541 Letnik 41 (2018), št. 2 Slo v esna podelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj za obdobje 2017–2018, ki jih ADS bienalno podeljuje za posebne dosežk e na podr očju ar hi - vistik e in popularizacije ar hi v sk e deja vnosti, je bila že tr adicionalno v V eliki sejni d v or ani ljubljansk e Mestne hiše, in sicer v sr edo, 17. 10. 2018, ob 12. uri. Na po - delitvi, ki je pot ek ala pod častnim pokr o vit eljstv om pr edsednik a R epublik e Slo - v enije Boruta P ahorja, so zbr ane nago v orili pr edsednica ADS mag. Hana Habjan, podžupan Mestne občine Ljubljana Aleš Čerin in drža vni sekr etar na ministrstvu za k ultur o Jan Šk oberne, sla vnostni go v ornik je bil dr . Br ank o Šuštar . Nagr ado in priznanji sta podelila pr edsednik k omisije dr . Andr ej Nar ed in pr edsednica ADS. Slo v esnost je po v ezo v al dr . Gr egor Jenuš, s prijetno g lasbo pa popestril T rio Dolce. Andr ej Nar ed Izkažimo čast arhivskemu poklicu Nagovor ob podelitvi Aškerčevih arhivskih nagrad Spošt o v ani nagr ajenec in oba pr ejemnik a ar hi v skih priznanj t er v si nomi - nir anci: Najpr ej čestitk e! Spošt o v ani zbr ani, dr age k olegice in k olegi! »Arhiv smo ljudje «, so ponosno zapisali celjski k olegi ob polst oletnem jubileju s v ojeg a ar hi v a. 1 In k ak šni so ti ljudje v ar hi vih ? Zelo r azlični, k ot nam podobo ar hi vista in ar hi vist o v pr edsta v ljajo njiho v o delo in r ezultati t eg a dela. »Quis es tu? Kdu si ti? Kaj z’enu delu ali opravilo imaš? Jest sem en žlahtnik od stariga inu žlahtniga roda. … Jest sem en žnidar, … en šuštar, … ribič « se je slišalo leta 1691 v pridigi na 3. ad v entno nedeljo, ki jo je imel iz lit er atur e nam dobr o znani k apucin p. Janez s S v et eg a križa na Vipa v sk em. S v oje poslušalce, v sak eg a v s v ojem pokl icu, je spodbujal k pošt enemu delu, k služenju. V njego v em duhu lahk o r ečemo, da je tudi ar hi vist »en dober inu potreben antverh « 2 in g a »imaš … pravičnu opravlat «. 3 T oda arhivist , pr ej v ečkr at označen tudi k ot arhivar , je moder en poklic, ki v našo za v est počasi v st opa od k onca 19. st oletja s pesnik om balad in r omanc k ot mestnim ar hi v arjem ljub ljanskim. Čepr a v se je županu Hribarju zdelo Ašk er - če v o pesnišk o delo bolj pomembno k ot njego v o ur adno poslo v anje, je pesnik za vzet o delal tudi na ar hi v sk em podr očju; še v eč, bil je pr a vzapr a v »prvi mestni kulturni referent « in ar hi v je postal izhodišče k ulturneg a delo v anja ljub ljansk e mestne občine s knjižnico, muzejem in r e vijo Kronika . 4 A delo vni pogoji prv eg a slo v ensk eg a poklicneg a ar hi v sk eg a dela v ca so bili pr a v – ar hi v ski. Ašk er c je po Vilf ano vih r azisk a v ah začel s v oje službo v anje na Magistr atu v t emačni sobi po - znejšeg a ar hi v sk eg a skladišča, kjer je bil »zrak pod vsakoj kritikoj slab in zdravju človeškemu naravnost poguben« . 5 1 “ Ar hi v smo lju dje” . V : Hiša pisanih spominov. Jubilejni zbornik ob 50. letnici Zgodovinskega arhi- va Celje , Celje 2006, str . 219. T ak o so naslo vili pog la vje o zaposlenih v ar hi vu. 2 » Antv er h« – Das Antw er ch (nem., starinsk o): opr a vilo, delo; poklic(no delo). 3 Janez S v et okriški (T obija Lione lli): Dominica III. ad v entus, Quis es tu? … K du si ti?. V : Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega (izbr al in ur edil M. R upel), K oper 1991, str . 38–48. 4 111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana (ur . K opač, Janez; Budna K odrič, Nataša; Šenk , T atja - na), Ljubljana 2009, str . 7; http ://www .zal-lj.si/files/delig htful-do wnloads/2015/03/AR - HIV_111_let .pdf . Pridobljeno 23. 9. 2018. 5 V ilf an, Ser gij: Ant on Ašk er c - mestni ar hi v ar ljubljanski. Kronika 4 (1956), št . 2, str . 99–107, posebej str . 101. 542 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia Delo vni pr ost ori in mat erialno v arstv o so bili še v elik o let ena od osr e - dnjih skr bi slo v enskih ar hi v o v , depoji pa ostajajo pri vr sti ar hi v o v t o še danes. Drža v a pa je polna obljub, ki so osr ednjemu ljubljansk emu ar hi vu že zidale sta v - bo v socializmu nekje v Šentvidu, v samost ojni Slo v eniji pa v drugem pr edme - stju, a od besed ne st oji ne zidak ne bet on. Naši samost ojni drža vi manjk a vidne in simbolične drža v otv orne za vzet osti pr a v na podr očju v se k ultur e, ne samo ar hi v o v . Ar hi v ob morju, ki g a je šir ok o spr ejela s v eta Klar a, postaja primer do - miselnosti, k ak o v poln pr os t or posta vimo še eno vrst o polic. T udi Maribor ima stisk o v pr ost orih jezuitsk eg a k olegija – semenišča in še kje po mestu, a u vrsti - t e v med priorit et e nacional neg a k ulturneg a pr ogr ama 2014–2017 še ni prine - sla r ešitv e. Uspešnejši so bili v No vi Gorici po popla vi leta 1983, pa tudi v Celju in na Ptuju. Ali k ot je v čer aj zv ečer ob odprtju r azsta v e bližnjeg a Ašk er če v eg a ar hi v a »Slovenci, začenjajo se novi časi … (1918–1920) « omenil no vi minist er za k ultur o Dejan Pr ešiček, je pr a v , da se tudi za ar hi v e začenjajo no vi časi g lede ljudi, pogoje v dela in pr ost or o v . Samo ne v e se še, ali v t em mandatu. A r ok o na sr ce – ar hi vi so nar edili v t eh 120 letih, k o spr emljamo poklicno pot ar hi vist o v , zar es v elik e k or ak e. In optimistično lahk o r ečemo: Še jih bodo. Ar hi v sk o delo je tudi pr aznik – k ak or je današnji dan. A slo v esna odprtja ar hi v skih r azs ta v , opazne pr edsta vitv e knjig in filmsk e pr ojek cije, zbor o v anja in pos v et o v anja so le na v sak e kv atr e enkr at , da se po delu tudi po v eselimo, si vzamemo čas za prijat elje (k ot smo slišali ob ar hi v ski st oletnici leta 1998 po - v abilo Janeza K opača, t edanjeg a dir ekt orja ZAL), se sr ečamo pri pripr a vi no vih ar hi v skih pod vigo v , da izmerimo daljo in nebešk o str an … T ak o k ot v Ljubljani z Ašk er cem, so tudi na Gorišk em ar hi v ski začetki pe - sniški – pr a vzapr a v je tak a v sa muzejsk o-ar hi v sk a služba, ki jo je ut emeljil Lud - vik Zorzut , tudi a vt or pesmi ob ar hi v sk em zbor o v anju leta 1972 v No vi Gorici in obisk u gost oljubneg a Gor enjeg a T r bilja v Beneški Sl o v eniji, 6 ki omenja pr a v delo ar hi vista/ar hi v arja, zgodo vinarja. Povejte, kdo ste? Je slovenski vaš glas? Doni nam kot vaš čez gore in poljane. Rojaki smo vaši iz bele Ljubljane. Slovenski smo mi arhivarji, čuvarji, smo mi zgodovine pravični pismarji. Ste vi, arhivisti, o, gostje nam mili, pa še naše akte nam boste odkrili. Poprej pa odkrijemo naš običaj. Vstopite! Vzemite domači grizljaj. Je stara navada in lepa karjanca: za goste na mizi trbiljska gubanca . 7 Pr eden bomo po podelitvi nagr ad nazdr a vili nagr ajencem in nominir an - cem t er se lotili t eg a, k ar bo gost oljubno ponujala miza, si priznajmo, da je ar hi - v ski de lo vni v sak dan bolj si v in enoličen. Pr edani ar hi visti kljub t emu v s v ojem delu najdemo v eselje; r azv eseli nas, k o br alcu posr edujemo podat ek, k o citat r azv eseli br alca in r azisk o v alca, k o izbr ano, odbr ano in popisano gr adi v o, ki g a pr epeljemo …, obog ati naš ar hi v in našo k ulturno dediščino. Še ne nedolgo t eg a – k ak šnih 30 let – pa smo r edno pr enašali f ascikle ali r azsut o gr adi v o – obseg se je meri l ne v t ek očih metrih, t em v eč ocenje v al v k ubaturi (m³) – s podstr eh in 6 Gor enji T r bilj , tudi Gor enji T ar bij (T ribil di sopr a/T ribil Superior e) v Beneški Slo v eniji, blizu slo v ensk o-italijansk e meje. 7 Priložnostno pesem Lud vik a Zorzuta, obja v ljeno v T rink o v em k oledarju za let o 1973 s podpi - som z L. Z. F ervid us, je ar hi v ski publiki pr edsta vila v spominsk em zapisu o njem v prvi št e vilki Arhivov t edanja r a vnat eljica P okr ajinsk eg a ar hi v a No v a Gorica. Bezlaj - Kr e v el, Ljudmila: Lud - vik Zorzut . V : Arhivi 1 (1978), str . 186–187. 543 Letnik 41 (2018), št. 2 iz kleti, da je pot em zv ezan v f ascikle pričak al na opr emo ar hi v skih šk at el in k o - vinskih polic, najpr ej Vilf ano v eg a modela s k onca 50. let 20. st oletja v Mestnem ar hi vu ljubljansk em. K o najno v ejše r ačunalnišk e gener acije ar hi vist o v str ogo ocenjujejo ar hi v sk e pr ednamce, od k at erih se v si vini pozabe izgubljajo k omaj poznana imena, naj pomislijo, da so pr a v ti ohr anili k onkr etno ar hi v sk o gr adi v o, za vzet o zbr ano z danes nepoznanimi napori. T o dr agoceno in pomembno ar hi - v sk o gr adi v o, ki g a naš čas nat o domiselno analizir a in digitalizir a t er s t em mar - sik aj ponuja v upor abo pr a v v udobju doma br ez omejitv e ar hi v skih ur adnih ur . V naših skladiščih hr animo marsik aj, k ar je prišlo v ar hi v le z zagr et ostjo in pridnostjo malošt e vilnih Ašk er če vih naslednic in naslednik o v , ki jih najde - mo na starih slik ah v naših ar hi vih in na seznamu osebja v ar hi v skih jubilejnih publik acijah. Marsik at er a imena ne tak o da vnih sodela v ce v , ki so tlak o v ali našo pot – kljub v sem omejitv am in pomanjk anju pr ost or o v in denarja – v s v etlo se - danjost , k daj le mimogr ede sr ečamo: v dosjejih f ondo v ali ustv arjalce v , v starih popisih. V v sak em ar hi vu smo imeli nek aj znamenitih mož in žena, ki so dopol - nje v ali mozaične k amenčk e na v edno lepši slo v enski ar hi v ski podobi, a jih zgo - do vina ar hi v sk e v ede le r edk o omeni. Njiho v o delo je sk or aj neopazno v gr ajeno tudi v sedanje uspehe ar hi v sk e str ok e od Pr ekmurja do Gorišk eg a in Istr e. T ak o se lahk o h v aležno spomnimo npr . na legendarna P etr a in P a v la (se v eda sta t o bila P et er Strnad in P a v el Miklič) v ar hi v ski čitalnici Gruberje v e palače, na r az - g ledaneg a in delo vneg a pr of. P etr a Ribnik arja 8 pr a v tam ali pa na mariborsk a pr of. Ant ošo Lesk o v ca in Vikt orja V r bnjak a, na gospe v f ot olabor at oriju sose - dnjeg a ZAL-a in še na k og a. Izr ecímo besedo zah v ale gospem T r aut e Sežun in Ani Kambič, T atjani P a v li v Žontarje v em ar hi vu t er v sem pr eostalim pr ed mojim pamti v ek om v ZAL-u k ot T atjani Pir kmajer , E vi Scagnetti ali npr . Iv anu Br carju za upor abne popise gr adbenih načrt o v , 9 pa tudi ar hi vist om in št e vilnim ar hi - v skim uslužbencem v v seh drugih ar hi vih. 10 Na njiho vih r amah vidimo dlje in bolje. Na tist e, ki so poleg pr e vze manja in ur eje v alneg a dela t er popiso v anja znali in zmog li na ar hi v sk o gr adi v o pog ledati tudi k ot zgodo vinarji in kr aje vni zgodo vinarji, str ok o vnjaki za domoznanstv o, sla visti, pr a vniki – r azisk o v alci, se spomnimo še ob obja v ah v r e viji Arhivi , ki se je v eselimo v eč k ot štiri desetletja in v dru gih zbornikih t er str ok o vnih in znanstv enih r e vijah. In k do so ti? Le od - prit e k daj v Arhivih str ani, kjer je pr edsta v ljena bibliogr afija ar hi v skih dela v ce v (ali pa jo pog lejt e digitalizir ano), pa st opi pr ed v as v sa pestr ost od kr aje vne zgo - do vine in pr omocije naše deja vnosti do znanstv eneg a tisk a in se v am pok ažejo tudi lju dje, ki so t o pisali in še pišemo, r azisk ujemo … Kak o t ežk o so zagr eti ar hi visti v letih, k o se je še dalo, spr oti pr ebir ali ne pr a v št e vilne ar hi v sk e tisk e, pričak o v ali prv e št e vilk e r e vije Arhivi , priča tudi ar hi v ski občasnik Šk art . 11 Ed i - na št e vilk a je izšla jeseni leta 1986 v sebinsk o čist o r esno in r azmnožena k ot samizdat pr a v v spodbudo r ednejšemu izhajanju Arhivov . Obja v ljene prispe v k e naših pr edhodnik o v , s k at erimi seznanjajo rubrik a v dr uštv eni r e viji Arhivi , bibliogr afije r e vije Arhivi , v dobi digitalizacije pa so članki dost opni tudi na portalu Sist ory in dLIB t er na spletni str ani Ar hi v sk e - g a društv a Slo v enije (ADS) (lahk o) upor abljamo pri s v ojem ar hi v sk em in r azi - sk o v alnem delu. V se našt et o je tak o po v ezano, da je zar adi r azisk o v alneg a dela lahk o ar hi vist boljši tudi na s v ojem ožjem str ok o vnem podr očju. T eg a so se za - 8 Pr of. P et er Ribnik ar , prvi pr ejemnik Ašk er če v eg a priznanja, je umr l 7. 10. 2018, le nek aj dni pr ed let ošnjo podelitvijo ar hi v skih nagr ad. 9 K olekti v Mestneg a ar hi v a ljubl jansk eg a 1952, 1959. V : 111 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana , 2009, str . 12–13; http://www .zal-lj.si/files/delig htful-do wnloads/ 2015/03/ARHIV_1 11_let . pdf . Pridobljeno 23. 9. 2018. 10 Ar hi v sk a ek sk urzija na Notr anjsk o v začetk u 60. let , f ot ogr afija. V : Arhivi 28 (2005), št . 1, str . 88. 11 Škart, arhivski občasnik, Ljubl jana 1986. 544 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia v edali tudi ar hi v ski str ok o vnjaki star ejše gener acije, od k at erih smo dobi v ali k daj nepričak o v ane spodbude in lepe zg lede, npr . od d v eh dir ekt oric osr ednjeg a drža vneg a ar hi v a gospe Marije Oblak Čarni in posebej dr . Eme Umek t er iz na - slednje gener acije ljubljansk eg a ar hi vista z Gor enjsk e dr . Vladimirja Ž umr a, ki je zaznamo v al tak o ZAL k ot AR S. V časih smo bil i v si »bolj skupaj «. Malošt e vilni ar hi visti, s s v ojim društv om od l. 19 54 napr ej, ki se je r oje v alo v ar hi v ski sek ciji Zgodo vinsk eg a društv a za Slo v enijo, so bili zar adi študija in dela po v ezani z zgodo vinarji. Še leta 1976 je bilo ar hi v skih str ok o vnih de la v ce v le dobrih 70, a za vz etih in po delu opaznih tudi v okviru t edanje sk upne drža v e; v 80. letih 20. st oletja jih je bilo okr og 100, t olik o pa je bilo tudi člano v našeg a društv a. »Arhivsko društvo je namreč posebna oblika arhivskega dela in povezovanja v stroki «, med slo v enskimi ar hi vi, pa tudi širše. Pri druš tv enem delu se lahk o u v elja vijo tudi tisti, ki ne v odijo ar hi v o v . Pr edsednišk o mest o ADS se zelo demokr atično seli iz ar hi v a v ar hi v . Čepr a v je še leta 197 0 v elja lo, da »na lastno znanstveno glasilo arhivov v Sloveniji ni misliti «, 12 je ADS leta 1978 začel izdajati s v ojo r e vijo Arhivi , ki je že let o zat em postala tudi g lasilo ar hi v o v Slo v enije. Let o zat em so začeli izhajati tudi mariborski Sodobni arhivi . R azv oj ar hi v sk e perio dik e je nad v se osuplji v . Dru štv o z r e vijo Arhivi , ki je že v prv em de setletju pok azala bog at e r ezultat e 13 in se r azvija še napr ej, na po - seben način po v ezuje ar hi vistik o k ot r azno vrstno znanstv eno str ok o, saj skr bi za izobr aže v anja in pos v et o v anja, z obja v ami po v ezuje ar hi vistik o z zgodo vino in r azisk o v anjem pr et eklosti nasploh, tudi z obja v ami vir o v (ki jim pos v eča s v o - jo posebno edicijo Viri ). Naj lepi zg ledi spodbud za str ok o vni napr edek in ar hi v sk o po v ezo v anje nadgr adijo tu di sodobni tr enut ek moderne ar hi vistik e, ki išče no v e poti med izzi vi dok umentalistik e, inf ormatik e in digitalizacije. Hkr ati pa naj ostane zv e - sta klasični ar hi vistiki na per g amentu in papirju v sožitju z v semi (pomožnimi ) znanostmi, ki (so)oblik ujejo ar hi vistik o. Ob v sem t em je v minulih desetletjih naša str ok a postala ar hi v sk a znanost , saj so se v študijsk em letu 1978/79 začela pr eda v anja iz ar hi vistik e na Uni v erzi v Ljubljani, 14 danes pa ima k at edr o za ar - hi vistik o in dok ument ologijo mednar odna uni v erza Alm a Mat er E ur opaea ECM v Mariboru. 15 Podobo arhivista opredeljuje zelo raznoliko poklicno delo od pr e vzemanja ar hi v sk eg a gr adi v a, stik o v z ustv arjalci in upor abniki, popiso v anje t er r azisk o - v alno delo na podr očju ar hi v skih str ok o vnih t em t er vrst e v ed, k at erih r ezultati t emeljijo na podatkih in analizi ar hi v sk eg a gr adi v a. Že za Ašk er ca lahk o r ečemo, da je delal pr a v v se t o. Zbr ani ar hi v ski f ondi v se od upr a v e, sodstv a do gospodar - stv a, politik e, k ultur e in pri v atneg a gr adi v a k ažejo, da so v sebinsk o r azno vrstni, pr a v z v seh podr očij člo v ek o v e deja vnosti. Če je že gr adi v o tak o multidiscipli - narno in po v ezuje vrst o str ok, k ak šni so šele ar hi visti. Arhivist bi moral biti kar vsestranski, pravi enciklopedist. R es ima v saj nek aj t e širine marsik at eri ar hi vist , podobno k ot bibliot ek ar z bog astv om knjig r azličnih v sebin, a dejansk o moči ar hi vista niso br ezmejne. Ob poklicni širini so se med ar hi visti z u v elja v ljanjem delitv e dela po vrstah f ondo v r azvile tudi specialnosti, pri čemer so eni doma bolj v stikih z ustv arjalci gr adi v a ali z upor abniki, drugi so postali str ok o vnjaki za posamezne zvrsti gr adi v a ali za gr adi v o posameznih ustv arjalce v . Ob t em pa 12 Žontar , Jože in Vilf an, Ser gij, Arhivi v Sloveniji , Ljubljana: Ar hi v sk o društv o Slo v enije 1970, str . 29. 13 Šuštar , B., Arhivi , g lasilo Ar hi v sk eg a društv a in ar hi v o v Slo v enije. Ljubljana, 1/1978 do X/1987, Zgodovinski časopis , 43, 1989, št. 1, str . 152–153. 14 Ž umer , Vladimir: Pr of. dr . Jože Žontar , ar hi vist in zgodo vinar – os emdesetletnik. V : Zgodovinski časopis , 66, 2012, št. 3 in 4, str . 437–438. 15 Klasinc, P et er P a v el: Študij ar hi vistik e k ot znanstv ene v ede. V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja , 10 (2011), str . 73–81; Ar hi vistik a in dok ument ologija; https://www .almamat er .si/ar hi vistik a-in-dok ument ologija-c10. Pridobljeno 23. 9. 2018. 545 Letnik 41 (2018), št. 2 so ar hi visti tudi nadgr adili ali dopolnili s v oje študijsk o znanje, ali g a ponek od zasta vili čist o na no v o. Na t emelju izobr azbe zgodo vinarja (pa tudi pr a vnik a, sla vista, umetnostneg a zgod o vinarja, t eolog a ali pa k ar sr ednješolsk eg a matu - r anta) so zaposleni v ar hi vih postali specialisti za nek aj od št e vilnih ar hi v skih opr a vil: Med njimi so pozna v alci upr a v e, pisarnišk eg a poslo v anja, pisa v in jezi - k o v (od izumr lih do r ačunalniških) t er v sebin ar hi v skih f ondo v . Ob r azisk o v al - nem de lu, ki je v bistvu dopolnit e v ar hi v sk eg a ur eje v al neg a dela, pa se je vrsta ar hi vist o v r azvila tudi v str ok o vnjak e za r azlična podr očja zgodo vinsk e znano - sti in drugih v ed o pr et eklosti. 16 V sek ak or ar hi vist ni samo nek ak šen t ehnični pripr a v lja v ec gr adi v a r azi - sk o v alcu, ki k daj njego v o de lo k omaj opazi, v časih pa celo pr ezr e, k ar je doži v ljal že Ašk er c. Na osno vi k art ot ečneg a in v entarja mestneg a ar hi v a, ki g a je sesta v ljal sam k ot »mestni arhivar z velikim trudom več let, je spisal učeni in strašno izobra- ženi profesor Komotar svoj katalog mestnega arhiva «. In t o br ez na v edbe Ašk er - ca in njego v eg a dela obja vil v let opisu ljubljansk e r eal k e. Če smo natančni, je Ašk er ca omenil posr edno ob zapisu v u v odu, da je l. 189 8 mestni s v et Ljubljane pod v odstv om župana Hribarja namestil ar hi v arja, ki pa ar hi v a ni pr eur edil v se - binsk o, po t edaj »splošno veljavnih znanstvenih načelih« , k ar je K omatar odkrit o obžalo v al. 17 Ašk er če v o ar hi v sk o zv est obo prv otni ur ed itvi mestne r egistr atur e lahk o le pozdr a vimo. K ot nas je leta 2006 spomnila T atjana Šenk, Ašk er če v a na - slednica pri sodobnem gr adi vu mestne upr a v e, se je nad k omodnim pr of esor - jem K omatarjem, sicer priza de vnem pri obja v ah ar hi v skih vir o v , t edanji mestni ar hi v ar se v eda jezil: »In če hoče kvišku plezati, naj si naredi lestvo sam; jaz mu ne maram držati svojih pleč, da bi se po njih popenjal! « 18 Zgodba nas opozarja, da ar hi vistik a ni (le) t o, k ar bi želeli r azlični r azisk o v alci, go v ori pa tudi o družbeno odgo v ornem delu. V ečkr at ar hi vist prizade vno dela pr a v t o: Pridrži lest e v , da imajo upor abniki gr adi v a lepši r azg led in najdejo isk ano in še v eč. Primerno pa je, da upor abniki gr adi v a naklonjeno omenijo ustan o v o in njene ar hi vistk e/ ar hi vist e in k daj k og a ob zah v ali še posebej izposta vijo. T akr at je naš ar hi v ski in r azisk o v alni s v et tak oj lepši. V ar hi vih se r es najde mnogo zapisaneg a, tam pa lahk o sr ečujemo zanimi - v e ljudi. T udi danes. P oleg naklonjenih sr ečanj nas tak o lahk o bog atijo tudi tr aj - nejše v ezi, ki po v ezujejo tudi zunaj ar hi v o v . In delo vne akti vnosti ar hi vist o v zu - naj ar hi v a so tudi zanimi v a t ema že od Ašk er če vih in F abjančiče vih časo v: 19 Med njimi najdemo pe v ce, plesalce, planince, nek at erim je blizu umetnost , drugim popotništv o, tr etjim pedagošk o ali politično delo na lok alni ali drža vni r a vni in še k aj. 20 O k ak šnem šele k asneje izv emo, da je pisal pesmi in slik al, k ot je odkrila pomladi let os pr edsta v ljena ilustrir ana pesnišk a zbir k a Ob oljki Alberta Pucerja, pir ansk eg a ar hi vista, 21 ki je delo v al pr ed v sem v sestr ansk o domoznansk o. Če se pr a v spominjam, je bil tudi edini, ki se je z lik o vnim pr edlogom odzv al na r azpis 16 Šuštar, B.: Ar hi v so ljudje ali o identit eti ar hi vist o v . V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja , Maribor , 7 (2008), str . 20. 17 K omatar , F .: Das städtische Ar chi v in Laibach. V : Jahresbericht der k. k. Ober-Realschule in Lai- bach 1903/1904 . Laibach 1904, str . 1–43. Ar hi v se v eda ni bil ur ejen t ematsk o po »znanstv enih principih « , k ot bi t o želel znanstv enik pr of. K omatar , ki je obžalo v al , da je tudi t edanji ar hi v ar obdržal dot edanjo ur edit e v in se ni mogel odločiti za v sebinsk o pr eur edit e v , k ar je bil (v očeh zgodo vinarja r azisk o v alca) edino pr a vilen način posta vitv e takih ar hi v o v . N . d., str .1–2. 18 Šenk, T atjana : Ant on Ašk er c, mestni ar hi v ar in knjižničar . V : Arhivi , 29 (2006) št . 2, str . 225– 234, 228. 19 Mestni ar hi v ar Ašk er c je bil duho vnik, pesnik, pa tudi popotnik; Vladisla v F abjančič, ki je se - sta vil imenitno Knjigo ljubljanskih hiš in njih stanovalcev , je imel za seboj tudi impr esi vno po - litično k arier o, dr . Vlado V alenčič pa gospodarsk o k arier o v zadružništvu in bančništvu. 20 Nek aj primer o v omenja prispe v ek o Identit eti ar hi vist o v 2008, n a v eden v opombi 16. 21 Albert o Pucer (1955–2015) je v k oprskih Annales (1997) in nat o v Arhivih opozoril tudi na zgodnji nastanek pir ansk eg a ar hi v a k ot ustano v e leta 1887 in na njego v o takr at že 120-letnico (Pucer , Albert o: St od v ajset let pir ansk eg a ar hi v a. V : Arhivi 21 (1998), str . 99–100.) 546 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia za društv eni znak ADS. Skr atk a – ar hi visti so zelo r azno vrstni, v si sk upaj pr a v v sestr anski. Sicer je r es, da tak o v sestr anski ni v sak zaposleni v ar hi vu, a v saj nek aj takih lastnosti si je v delo vni dobi pridobil/a v sak/a ar hi vist/k a. T ak o delo posamezneg a ar hi vista k daj »kaže izjemno širino zanimanj, pri vseh pa neposre- dno zasidranost na virih«, 22 k ar je običajno značilno za obja v e ljudi, ki so jim ar hi - vi tudi poklicno blizu. »Kdor se odloči za delo v arhivu, ga to prevzame na poseben način. Vzrok za to so dokumenti, ki v arhivu začno novo življenje, pripovedujejo toliko resničnih zgodb, in ko jih beremo podoživljamo preteklost v vsej njeni izvir- nosti. Kot film se nizajo dogodki, in ko jih miselno povezujemo, povzročajo v nas na- petost, ki se umiri šele, ko smo jim skušali priti do dna « (dr . Jože Žontar). 23 Hkr ati ni pr edanost poklicu le stv ar pr et eklosti, k ot lahk o r azber emo iz priče v anja ene - g a od no v e gener acije ar hi vist o v . »Vedno sem si želel delati nekaj dinamičnega, nekaj, kjer bi lahko drugim pomagal« je pr ed dobrim desetletjem zapisal t edaj mlajši ar hi vist , občutlji v za ne v arnost izgube in pr opadanja ar hi v sk eg a gr adi v a, v ečkr at pa v esel pr a v zar adi v eselja upor abnik o v , k o tudi z njego v o pomočjo naj - dejo dok ument ali dolgo časa isk an podat ek. In v naših ar hi vih je cela vrsta takih ar hi vist o v , ki za vzet o z delom, zg ledom in tudi spodbudo pr epričujejo ustv arjal - ce: »Bodimo ohranjevalci in dobri skrbniki kulturne dediščine našim potomcem. « 24 Ar hi v ski pokli c se ob začetnemu na v ezo v anju na zgodo vino in pr a v o, po - sebej upr a vno zgodo vino na eni str ani, po v ezuje z vrst o znanstv enih str ok, ki pr edsta v ljajo neda vno ži v lj enje (tudi) na osno vi ar hi v sk eg a gr adi v a od etno - logije do ar hit ektur e. Nič manj pomembno ni za v edanje pr aktične upor abe, ki pr a vzapr a v pomeni ja vno skr b za maleg a člo v ek a v dok azo v anju int er esa na podr očju izobr aže v anja, poklicne deja vnosti ali sta v bne zgodo vine in skr bi za pr a vno v arnos t nasploh. Ar hi vist je sicer manj »križanec med knjižničarjem in zgodovinarjem « (k ot je ok oli leta 1985 malo pr e v eč pr epr ost o sk ušal r azložiti naš ameriški k oleg a Mar k Gr eene), pač pa je ar hi v sk o de lo r es na križišču upr a v - ne in k ultur e deja vnosti, a nič manj na križpotjih sodobnosti in zgodo vine v seg a – od gospodarstv a do zdr a v stv a in zagota v ljanja pr a vne v arnosti posameznik a in člo v ek o vih pr a vic. Še k aj drugeg a sta neda vno na v edli let ošnji nominir anki dr . Mat eja Jer aj in dr . Jelk a Mel ik na 25. pos v et o v anju druš tv a inf ormatik o v , dok u - mentalist o v , ar hi vist o v in mikr ofilmarje v DOK SIS 2016 ob r azmišljanju o ar hi - v sk em poklicu v nastajanju 25 in r azmislek pozneje nadalje v ali še ob r azlik o v anju med poklicem in pr of esijo. 26 P o v eč k ot st oletju poklicne ar hi v sk e deja vnosti pri nas bi sicer lažje r ekli, da se poklic pr eoblik uje in dopolnjuje s v oj družbeni sta - tus ob študiju ar hi vistik e in samoza v edanju pomena poklicne deja vnosti. Smer je pr a v a! V s v ojem v sebinsk o bog at em prispe v k u sta opozorili tudi na zanimi v o misel H. Thomasa Hick erso na o poklicni v logi ar hi vista k ot zaupanja vr edneg a g ar anta za ur esniče v anje dru žbeneg a int er esa. K ot 55. pr edsednik društv a ame - riških ar hi vist o v (S AA Socie ty of American Ar chi vists) je leta 2001 v zaključk u s v ojeg a pr edsednišk eg a nago v or a po v edal: »Arhivisti so videni kot zaupanja vre- dni zastopniki družbe, ki delujejo v dobro vsakogar, s tem da zagotavljajo hrambo dokumentov, ki so nujni za zaščito zakonitih pravic državljanov, in zgodovinskih dokumentov, ki govorijo o človeških dosežkih v preteklosti, o kulturnem razvoju in načinu vsakdanjega življenja .« 27 22 Žontar , Jože: D r . Emi Umek ob ži v ljenjsk em jubileju. V: Arhivi 22 (1999), str . 2. 23 Žontar, Jože: n. d., str . 1. 24 Kr ampač, T one: V Cer kvi sem ar hi vist . V : Družina , 31. 7. 2005. » V eselje v sak eg a ar hi vista je spoznanje, da je ur ejeno gr adi v o nek omu v v elik o pomoč, da je njego v o delo ohr anilo ar hi v sk o gr adi v o poznejšim r odo v om.« 25 Jer aj, Mat eja; Melik, Jelk a: Ar hi vist – poklic v nastajanju. V : Dok sis 2016 b y Media.doc: zbornik. P os v et o v anje Sod obno upr a v ljanje e-dok ument o v 25 ; Ljubljana, 20 16, str . 142–146; posebej 144. 26 Jer aj, Mat eja; Melik, Jelk a: Ar hi vist: poklic ali pr of esija. V : Atlanti , 27 (2017), št . 2, str . 125–131. 27 Jer aj, Mat eja; Melik, Jelk a: Ar hi vist – poklic v nastajanju, str . 145; H. Thomas Hick erson: 547 Letnik 41 (2018), št. 2 Ar hi v sk o delo je v edno bolj sodobno in z r azv ojem r ačunalnišk e t ehno- logije od k onca 80. let 20. st oletja se širi tudi na podr očje inf ormatik e. Ar hi vis- tik a je čist o moderna: No v e poklicne usmeritv e ar hi vist o v prinašajo no v e iz - zi v e na podr očju digitalizacije in e-hr ambe. Leta 1968 se je ar hi vist , v ešč ur ejanja gr aščinskih f ondo v , oprijel filmsk eg a ar hi v sk eg a dela in s t em po- v sem no v eg a ar hi v sk eg a podr očja, na k at er em je današnji nagr ajenec Iv an Ne - manič or al ledino, Slo v enski filmski ar hi v pa ob t em pr aznuje jubilej. P odobno se je le d v ajset let zat em začela r ačunalnišk a er a v naših ar hi vih. Danes deluje v Ar hi vu R S sekt or za elektr onski ar hi v in r ačunalnišk o podpor o z nalog ami na podr očju e-ar hi vir anja, v v sak em r egionalnem ar hi vu pa je v edno v eč str o - k o vnjak o v za elektr onsk o ar hi vir anje, k ak šneg a najdemo tudi med let ošnjimi nominir anci. Čepr a v že desetletja pomeni sodelo v anje ar hi vist o v pri vpr aša - njih sodobneg a pisarnišk eg a poslo v anja tudi uspešno skr b za nastajajoče ar - hi v sk o gr adi v o, pa tak šno spr emljanje najno v ejšeg a elektr onsk eg a poslo v anja z e-hr ambo k omaj ob v ladlji v o širi ar hi v sk e naloge. Časi se r es spr eminjajo – in mi z njimi. P oklic ar hi vis ta se tak o spr eminja in specializir a t er dopolnjuje z no vi - mi znanji in t ehnologijami t er no vimi str ok o vnjaki. Ti v sebinsk o širijo ar hi v sk e t eme s podr očij, ki so jih v ešči zgodo vinarji, pr a vniki in str ok o vnjaki za upr a v o tudi na specialist e s podr očja r ačunalništv a in inf ormatik e. Ob t em pa stalno spr emljamo tudi odpir anje ar hi v o v v ja vnost: Ob tr adicionalno bog ati ar hi v ski r azsta vni deja vnosti do posr edo v anja inf ormacij šolam in mladini, 28 tudi tistim, ki so se seznanili z otr ošk o slik anico o miški Mici v ar hi vu 29 ali drugim, ki imajo r aje od knjižneg a zapisa k ar filmsk o pripo v ed o ar hi vistiki k ot v edi in o poklicu in delu ar hi vista. 30 Primeri r azno vrstne deja vnosti eneg a od slo v enskih ar hi v o v so vzeti k ot k onkr etizacija pestr eg a ar hi v sk eg a dela na splošno. Ar hi vistk e in ar - hi visti mlajših gener acij in sr ednjih let iščet e r azno vrstne smeri s v ojih poklicnih poti tudi napr ej … T udi iz zi v alno vpr ašanje, ali imajo ar hi vi v digitalni eri sploh prihodnost , k ar se sliši pri nas in v šir ok em s v etu, k ot npr . v lanski št e vilki Journal of Contem- porary Archival Studies (Do Ar chi v es Ha v e a F utur e in the Digital Age?), se v za - ključk u k onča s pritr dilnim odgo v or om in ut emelje v anjem. Inf ormati vna druž - ba in njene t ehnološk e osno v e r edno kličejo po digitalni r e v oluciji t er s t em delo ar hi vist o v tak o olajšajo k ot ot ežujejo. 31 Ar hi vistiki in slo v enskim ar hi vist om še zlepa ne bo zmanjk alo vznemir lji v eg a pog labljanja v tr adicionalna vpr ašanja, saj so jim – k ot k ažejo tudi dela obeh pr ejemnik o v prizn anja – še v edno domače tak o paleogr afija k ot druge v ede, ki jih imamo za pomožne zgodo vinsk e znano - sti. Pr a v tak o je v našem v edno bolj elektr onsk em s v etu do v olj odprtih moder - nih izzi v o v . Ob sodelo v anju in po v ezo v anju r azličneg a znanja v seh slo v enskih T en Cha llenges f or the Ar chi v al Pr of ession, The American Archivist , 64 (2001), Spring / Summer , str . 6–16, posebej str . 16. http://americanar chi vist .or g/doi/10.17723/aar c.64.1. 0r g6525nu1437v31 . Pridobljeno 23. 9. 2018. 28 Učne ur e v ar hi vu, ZAL, http ://www .zal-lj.si/domaca-str an-1/za-upor abnik e-2/ucne-ur e/ . Pridobljeno 16. 9. 2018. 29 Budna K odrič , Nataša; P ešak Mik ec, Bar bar a: Miška Mica v arhivu , 2010; Miška Mica najde Leopoldovo pismo Rozaliji , 2014; Miška Mica in njeni egipčanski predniki z gradu Fužine , 2017. 30 Filmot ek a ZAL obseg a doslej tri filme, ki jih je pripr a vila s sodela v ci ar hi v sk a s v et o v alk a mag. Marjana K os: Arhivistika ni dolgočasna veda , 2010; Iz prvih let avtomobilizma na Kranjskem ; Od jajca do jabolk ali Od začetka do konca , 2017; http://www .zal-l j.si/filmot ek a-zal/ . Prido - bljeno 16. 9. 2018. 31 Szek el y , Iv an: Do Ar chi v es Ha v e a F utur e in the Digital Age? V : Journal of Contemporary Archi- val Studies : (2017 ), 4, Article 1, http://elischolar .libr ary .y ale.edu/ jcas/v ol4/iss2/1 . Pridoblje - no 16. 9. 2018. * Branko Šušta r , dr . zgod. znanosti, muzejski s v etnik (in ar hi v ski s v et o v alec) v Slo v ensk em šolskem muzeju, član ADS. 548 O delu Arhivskega društva Slovenije || On the Activities of the Archival Association of Slovenia ar hi vist o v se tak o ar hi vistiki k ot našim ar hi v om lahk o obeta zanimi v jutrišnji dan. Naj v njem najde v sak/a ar hi vist/k a tudi nek aj v eselja do pomembneg a ar hi v sk eg a dela! Br ank o Šuštar