V Ljubljani, 29. oktobra 1902.	OO,	^eto	^1.	Štev.
.ap/	Bogu	na	čast,	bližnjemu	na	pomoč!
GASILEC
^wwxwwyvwwwwwwwwwwwwwwvwNWWwwwxwwwwwwwwwwwvxxwwwvwwwwwwwwwwwwxwwwwwwwwwwwwwwwWwwvwwwwwwwwwwwxVwxxvv
Izdaja odbor deželne zveze kranjski ti gasilnih druStev. — Urejuje tajnik Pran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. - List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo elani zveze brezplačno. — Za ueude stane vsaka številka 20 viu.
ixxwwwwwwxwxxxwwxxxxxwxxxxxxxwxwxxwxxxwxxwxwxwxwxxwxxwxwxxwwxwxxv
V slovo!
Pri VII. avstrijskem gasilnem shodu v Solnogradu dne 8. septembra t. 1. sem bil zopet izvoljen predsednikom avstrijski gasilski zvezi. Dasi je ta enoglasna izvolitev za mene zelo častna, vendar iste nisem mogel vzprejeti, ker sem hotel to mesto vže preje dvakrat odložiti in le na željo zastopnikov je zopet prevzel ali tehtni vzroki so me sedaj primorali, da odstopim po več ko 15letnem delovanju od tega tako častnega mesta. Na občno željo vodil bom pa vendar posle še do 31. marca 1903, da se sestavi celo poročilo, preden se preseli sedež tajništva v Brno k novemu predsedniku.
Zahvaliti se mi je pa še za čast, ki mi je bila s tem izkazana, da so me zastopniki deželnih zvez izvolili častnim predsednikom gasilske zveze. Vesel sem te izvolitve, tem bolj, ker je ista dokaz, da sem deloval vedno le v korist gasilstva in ker mi je dala popolno zadoščenje napram mojim osebnim nasprotnikom.
S prošnjo, mojemu nasledniku isto zaupanje izkazovati kot meni, pošiljam Vam vsem moj bratski pozdrav.
V Toplicah, meseca septembra 1902.
Reginald Czermaok
c. kr. komeroijalni svetnik in častni pridsednik avstrijske državne gasilske zveze.
Zvezne zadeve.
Zapisnik seje zveznega odbora dne 31. julija 1902.
Navzoči: Fr. Doberlet, A. C. Achtschin, Fr. Ks. Trošt, Jos. Fajdiga, Ivan Rus, M. Petrič, Franc Papier in Ivan Urbančič.
Načelnik otvori sejo s pozdravom na došle odbornike.
Tajnik poroča o došlih vlogah in njihovi rešitvi, kar odbor pritrjevalno na znanje vzame.
Od zadnje seje' pristopila so zvezi sledeča prostovoljna gasilna društva: Lichtenbaeh, Mirnapeč in Ribno.
Sklene se šest društev opozoriti na § 8, zveznih pravil; ako se ne izjavijo v 14. dneh, se jih bode iz zveze izbrisalo.
Pretresujejo se prošnjo gasilnih društev, došle od visokega deželnega odbora. Vseh prošenj je 113, žal, da je med njimi več jako pomankljivih, iz kojih se ni moglo spoznati pravo stanje. Pri nasvetih za podporo se je ozir jemal najbolj na nova društva, ker so ta podpore najbolj potrebna.
Po izcrpljenem dnevnem redu zaključi načelnik sejo.
Trošt s. i\	Fr.	Doberlet s r.
tajnik.	načelnik.
Občni zbor zveze prostovoljnih gasilnih društev.
Dne 10. avgusta vršil se je občni zbor zveze prostovoljnih gasilnih društev v prijaznem Kamniku, kjer je praznovalo ob enem tamošnje prostovoljno gasilno društvo svojo dvajsetletnico, združeno z blagoslovljenjem novega krasnega gasilnega doma.
Ob 10. uri otvori občni zbor načelnik zveze gospod Franc Doberlet s pozdravom na mnogobrojne zastopnike društev in zastopnika deželnega odbora gospoda Petra Grassellija. Na občnem zboru so bila zastopana sledeča gasilna društva: Begunje, Bled, Boh. Bela, Breznica, Dob, Dol, Dolsko, Domžale, Dovje, Gameljni, Kamnagorica, Kamnik, Komenda, Kranj, Kropa, Ljubljana, Lukovca, Mojstrana, Moste, Mošnje, Moravče, Motnik, Pirniče, Radovljica, Ribno,v Selce, Srednjavas, Šenčur, Šiška, Škofjaloka, Šmartno pod Šmarno goro, Stara Loka, Trata, Št. Vid pri Ljubljani, Voglje, Železniki, Bizavik, Dobrepolje, Krško, Leskovec, Novomesto, Mokronog, v Studenec-Ig, Škofljica, Šmarje, Šmartno pri Litiji, Toplice, Št. Vid pri Za-tičini, Višnjagora, Borovnica, Dolenji Logatec, Postojina, Stari trg pri Ložu, Vič-Glince, Vrhnika, Zagorje in Studeno; kot gostje Gornjigrad na Štajerskem, Cerklje in Stražišče.
Gospod deželni odbornik pozdravi navzoče, poudarja v svojem govoru važnost gasilnih društev, ki so prevzela le del delokroga občinskega zastopa; žal, da ne izpolnjujejo vse občine postave, kakor so dolžne to storiti. Izraža željo, naj bi gasilna društva v korist dežele se vedno spopolnjevala in krepko vstra-jala.
Gosp. Petrič predlaga, naj bi se izvolili častnimi člani zveze ekscelenca gosp. c. kr. deželni predsednik baron Hein, ki si je stekel posebnih zaslug za gasilstvo, dalje za gasilstvo z vnemo delujoča gosp. deželni glavar Oton pl. Detela in gosp. deželni odbornik P. Grasselli. Predlog je bil enoglasno z navdušenimi «Na pomoč»-klici sprejet.
Po prestopu na dnevni red poročal je tajnik zveze Trošt o odborovem delovanju v pretečeni dveletni dobi nastopno:
Dragi tovariši!
Zopet smo se zbrali na občnem zboru naše zveze in meni je poročati o delovanju odbora, kojemu poteče danes njegova dveletna doba, in katerega si bodete danes za bodoči dve leti zopet izvolili.
Pred vsem se mi je spominjati prelepo uspele slavnosti o priliki sedemdesetletnice našega staroste in očeta gosp. Doberleta. Prihiteli ste gasilci od vseh strani, da ste poslavili započetnika gasilstva v naši deželi, a katerim ni bilo mogoče priti, častitali so brzojavno in pismeno. Bodi Vam še enkrat na tem mestu izrečena srčna zahvala!
V pretekli dobi dveh let ustanovilo se jo 12 gasilnih društev na Kranjskem, in sicer: Škocjan, Sv. Križ pri Kostanjevici, Orehovica, Srednjavas v Bohinju, Dobrepolje, Gameljni, Pirniče, Gotenice, Studeno, Mirnapeč, Ribno in Büchel. Ustanavljati se društvi v Stražišču in na Ježici. Vseh društev je sedaj na Kranjskem 134, ker se je društvo v Selcih pri Šen-petru razšlo (131 prostovoljnih in 3 tovarniška).
Vsa društva štejejo skupno 4352 izvršujočih in 1547 podpornih članov. Na orodju imajo društva: 542 raznih lestev, 5 drsalnih in 3 skakalne prte; 25 dimobranbenih oprav, 2 parni brizgalnici, 194 brizgaln se sesalom, 46 brizgaln brez sesala,
136 malih in ročnih brizgaln, 10 ekstinkterjev, 154 hidrantov, 32.668 m konopnenih cevi, 104 vozove za cevi, 40 voz za moštvo, 14 lekarn, 1 nosilo na kolesih in 10 prostih nosil.
Pri zvezi je 111 društev, 1 je izstopilo prostovoljno, a 6 se jih je radi neizpolnjevanja dolžnosti po § 8. pravil izbrisalo. Pomnožila so se zvezina društva za 7 članov napram letu 1900. V zvezi je moč in napredek, zato je želeti, da bi tudi ostala društva k zvezi pristopila, saj članarina je le malenkostna, nasproti skupnim koristim. Zvezni odbor se trudi, da izvedo gasilna društva vse potrebne in važne stvari, priredi enakomerne tiskovine, letos je ukrenil, da se vrše po določenih krajih predavanja v dosego enakomernega postopanja pri sestavi prošenj in računov za visoki deželni odbor.
Najvažnejši sklep je bil tudi spomenica na deželni odbor, da isti strogo zaukaže občinam, da bodo iste izpolnjevale postavo z dne 15. septembra 1881, da bodo društva podpirale, a ne jim nasprotovale, kajti životariti o samih podporah ne bode več mogoče, ker z naraščanjem društev se manjšajo podpore iz deželnostražnega zaklada. Ako si društva naroče potrebnih stvari, naj dotični sklep odobri prej občinski odbor in se Oti zaveže k plačevanju, saj je le vse orodje last občine, a načelništvo društva se zaveži nasproti županstvu, da se bodo dajale dobljene podpore v društvene namene; le na ta način se bode zamoglo uspešno delovati.
Odbor je imel tri seje, a da delo nc zastane, poveril je isti vodstvo zveze, da rešuje kurentnim potom došle vloge in vodstvo ima na mesec dve do tri seje.
Lepa prilika je bila odboru, da je isti vedno pripomogel z nasveti pri ustanovitvi novili društev.
Tajniku, to je meni, je provzročilo te nemalo dela, a jaz z veseljem primem za pero, da stvar najnatančneje pojasnim. «Gasilec» se tiska v 200 izvodih in se pošilja vsem zveznim društvom in tudi drugim. Ko je visoki deželni odbor izdal naredbo o sestavi prošenj in prilog, potrudil sem se stvar v «Gasilcu» natančno pojasniti. Z veseljem konštatiram, da moj trud ni bil zaman, ker veliko društev je napravilo svoje vloge in račune po danih navodilih in vzorcih, in te so pravilne, drugi pa, ki jim ni mar za «Gasilca», so stvar po svoje prikrojili in tudi pošteno napačno naredili, da, nekatera društva niso prošnjam niti računov priložila. Za letos je visoki deželni odbor na prošnjo odbora še take prošnje vzel v poštev, a v bodoče jih več ne bode upošteval — čegava bo potem krivda, si pač lahko sami mislite.
Prosim Vas le, da me podpirate pri * Gasilcu», saj zna vsakdo kaj napisati, to bo meni ljubo, da ne bodem moral skoro vsako Številko čisto sam napolniti; več ljudi, več misli in list postane bolj mikaven. Hvala bodi tu izrečena onim, ki me radostno podpirajo.
V splošnem je poslovanje zdaj prav redno postalo in ni treba več vednili prejšnjih opominov.
Ako društvo ne zamore plačevati iz blagajnice doneska zvezi, bo to vsak gasilec drage volje sam storil, saj 20 vinarjev vendar ni tako velika svota, da bi je posameznik ne zmogel.
Končno mi se je spominjati dobrotnikov, ki so podpirali gasilstvo na	Kranjskem, v	prvi vrsti	našega	presvetlega vladarja cesarja	Franca Jožefa	I., od kojega je	v zadnjih dveh
letih več društev prejelo znatne darove. Da nam ga Bog ohrani. Slava mu! (Navdušeni «slava»-klici.)
Izmed posameznikov, ki so priskočili zveznemu odboru na pomoč, omenjam še gospoda Luckmanna v Ljubljani, ki je izročil volilo	gospe Parovič	v znesku	200 K	in našega ljub
ljenega očeta	Doberleta, ki	je podaril	letos zveznemu odboru
tudi 200 K.
Visoki deželni odbor stori vse, kar je mogoče, v povzdigo gasilstva. Razne zavarovalnice, osobito graška vzajemna zavarovalnica, dajo subvencije pri ustanavljanju društev ali pa nagrade po požarih. Omeniti mi je tudi slavno kranjsko hranilnico, katero so tudi že nekatere posojilnice začele posnemati, naj bi jo v tem vse posnemale in gasilna društva podpirala.
Bodi tudi vsem drugim dobrotnikom in podpornikom izrečena srčna zahvala.
Vsem Tem in Vam tovarišem velja moj krepki «Na pomoč!»
Poročilo tajnika je bilo z odobravanjem sprejeto in so se zborovalci dobrotnikom s krepkimi «Na pomoč»-klici odzvali.
Blagajnik gosp. Acht s chi n poroča o društvenem denarnem stanju za preteklo dveletno dobo sledeče:
Računski zaključek
zn čas od 1. avgusta 1900 do 31. julija 1901.
P rej e m k i.
Blagajniški prebitek.............................. 695	K	44	h
Prispevki	članov	za I. 1900.............186	»	20	»
» » 1901.  ..................... 497	»	40	»
Donesek iz deželnogasilnega zaklada .... 1200 » — » Povračilo iz deželnega gasilnega zaklada za ponesrečene gasilce 	 380	»	—	»
Volilo gospe Parovič po gosp. Luekmannu	.	.	200	»	—	»
Vzdignjene obresti................................. 12	»	60	»
Za prodane tiskovine in inserate...................117	»	04	»
Skupaj	.	.	3288	K	68	h
Izdatki.
Podpora desetim ponesrečenim gasilcem .	.	176	K	—	h
Potnine	zveznim	odbornikom	176»	—	»
»	»	nadzornikom....................271	»	76	»
» odposlancem k raznim shodom .	.	.	291	»	—	»
Zvezna pisarna z potrebščinami.................... 590	»	—	»
«Gasilec» in druge tiskovine...................... 338	»	35	»
Poštnine 	 89	»	34	»
Razni stroški......................................... 107	»	69	»
Blagajniški prebitek 	 1248	»	54	»
Skupaj	.	.	3288	K	68	h
Računski zaključek
na čas od 1. avgusta 1901 do 31. julija 1902.
P r e j e m k i.
Blagajniški prebitek................................... 1248	K	54	h
Podpora deželnega odbora	1600	»	—	»
Darilo gosp. Doberleta.................................. 200	»	—	»
Povrnitev za ponesrečence 	176	»	—	»
Doneski članov za 1. 1901	141	»	50	»
»	» » 1902	  634	»	80	»
Dvignjene obresti	25	»	13	»
Inserati in tiskovine.....................................28	»	24	»
Skupaj .	. 4054	K	21	h
Izdatki.
Podpora	desetim	ponesrečenim	gasilcem	.	.	.	215	K	—	li
Potnine	zveznim	odbornikom..................175»	—	»
»	»	nadzornikom..................160	»	60	»
»	»	odposlancem	k	raznim	shodom	245	»	—	»
Pisarniške potrebščine	77	»	08	»
Tiskovine in diplome .	   270	»	80	»
«Gasilec»	 389	»	65	»
Poštnine 	127	»	08	»
Nagrada tajniku in slugi................................ 598	»	—	»
Stroški ob slavnosti 70letnice gosp. Doberleta .	487	»	18	»
Razni stroški ....................................... 12	»	02	»
Blagajniški prebitek.................................1296	»	80	»
Skupaj .	. 4054	K	21	h
Dostavlja, da je še 16 društev z udnino na dolgu, a poravnati je še npkaj, tiskovnih stroškov. Račune so pregledali in v redu našli gospodje Belec, Mayer in Ogorclec.
Ko je občni zbor pritrdil računom, predlagal je gospod Mlakar, naj se pri razdeljevanju podpor bolj na deželo ozira in naj se občine prisilijo, da bodo gasilsko postavo izpolnjevale; v istem zmislu govori tudi gosp. Mejač. Gosp. Grasselli obljubi v tem oziru storiti vse, kar mu bode mogoče, in za to skrbeti, da ne bode postava ostala samo na papirju.
Tajnik Trošt poroča o podporni bolniški blagajni, katera je morala žalibog s 1. aprilom svoje delovanje radi pomanjkanja sredstev ustaviti. Dohodkov je bilo 3526 K, stroškov 3592 K 86 h, toraj primankljaja 66 K 86 h, ki se bo moral iz zvezne blagajnice pokriti. Poročilo se odobri, a sprejel se je predlog,
da se podporna bolniška blagajna opusti. Zvezni odbor pa naj vloži prošnjo pri deželnem odboru, da isti za podporno blagajno v službi ponesrečenih 10 iz stražno-gasilnega zaklada dovoli. V debato so posegli gospodje Doberlet, Grasselli, Gustin, Lavtižar in Mlakar in je po pojasnilih gosp. Grassellija bil sprejet navedeni predlog gosp. Doberleta. Prihodnji zvezni odbor skušaj pa to doseči pri deželnem odboru.
Po določilu nagrade tajniku prešlo se je k volitvi odbora za prihodnji dve leti. V vodstvo zveze so bili iz celega zbora soglasno izvoljeni: gospodje Doberlet, Achtschin in Trošt, kot odborniki za Gorenjsko: Štricelj (Ljubljana), Fajdiga (Kamnik). Rus (Bled); za Dolenjsko: Guštin (Novomesto), Ogorelec (Sko-fcljca, na novo), Rupert (Krško); za Notranjsko: Mayer (Vrhnika, na novo), Papier (Borovnica) in Petrič (Postojina)
S tem je bil dnevni red izcrpljen in načelnik Doberlet zaključi občni zbor.
Trošt s. r.	F. Doberlet s. r.
tajnik.	načelnik.
Slavnost dvajsetletnice prostovoljnega gasilnega društva v Kamniku, spojena z blagoslovljenem novega gasilnega doma.
Do 500 gasilcev zbralo se je dne 10. avgusta v Kamniku; prišli so, ker je domače gasilno društvo praznovalo svojo dvajsetletnico, in seje ta dan blagoslovil lepi gasilni dom; društveni odbor je moral moledovati in prosjačiti leta in leta, dokler se je nabralo toliko, kolikor je bilo za zgradbo potrebno; pot mu je bila s trnjem posuta, a vstrajal je in se ni zbal dela in truda, dokler je dosegel svoj namen in se je moglo društvo preseliti iz prostorov, ki so bili pač le v sramoto naprednemu mestu, v novo lepo stavbo, ki je v ponos društvu, osobito njega vodstvu, pa tudi v kras mestu samemu. Zvezni odbor gasilnih društev je pa drage volje odzval se vabilu, da se vrši občni zbor zveze v tem mestu, da se s tem še bolj poveliča slavnostni dan.
To je bilo vrvenje na Kamniškem kolodvoru ob 8. uri zjutraj, kajti vlak je imel privesti večino gostov, mnogo jih je pač došlo na vozeh, ki so hiteli potem na kolodvor k sprejemu.
Ko prispe vlak, ki je pa ta dan vlekel mnogo čez normalno število voz z gosti, gasilci in druzimi prijatelji Kamnika, za-svirale so godhe krepke koračnice. Po vvršČenju v red pozdravil je načelnik domačega društva zvezni odbor, pred vsem očeta Doberleta in druge goste. Kamniške krasotice izročile so očetu krasni šopek planink v spomin in dičile prsi gasilcev in došlih veterancev z šopki. Pač mučno delo, preden so bili vsi odičeni. kod je pa še manjkalo, leteli so šopki raz oken, ko smo korakali v z zastavami okrašeno mesto.
Na glavnem trgu pozdravil je došle županov namestnik, želeč vsem najbolje zabave na domačih tleh; na pozdrav je odgovoril načelnik zvezi g. Doberlet.
Po kratkem odmoru podali so se gasilci k zborovanju, a po končanem zborovanju k sv. maši v župno cerkev. Pri maši kakor tudi pozneje pri blagoslovu doma pelo jo pevsko društvo «Lira.» Po sv. maši izvršil je č. g. dekan Ivan Lavrenčič cerkveni blagoslov gasilnega doma. Pri tej priliki izpregovoril je županov namestnik nastopne.besede:
Velečastita gospoda, vrli ognjegasci!
Ravnokar izvršilo se je blagoslovljenje gasilnega doma, doma in tako rekoč središča gasilcev in shrambe vseh potrebnih gasilnih priprav.
Nepotrebno mi je poudarjati važnost gasilnih društev sploh, sosebno pa še v našem milem Kamniku, kateri je prestal že mnogo žalosti in strahu vsled požarov. Tako naj omenim le velikanskega ognja, kateri je upepelil leta 1779. skoraj pol mesta; in iz naj novejše dobe je še gotovo premnogim v živem spominu strahovit dan 11. maja 1887, ko je gorela v tukajšnji prahami zaloga solitra in je bila nevarnost za celo mesto kar največja.
Je pa tudi moč ognja, te proste hčere narave, kakor jo imenuje največji pesnik Nemcev, Schiller, najhuja, ako se tista
spon znebi. Gorje siromaku, komur začne nad lastno glavo strop goreti in nima pomoči, gorje vasi, trikrat gorje mestu v plamenu in brez izdatne pomoči, brez hrambe proti divjemu elementu.
V taki priliki spozna se neizmerna korist gasilnih društev in pravi blagoslov človekoljubja srčnih in požrtvovalnih gasilcev, kateri večkrat se smrtno nevarnostjo rešijo svojemu bližnjemu blago in tudi življenje — in to vse brez plačila.
Leta 1882. ustanovilo se je tukajšnje gasilno društvo in danes praznuje ta prekoristni zavod svojo dvajsetletnico. Dolga je doba 20 let, in nebroj je bilo požarov v okrožji tega društva, pri katerih so pokazali naši vrli gasilci pogum, vstrajnost in skazali se svojim napornim delovanjem nesebično ljubezen do bližnjega, katerega ljubijo v pravem pomenu besede še bolj kakor samega sebe.
Lep, krasen dom so si zgradili naši vrli gasilci pod spretnim vodstvom njih načelnika gospoda Josipa Fajdige. Kazal bode še našim potomcem, kako vneti so bili člani gasilnega društva, kako marljiv in skrben njih načelnik.
Oskrbeli so si lastni dom, krasno zavetišče, v katerem naj se razvija in procvita naše vrlo prostovoljno gasilno društvo, Bogu v čast, sebi v slavo, bližnjemu v korist.
To želim društvu in Vam, vrli gasilci, danes ob otvoritvi Vašega doma in ob dvajsetletnici obstanka društva v svojem in v imenu vseh someščanov iz celega srca.
Živili! Sreča junaška!
Po blagoslovu bilo je defilovanje pred dostojanstveniki, potem je bil obed v raznih gostilnah. Pač moramo tu javno pohvaliti kamniške gostilničarje, ki so za malo ceno gasilcem dobro in obilo postregli, tako da nisi videl nezadovoljnega obraza. Niso pozabili gasilci dneva, ko so bili pred desetimi leti v Kamniku, zato so radi prihiteli, ker so vedeli, da pridejo med poštene ljudi, ki ne izkoriščajo take prilike, da bi si žepe polnili, za kar jim gre pač vsa čast.
Veliko gasilcev zbralo se je pa tudi pri banketu v hotelu «Fischer,» kjer je med obedom svirala domača mestna godba.
Vrsto napitnic otvoril je načelnik kamniškega gasilnega društva, g. Josip Fajdiga, z napitnico na presvetlega cesarja, kot prvega pospeševalca in dobrotnika gasilstva. Gospod komisar Kordin, kot zastopnik okrajnega glavarstva, se zahvali za izraz lojalitete in napije napredku gasilnega društva v Kamniku.
G Doberlet poudarja zasluge najnovejšega častnega člana zveze za gasilstvo in napije njega ekscelenci g. c. kr. deželnemu predsedniku.
Zvezni tajnik Trošt se spominja mestnega zastopa in prebivalstva Kamnika, katero je zgradilo tako lep dom, in izraža željo, da naj je ta doin kot last občine gasilcem, ki so sami tudi občani, v uporabo prepuščen; da bi pa bilo kdaj o kakem dolgu društva govorica, ni resnim smatrati, saj je vse le občinska naprava. — G. Doberlet se spominja navzočega državnega poslanca g. nadsvetnika dr. Ferjančiča, kot krepkega zagovornika za gasilstvo v kazenskem postopanju. — G. dr. Ferjančič napije naprednemu mestu Kamniku. — G. Fajdiga napije očetu gasilstva g. Doberletu.. — Po tej napitnici izročila je deputaci ja kamniških gasilcev pod vodstvom g. Pintarja g. Fajdigi častno diplomo. G. Fajdiga se zahvali na ovaciji in obljubi, da se bode tudi vnaprej po svojih močeh trudil za društvo. Po napitnicah gg. Sajovica in Spaleka se je zaključil oficijelni del, začel se je ob 4. uri koncert Kamniške godbe in pevskega društva «Lire,» ki je bil prav dobro obiskan. Težko je bilo gostom ločiti sc od Kamnika in njega gostoljubnih prebivalcev. Vsem faktorjem pa, ki so količkaj pripomogli k tako lepo uspeli slavnosti, osobito pa društvenemu odboru, zlasti načelniku g. Josipu Fajdigi in marljivemu tajniku g. Karolniku, bodi za njihov obilni trud izrečeno popolno priznanje.
Gasilec.
Gasilska slavnost v Karlovcu.
Dne 7. in 8. septembra t. 1. praznovalo je prostovoljno gasilno društvo v Karlovcu svojo tridesetletnico in petindvajsetletnico blagoslovljenja zastave in blagoslovljenje novega gasilnega orodja.
Slavnosti se je udeležilo 38 gasilnih društev po večjih in manjših deputacijab, med temi tudi gasilni društvi iz Ljubljane (10 mož) in iz Metlike (15 mož).Gasilno zvezo Kranjsko zastopal je nje načelnik g. Doberlet.
Povodom te slavnosti bil je v Karlovcu tudi občni zbor «Vatrogasne zajednice» Hrvatske.
Cela slavnost je lepo uspela in popisana je v posebni «Spomenici,» ki je posvečena načelnikoma kranjske in hrvatske zveze, gg. Fr. Doberletu in Gjuro St. Deželiču.
Karlovško prostovoljno gasilno društvo osnovalo se je 1. 187 1. pod tedanjim županom dr. Ivan Simuničem, ki je pozval v mesto Karlovec izkušenega organizatorja gasilstva, g. Ferda Jergiča, načelnika celovškega gasilnega društva, ki je preskrbel prvo potrebno orodje in izvežbal člane. Najodličnejši meščani so bili udje društva, ki so si izbrali julija meseca 1871 odbor. Prvi načelnik društva bil je Ernest Mühlbauer in to do maja I. 1879.
V odboru bili so še odlični meščani Anton Kovač, Edo Lukinič, Janko Modrušan, Ignacij Jelenc, Filip Reiner, Makso Heinrich, Makso Grahovac, Peter Matica in T. Gavella. Društvo nabavilo si je po dobrotnikih tudi krasno zastavo, ki je bila dne 8. septembra 1877 blagoslovljena. Kumica zastave je bila gospa Otilija pl. Türk od Karlovae-grada, katera je tudi petindvajsetletnici kot čvrsta in čila dama prisostvovala in zastavo z trakom okitila.
Društveni prvi pokrovitelj postal je leta 1874. hrvatski mecen, biskup Josip Juraj Strosmajer, a prvi častni člani župan dr. Iv. Simunič, ban Ivan Mažuranič in kardinal Josip Mihalovič.
Po odstopu Mtihlbauerja bil je izvoljen načelnikom Lavoslav Roksandič do 1. 1882., a to leto 9. julija Janko Stamer, ki je načeloval pa samo do 2. septembra 1883, a bilje ta dan izbran društvenim načelnikom Alfred Kappner.
Za časa lioksandiča obhajalo je društvo svojo desetletnico 1. 1881. in 13. novembra 1881 udeležilo se je slavnosti odkritja grobnega spomenika svojemu bivšemu izvršujočemu članu, slovenskemu pisatelju Valentinu Mandelcu, ki je pokopan na Karlovškem pokopališču. Dne 12. novembra 1883 umrl je prvi načelnik Mühlbauer.
Pri občnem zboru dne 4. maja 1885 bil je izvoljen načelnikom Anton Benič, ki je pa le eno leto načeloval. Naslednik mu je bil 1. 1886. Ivan Weber, ki je načeloval do 1. 1889., v katerem letu je bil izvoljen zapovednikom Hinko Krapek, ki je zapovedoval do 1. 1896. Leta 1890. imenovalo je društvo svojim častnim članom zaslužnega načelnika zveze Gjura De-želiča, a 1. 1891. Aleksandra Medurja.
Po odhodu Krapeka bil je izvoljen načelnikom gospod Josip Absac, kateri društvu še sedaj z vso vnemo načeluje.
Društvo ima innogo dobrotnikov, ki je podpirajo tako, da si je moglo nabaviti razno orodje in potrebščine in da je njegova imovina vže narasla na več ko 7000 kron. Med posebnimi dobrotniki društva imenovati je pokojnega meščana Danila Banjanina, koji je društvu zapustil 6000 kron kot utemelji-teljni zaklad za ponesrečene gasilce.
Letošnja slavnost tridesetletnice se je vršila jako impozantno, vsa čast odboru, ki se je nemalo trudil. V nedeljo, dne
7.	septembra, začela so dospevati ^gasilna društva v z mnogo-brojnimi zastavami okičeni Karlovec. Vsa došla društva so se v spremstvu domačega društva, s pevskim društvom «Nada» in godbo podala na kolodvor, da sprejmo in pozdravijo z železnico došle gasilce.
Ko je dospel vlak ob J/2 12. uri, zasvirala je godba hrvatsko himno, a iz sto in sto grl odmevali so «Pomoz Bog»- in «živio»-klici. Po vvrščenju v red je pozdravil došlece načelnik g. Josip Absac, po pozdravu odkorakali so gasilci med sviranjem raznih godb v Karlovec pred Zorin dom, kjer je bil razhod.
Ob 4. uri popoludne bila je velika vaja, kateri so razen gasilcev prisostvovali mnogi odličnjaki, med njimi veliki župan g. Bude pl. Budisavljevič v spremstvu mestnega župana g. J. Vrbaniča in poslanca g. dr. Ivana Banjavčiča. Vaja, ki je izborno izpala, trajala je do 6. ure, a po vaji so šli domači vatrogasci z gosti na pokopališče, kjer so položili vence na grob prvih uslanovnikov Simuniča in Mühlbauerja.
Ob 8. uri začel se je komers pred Zorinim domom. Pri komersu je svirala godba c. in kr. 96. pešpolka, a peli sta društvi «Nada» in «Zora». Komersa sta se udeležila tudi na-
čelnika gasilskih zvez gg. Deželic in Doberlet ter mestni župan g. J. Vrbanič. V pondeljek zjutraj zbrali so se gasilci pred Zorinim domom, se vvrstili in odkorakali na Zrinski trg k svečanostni maši in blagoslovu novega orodja. Po pozdravu zveznega načelnika g. Deželiča okitile so gospice gasilce s šopki, a potem je iste pozdravil mestni župan g. Josip Vrbanič. Ob 9. uri služil je sveto mašo g. Karlo Matica, zvezni dušni pastir. Sveti maši so prisostvovali vsi dostojanstveniki in kumica gospa pl. Türk se svojo obiteljo. Po sveti maši je kumica pripela društveni zastavi krasen trobojih trak z napisom «8. septembra 1902 — Otilija pl. Türk»; nato je g. K. Matice blagoslovil novo brizgalno in lestvo. Zatem je bilo defilovanja pred dostojanstveniki in kumico in so se društva pred Zorinim domom razšla.
Po 11. uri začel se je občni zbor hrvatske gasilsko zveze, kpjega je otvoril nje načelnik g. Deželič, a prej je še došle pozdravil mestni župan g. Jos. Vrbanič. Načelnik g. Deželič pozdravil je g. Vrbaniča in g. Doberleta, zahvaljujoč se jima za nju prisotnost, na kar sta se oba zahvalila.
Ob 1. uri začel se je banket v Zorinem domu, kojega seje udeležilo 311 oseb, vsi dostojanstveniki in gospa Otilija pl. Türk se svojim g. soprogom.
Prvo zdravico napil je g. Deželič Njega Veličanstvu kralju kije bila navdušeno sprejeta s klici «Živio kralj Fran Josip L», a godba 96. pešpolka je zasvirala cesarsko himno. Gospod Deželič je na to napil banu hrvatskemu, na kar je godba zasvirala «Liepa naša domovino».
Načelnik g. Absac nazdravlja kumici gospej Oti liji pl. Türk, g. Kolarič Karlovškemu društvu, g. Karlo Matica mestnemu županu g. Vrbaniču, g. Vrbanič Slovencem in starini Doberletu. G. Turk iz Ljubljane se zahvaljuje se srčnimi besedami za častni sprejem Slovencev in napije «Hrvatsko-slo venski vzajemnosti». Vrstile so se še mnoge zdravice na razne prijatelje društva, osobito gg. Deželiča in Absaea; banket končal se je ob 4. uri. Po banketu je bila velika ljudska svečanost v kopališkem parku; udeležba je bila tolika, da ni bilo mogoče dobiti mesta. Za zabavo so skrbele poleg vojaške še štiri druge godbe; pevske točke izvajali sta društvi «Nada» in «Zora».
Društvo Karlovško naj živi, procvita, napreduje in se razvija tudi nadalje pod spretnim vodstvom svojega načelnika g. Josipa Absaca.
Na pomoč!
Avstrijski gasilski shod.
V Solnogradu vršil se je ob ogromni udeležbi dne 6., 7. in
8.	septembra t. 1. avstrijski gasilski shod, spojen z razstavo gasilnega orodja in družili priprav ter izletom v Monakovo. Žbralo se je do 3000 gasilcev iz raznih avstrijskih kronovin, največ iz Solnograškega, Nižje- in Gorenje-Avstrijskega. Kot gostje prisostvovali so gasilci iz sosednje Bavarske, zastopane so bile tudi Sodmograško, Rusija in Italija po svojih odličnih odposlancih.
Dne 6. septembra imel je odbor avstrijske gasilske zveze svojo štiri ure trajajočo sejo, pri kateri so je sestavil vzpored občnemu zboru dne 7. septembra. Na večer bil je v prostorih «Kurhausa» slavnostni sprejem in pozdrav došlih gasilcev. Jako obširni prostori bili so za ta večer veliko premajhni, kajti sešlo se je tu poleg gasilcev sila mnogo prijateljev istih se svojimi družinami; da ni manjkalo godbe in petja ter raznih zdravic je ob sebi umljivo.
Dne 7. septembra je bil v veliki dvorani «Kurhausa» občni zbor pri mnogobrojni udeležitvi. Prisostvovali so zastopnik vlade, c. kr. dvorni svetnik baron Myrbaeh, zastopnik deželnega odbora dr. Rottensteiner, župan Berger, kot gosti zastopnik «Rudečega križa», gasilni ravnatelj Paul Fuchs iz Ruskega, gasilni ravnatelj Goldoni iz Milana in okrožni zastopnik Haggen-miller iz Bavarskega.
Pred otvoritvijo zborovanja pozdravil je vse navzoče, osobito zastopnike, načelnik gasilne zveze, komercijalni svetnik Reginald Czermack, in odposlala se je udanostna brzojavka presvetlemu cesarju.
Vršile so se potem razprave po določenem dnevnem redu. Najprej so bila razna poročila o delovanj« v pretekli dobi, t. j. od 6. septembra 1896 do sedaj, potem so se sprejeli naslednji sklepi:	m
O ustanovitvi smrtne blagajnice za planinske dežele; o enakih službenih znamenjih; o peticiji na c. kr. ministrstvo za trgovino, radi še nadaljnih olajšav pri uporabi brzojava pri nesrečah; da se napravi peticija v svrho podelitve častnega znamenja za 25letno službovanje pri gasilstvu.
Popoludne ob 3. uri bil je slavnostni sprevod po mestu, a temu je sledila na dvornem trgu eksaktno in mirno izvedena vaja solnograškega gasilnega društva v zvezi z gasilci državne železnice. To je izvežbanost in sigurnost v nastopu, da je veselje, tukaj se človek res marsikaj nauči. Po vaji bila je v Franc Jožefovem parku ljudska veselica, ki jo je obiskalo na tisoče broječe občinstvo, kjer so svirale tri godbe in je bilo mnogo družili kratkočasnih zabav, petja, igre, ognjemeta i. t. d.
Dne 8. septembra bila je poskušnja raznih razstavljenih parnih brizgalnic in lestev, kjer si lahko proučil razno orodje in njega delovanje.
Ob y212. uri bila je seja delegatov avstrijske gasilske zveze radi volitve predsedništva. Ker je dosedanji predsednik vzlic prošnji in enoglasni izvolitvi odklonil sprejem, bil je potem enoglasno predsednikom izvoljen Rudolf Rohrer iz Brna, I. podpredsednikom Karl Schneck iz Št. Polita in II. podpredsednikom dr. Ivan Schauer iz Welsa. Dosedanji predsednik bil je pa radi zaslug za gasilstvo sploh in za zvezo posebej, izvoljen častnim predsednikom avstrijske gasilske zveze. Popoludne ob 3. uri bila je vaja «vodne brambe» na precej deroči Salici. Tu smo videli zopet nove zanimive stvari, kako se rešujejo ljudje in njih imetje o povodnji; neki ud je celo po vodi hodil v čevljab, ki si jih je sam nalašč v to svrho napravil.
Po tej vaji napravilo je mnogo gasilcev izlet v cesarski grad in park Hellbrunn, a zvečer je bil odhodni koncert v restavraciji «Električna vzpenjača».
Dne 9. septembra odpeljalo se je nad 600 udeležencev v Monakov. Direkcija bavarskih železnic dala je za polovično ceno separatni vlak, ki je vozil kot brzovlak, a tudi udobnost na vozeh je prav hvalevredna.
Pripeljavši se v Monakov pričakovali so Avstrijce na peronu monakovski gasilci, in sicer od vseh oddelkov nekaj in godba I. artilerijskega polka, ki je pri dohodu svirala «Doppel-adler-koraČnico», a koj na to avstrijsko himno mej gromovitimi obojestranskimi klici. Po pozdravu od strani predsednika mo-nakovskih gasilnih društev zahvalil se je častni predsednik Czer-mack za prijazni vzprejem. Na to so monakovski gasilci peljali avstrijske tovariše po raznih hotelih in jim potem bili na uslugo kot vodniki po krasnem mestu. Omenim naj tukaj, da smo bili v hotelih prav dobro in ceno preskrbljeni, kar je zasluga monakovskih gasilcev.
Ob 6. uri je bila vaja monakovskih gasilcev, ki je izpadla v splošno zadovoljnost. Videl si tu pnevmatično lestvo, vaja na tej lestvi je v resnici vratolomna, a gasilec, ki gaje bliskoma dvignila 25 m visoko, bil je siguren, kakor bi stal na tleh. Gez nekaj minut je bilo vse v delu, voda je brizgala na vse strani. Tako orodje je pač drago, a tudi za veliko mesto potrebno in neprecenljive vrednosti.
Po vaji zbrala se je nebrojna množica v okrašenih prostorih dvorne pivarne k slavnostnemu komersu, kjer je koncertirala godba prvega artilerijskega polka in pelo pevsko društvo «Lilija». Prisotni so bili tudi razni mestni in deželni dostojanstveniki. Predsednik monakovskih gasilcev pozdravi z vznešenimi besedami Avstrijce in konča z trikratnim slava presvetlemu cesarju Francu Jožefu 1. Godba zasvira avstrijsko himno, katero so stoje poslušali in ki se je tudi iz tisoč grl razlegala; bila je prava patrijotična ovacija, da si lepše misliti ne moreš.
Častni predsednik Czermack se v svojem govoru spominja bavarskega regenta Luitpolda kot zaščitnika gasilstva. Nato se je pela bavarska narodna himna z spremljevanjem godbe. Navdušenost se ne da popisati, ki sta jo ta dva patrijotična govora vzbudila. Po raznih drugih govorih razšla se je množica šele pozno v jutro.
V sredo so nekateri šli še k Starnberškemu jezeru, a drugi so se napotili domov, v svesti si, da so se priučili mnogo koristnega za nadaljnjo probujo gasilstva.
Gasilni dom (priloga).
Na od mnogih strani izraženo željo podajamo danes načrt gasilnega doma, ki bi vsaj po našem mnenju deloma ustrezal vsakemu gasilnemu društvu na deželi. Priznavamo, da ta načrt ni popolen, ker se isti napravi tudi po razmerah dotičnega kraja, z ozirom na razpoložljivi prostor. Merilo je 1 : 200, to je tako razumeti, da je vsak centimeter dolgosti v načrtu v naravi enak dolgosti dveh metrov. Poglavitna slika je tloris, označene so tu vse dolžine in širine, katere se lahko poljubno in po potrebi zdaljšajo ali pa tudi zožijo. Stolp naj bi bil vselej v ozadju v sredini, kar daje lepše lice, napravita se sobici, ki služita ena kot pisarna in zborovalnica, druga kot shranjevališče za boljšoobleko. Stolp je pa lahko tudi zunaj celega doma na sredi v ozadju, ako ni sobic in to zunaj poslopja. Proračunov nismo napravili, ker so cene v vsakem kraju drugačne, pač pa opozarjamo na dejstvo, da so «Gasilni domi» itak last občine in je ona dolžna jih postaviti. Po vzorcu pa lahko vsak količkaj izvedeni zidarski mojster napravi novinačrtin stroškovnik.
Dopisi.
Št. llupert. Ker že davno ni bilo nič slišati o našem društvu, tedaj blagovolite v Vašem cenjenem listu «Gasilec» natisniti nekaj vrstic. — V nedeljo, dne 17. avgusta 1902, priredilo je naše društvo veselico na vrtu g. J. Freliha v Sent Rupertu s petjem, godbo na godala in harmoniko, dalje z šaljivo igro «Oproščeni jetnik» ter plesom. Petje je vodil organist g. Josip Cimerman, kateri je izuril nalašč za tisti dan posebni pevski zbor. Pevci so peli izvrstno moški in mešani zbor, za kar so želi obilo pohvale. Pa tudi društvo je jako hvaležno g. Cimermanu, ki se je tako neumorno trudil za društvo. Igralo se je tako dobro, da niso gledalci prišli iz smeha in ni bilo ploskanja ne konca ne kraja. Godba je bila tudi izvrstna, ako so koga podplatje srbeli, se je prav lahko zasukal. Občinstva je bilo toliko, da ni bilo dobiti ne mize ne stola, vsak kotiček je bil poln. Da pa je bila veselica tako dobro obiskana, za to gre posebna hvala gostom iz Mokronoga. Posebno se nam je zahvaliti gasilnemu društvu iz Mokronoga, osobito njegovemu vrlemu načelniku gospodu P. Strelu, kakor tudi podnačelniku g. Povšetu. Ravno tako moramo tudi vse tiste zahvaliti, kateri so kaj prostovoljno darovali, kar seje tudi v precejšnji meri zgodilo. Dalje je tudi šaljiva pošta precej dobro funkcijonirala, tako, da ima društvo od veselice precej dohodkov, katerih pa tudi potrebuje, ker ima še dosti dolga na orodju in gasilnem domu. — Komaj pa je veselica minula, moralo je društvo pokazati, čemu je ustanovljeno. Dne 20. avgusta ob polu 11. uri po noči naznani nočni čuvaj ogenj, čez nekaj minut je bilo skoro vse društvo skupaj, žal, da ne dostaje društvu voz za moštvo, zato jih je moralo precej doma ostati, drugi pa so se podali v smeri Mokronog. Gorela je grajščina Konopni dol z vsem pristavskim poslopjem, rešiti ni bilo mogoče veliko, ker ni vode blizu, in je ista od nas oddaljena dve uri, a'delali smo vzajemno z Mokronoškim društvom, kar je bilo mogoče; vodo smo dobivali okoli 700 m daleč. Ko smo gradič reševali, bili smo od ognja obdani, kakor v ognjeni trdnjavi, ali društvi sta delali neustrašeno. — Bolj veseli smo bili, ko nas je dne 22. avgusta obiskal zvezni tajnik, kateri nam je dal veliko dobrih svetov, kako nam se je ravnati v prihodnje, kajti društvu je tega sila treba, ker je še mlado in neizkušeno, le žal, da ravno več udov ni bilo doma, ker je bil delavnik. Želeli bi si več takih posetov, da bi društvo, bolje uspevalo, gospoda pa najlepše zahvaljujemo in mu kličemo: Na svidenje in bratski «Na pomoč!» Josip Rugol, tajnik.
Iz Sodražice. Dne 20. julija t. 1. imelo je tukajšnje gasilno društvo svoj občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število članov in tudi druge gospode in odličnih mož. Mod temi naj omenim v prvi vrsti našega župana gospoda Franca Bartola, ki se je že pri več ko eni priliki pokazal društvu naklonjenega. Zbrane je pozdravil s primernim, a izbornim govorom vodja
društva, gospod Anton Lavrenčič, na kar je predstavil gasilce g. županu, ki je šele pred kratkim zasedel to častno mesto. V jedrnatih besedah razložil je pomen in namen tega društva. Opominjal je člane in druge navzoče, naj se zanj bolj zanimajo in bolj delujejo za povzdigo tega prekoristnega društva. Privabil je s tem tudi nekaj novih moči, katerim je razložil, da je društvo nevtralno. Bogu v čast, bližnjemu v korist, to je naše geslo, to naš kažipot. Omenil je nekatere izpremembe. Spominjal se je v toplih besedah ranjkega župnika gospoda Voglarja, ki je bil ustanovni član in ki smo ga, žal, morali prezgodaj položiti v hladni grob. S pokojnim župnikom je izgubilo naše društvo svojega rekel bi največjega dobrotnika. C. kr. poštar gospod Fajdiga mora radi službenih naredb izstopiti. Gospod vodja je predlagal, naj se ga izvoli častnim članom, na kar so ga gasilci z velikim veseljem enoglasno izvolili. Dalje je omenil gospod vodja razne društvene zadeve. Najbolj nas je iznenadila vest, da nas zapušča tudi on, kateri je največ žrtvoval in se največ trudil za naše društvo. Čutili smo se osamljeni, kakor dete brez matere. Kajti on, že sam na sebi blaga in vsem dobro želeča duša, je bil posebno nam nad vse dober in poleg tega še zelo razumen vodja, ki nam je znal pomagati iz vsake zagate. Nadejali smo se, da ga nazaj pridobimo, a ker je ostal pri svojem sklepu, smo na drugem občnem zboru dne 3. avgusta izvolili sledeče gospode: Načelnik Josip Oberstar, podnačelnik Peter Vesel, blagajnik Ivan Kovačič, tajnik Franc Mikulič, odborniki Fran Rus, Fran Stupica in Ivan Sega, namestnika Rudolf Fajdiga in Ignac Vesel, pregledovalci računov Jakob Perdan, Jakop Mihelič in Josip Všenica. Končno je g. Anton Lavrenčič izrekel te besede: «Ne bom Vas zadrževal s svojim govorom. Vsem je znano, da ne kandidiram več. Odpovedujem se objednem popolnoma vsaki častni stopinji in izstopam s zavestjo, da sem izpolnil svojo dolžnost, in da sem storil mnogo. Trudil sem se štiri leta, da se je društvo vzpelo na sedanjo stopinjo. Moči je sedaj tudi takih med člani, katerim lahko izročim vodstvo brez vseh skrbi. Ne bodite omahljivi, ampak srčni in vstrajni. Bodite poslušni svojim predpostavljenim, s tem bodete pokazali, da ste iz moje šole. Meni se je sicer izvan društva mnogo nasprotovalo in marsikaj pred-bacivalo, čemur nisem bil kriv, ker sem ravnal z vsemi enako; a uvidel sem, da se s trdno voljo doseže prav vse, in ta me ni zapustila nikoli. Ne plaši naj Vas ne delo ne trud! Najboljše plačilo je sladka zavest, da ste storili svojo dolžnost natanko, kakor Vam jo je predpisovalo življenje. Ponavljajte večkrat s premislekom naše geslo, in nikdar ne bo ugasnila iskra navdušenosti v Vaših srcih. Iz dna duše Vam zakličem trikratni «Na pomoč!»
Studeno. Ni še dolgo tega, da se je ustanovilo pri nas toli potrebno gasilno društvo. Zahvala za to gre v prvi vrsti neumornemu in skrajno nesebičnemu delovanju g. nadzornika za Notranjsko, M. Petriča, načelnika gasilnega društva v Postojini. Nedeljo za nedeljo je meril dolgo pot iz Postojne v Studeno, in kdor naša pota pozna, ve, kaj to pomeni! Bodril in navduševal je naše ljudstvo s krepkimi besedami, kazal jim korist društva, zbujal v njih ponos in dosegel svoj namen. Ustanovilo se je gasilno društvo, ki šteje sedaj 32 delujočih in 20 podpornih članov; za začetek lepo število! Prišel je k ustanovnemu zboru ter vse formalitete, ki so v takem slučaju potrebne, blagohotno sam brezplačno oskrbel. Srčna mu hvala! Kot glavni funkcionarji so voljeni: predsednikom Ivan Štrukelj, posestnik; tajnikom Mihael Mežan, učitelj; blagajnikom Štefan Rihar, župnik, vsi v Studenem. G. Petrič oskrbel nam je začasno sicer staro, a še dobro delujočo brizgalno gasilnega društva postojnskega z vsemi potrebnimi pripravami. Vadili smo se nedeljo za nedeljo; seveda je g. Petrič zopet hodil nas poučevat. Pot je imel za plačilo, pa našo iskreno zahvalo. Dne 15. junija pa smo imeli v Studenem skupno vajo s Postojnskim gasilnim društvom, ki je došlo tri ure daleč z jedno brizgalno, vozom za cevi in 2 lestvama. Načrt za njo je vzorno naredil in narisal g. Petrič sam in ravno tako vzorno se je izvršil. Šlo je «kakor na špagi». V resnem slučaju bil bi se goreči poskusni objekt gotovo rešil. Menda seje naše gasilno društvo za prvikrat prav vrlo izkazalo, kar je kazal nagovor g. Petriča in vznešena res krasna napitnica tajnika postojnskega gasilnega društva
g. L. Fettich pl. Frankheima. Zahvaljujemo se bratskemu društvu na izredni požrtvovalnosti. Da smo se pozneje med seboj še imenitno zabavali, se razume. Öe še povem, da smo poslali prošnje za podporo na vse konce in kraje, sem povedal vse!
Na pomoč!	m.	m.
Novice.
V zadnjem času pristopila so zvezi gasilna društva v Mirni peči, Ribnem in Stražišču. — Novo gasilno društvo osnovalo se je na Ježici pri Ljubljani.
Gasilno društvo v Ilirski Bistrici-Trnovem izvolilo je častnim članom gosp. Slavoja Jenka iz Podgrada, ono v Sodražici gosp. Franc Fajdigo iz Sodražice.
Gosp. Adolf Guštin, zvezni odbornik in načelnik gasilnega društva v Novemmestu, dobil je važne listine o požarni policiji v Novemmestu iz osemnajstega in devetnajstega stoletja. Zanimivosti teh listin obelodanimo v prihodnji številki. Naj bi tudi drugi načelniki iskali v mestnih arhivih, dobila bi se gotovo marsikaka zanimiva stvar o gasilstvu; vse dotične akte vrnili bomo nepoškodovane nazaj.
Diplome za častne člane drage volje priskrbi uredništvo lista, cena jim je z lepo izvedenim kaligrafičnim napisom 7, 9, 12 in 20 kron brez poštnine.
Večkrat nam dohajajo vprašanja radi konopnih cevij. Naznanjamo, da iste priskrbi gospod Albin Achtschin v Ljubljani po izvirnih cenah.
Ob enem si usojamo priporočati navedeno tvrdko za napravo strelovodov, vpeljanje vodovodov po hišah in v celih občinah, za izvršitev vsakovrstnih ključarskih, stavbenih in umetnih del. Gasilci naj se drže gesla «Svoji k svojim» in naj podpirajo ter priporočajo zaslužnega našega podnačelnika in blagajnika.
Da gasilci izvedo za gasilce-obrtnike, ki v večji meri proizvajajo svoje izdelke, in iste priporočajo v krogu svojih prijateljev, pripravljeni smo v vsaki številki nekoliko tacih tvrdk naznanjati in to brezplačno. Gasilci-obrtniki naj se v tej zadevi obrnejo do uredništva.
I. gornje-avstrijska naprava gasilnih orodij ln oprave
Konrad Rosenbauer
Linču. (Gl-or. ^.vstrijslno).
Sesalne brizge vsacega sestava.
Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve. Vsakojaka oprava za plezalce in šarže. Razsvetljevalne priprave in glasbila. Sa,aa.itetn.e oprave ixt dimne Icrinlsie.
Izvrstne konopne cevi neprelcosljive dobrote. Cenilniki zastonj in poštnine prosto. Olajševalni plačilni pogoji.
i|
fr I	77^
U p. rrrrr.iniiiii i rti i r n n i rrrti ti i it r innm ii i i
.Jamstvo 5 let.	«JaniHtvo 5 let.
C. kr. privileg. tovarna brizgalnic, črepalnic in drugih strojev
R. CZERMAK-A
v Toplicah (Češko)
dobavlja
brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjegasilno orodje.
Najugodnejši plačilni pogoji.
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Tiskala Kleinmayr & Hamberg v Ljubljani.