0 1 0 1 0 1 1 2 5 1 1 3 2 3 1 0 0 0 11 1 1 0 2 2 1 0 2 1 4 2 0 0 2 0 6 2 1 1 3 3 2 2 0 1 0 3 1 1 0 0 2 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 1 1 1 0 1 0 0 0 0 4 0 1 0 1 2 1 0 3 2 0 d . 0 2 0 3 0 7 2 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 3 2 0 0 2 2 0 0 0 3 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 3 0 2 2 2 0 0 0 3 3 0 0 0 0 5 0 0 2 0 2 0 0 3 0 2 0 0 0 2 7 0 0 0 0 5 3 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 1 0 2 0 4 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 2 1 0 0 1 1 0 0 0 2 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 1 1 1 0 0 0 2 2 0 0 0 0 3 0 0 1 0 1 0 0 2 0 1 0 0 0 1 4 0 0 0 0 3 2 d .d 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 i. št. zg. obrap . št. 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 d r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 sko število retira t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C a n l ra i b Z 4 . št. i. št. 17 18 19 20 21 22 23 24 52 26 27 28 29 30 31 32 33 3 35 d Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 421 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 d 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 d 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 O . št. 16 d at. .d 3 3 3 0 0 0 5 0 0 3 5 0 0 2 3 2 0 0 0 2 0 5 7 0 5 0 2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 2 2 3 2 3 3 0 0 0 3 0 2 3 0 0 3 0 7 0 0 2 0 3 0 5 0 0 7 0 2 2 0 5 0 0 3 0 3 0 3 i m i. št. enbd laj. ob ra m . št. 2 2 2 0 0 0 3 0 0 2 3 0 0 1 2 1 0 0 0 1 0 3 4 0 3 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 2 1 2 2 0 0 0 2 0 1 2 0 0 2 0 4 0 0 1 0 2 0 3 0 0 4 0 1 1 0 3 0 0 2 0 2 0 2 G d 620 .d 5 3 0 0 2 5 2 5 3 3 2 2 0 2 5 3 0 0 0 2 0 3 0 2 2 2 0 2 0 3 0 3 0 0 5 3 3 0 0 3 2 0 5 0 0 2 2 0 0 0 2 2 0 0 3 0 0 2 2 2 2 0 0 2 0 2 3 2 0 0 0 8 2 2 5 0 0 i. št. laj. obm . št. 3 2 0 0 1 3 1 3 2 2 1 1 0 1 3 2 0 0 0 1 0 2 0 1 1 1 0 1 0 2 0 2 0 0 3 2 2 0 0 2 1 0 3 0 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 2 0 0 1 1 1 1 0 0 1 0 1 2 1 0 0 0 5 1 1 3 0 0 d 307 . 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 5 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 d 164 .d 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. zg. obrap . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 19 d r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 sko število retira t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E a n l ra i b Z 8 0 4 6 8 . št. i. št. 36 37 3 39 4 41 42 43 4 45 4 47 4 49 50 d Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 422 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Kost . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 en i. št. Krem . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 a i. št. muG . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 d ij 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 in i. št. m Alu . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d 0 0 0 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Železo . št. 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 20 d 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Steklo . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 15 d 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Plastika . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 d a 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 i. št. a glinn žga 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 O . št. 16 d at. .d 3 3 3 0 0 0 5 0 0 3 5 0 0 2 3 2 0 0 0 2 0 5 7 0 5 0 2 0 0 0 0 0 0 2 2 0 0 2 2 3 2 3 3 0 0 0 3 0 2 3 0 0 3 0 7 0 0 2 0 3 0 5 0 0 7 0 2 2 0 5 0 0 3 0 3 0 3 i m i. št. enbd laj. ob ra m . št. 2 2 2 0 0 0 3 0 0 2 3 0 0 1 2 1 0 0 0 1 0 3 4 0 3 0 1 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 1 1 2 1 2 2 0 0 0 2 0 1 2 0 0 2 0 4 0 0 1 0 2 0 3 0 0 4 0 1 1 0 3 0 0 2 0 2 0 2 G d 620 .d 5 3 0 0 2 5 2 5 3 3 2 2 0 2 5 3 0 0 0 2 0 3 0 2 2 2 0 2 0 3 0 3 0 0 5 3 3 0 0 3 2 0 5 0 0 2 2 0 0 0 2 2 0 0 3 0 0 2 2 2 2 0 0 2 0 2 3 2 0 0 0 8 2 2 5 0 0 i. št. laj. obm . št. 3 2 0 0 1 3 1 3 2 2 1 1 0 1 3 2 0 0 0 1 0 2 0 1 1 1 0 1 0 2 0 2 0 0 3 2 2 0 0 2 1 0 3 0 0 1 1 0 0 0 1 1 0 0 2 0 0 1 1 1 1 0 0 1 0 1 2 1 0 0 0 5 1 1 3 0 0 d 307 . 0 0 0 0 0 0 0 2 2 0 2 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 5 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 3 0 0 ika d i. št. m t. ob Kera an . št. 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 3 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 d 164 .d 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. zg. obrap . št. 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 19 d r o t k a F 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 d r a d n a t S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 o število m v n a n i ž l Do 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 01 10 10 sko število retira t s vo i j l d i V 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ejan terp d in a t o n e D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E a n l ra i b Z 8 0 4 6 8 . št. i. št. 36 37 3 39 4 41 42 43 4 45 4 47 4 49 50 d Arheologija na avtocestah Slovenije Gornje njive pri Dolgi vasi 2 423 . Document Outline Gornje njive pri Dolgi vasi 2 Kazalo Uvod Geografski oris prostora Intenzivni površinski pregled Opis stratigrafske slike najdišča in način izkopavanj Arheološki oris prostora Bakrena doba Naselbinske ostaline Keramika z brazdastim vrezom Časovna in tipološka opredelitev keramičnih najdb Sklep Glinena figurica Bronasta doba Mlajša železna doba Rimsko obdobje Naselbinske ostaline Tipološka in časovna opredelitev najdb Sklep Srednjeveško obdobje Stavbne ostaline Sklep Tipološka in časovna opredelitev keramičnih najdb Kovinski predmeti Sklep Katalog stratigrafskih enot Bakrena doba Bronasta doba Mlajša železna doba Rimsko obdobje Srednjeveško obdobje Katalog gradiva Izkopavanja Gradivo s površinskega pregleda Analize Zooarheološke analize kostnih ostankov Preiskava lesa srednjeveškega vodnjaka Radiocarbon dating of objects from buildings Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot Dodatek 1