) ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 _____ ^Si0.T?e ®n*0,e: CEUE' JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka PLENARNO ZASEDANJE REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE ŠE OB PRAVEM ČASU? delavska enotnost ^ DECEMBRA 1970 — ŠT. 50 — L. XXVII J Stališča sindikatov o tem, kako v prihodnje zagotoviti prepotrebne kadre v gostinstvu, turizmu, trgovini, obrti in komunalnem gospodarstvu Minuli plenum republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije je pravzaprav predstavljal zaključek razprav o trenutno najbolj perečem problemu storitvenih dejavnosti naše republike, o pomanjkanju strokovnih kadrov. RepublišKi odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti se IS1 je te problematike lotil zelo resno in lahko rečemo, da jo je v številnih razpravah, tako na sejah predsedstva ali v ožjih delovnih skupinah ter nazadnje na letošnjem tradicionalnem gostinsko turističnem zboru v Rogaški Slatini, zelo celovito obdelal. Vse gradivo, ki zajema problematiko in izobraževanje kadrov v storitvenih dejavnostih, je zdaj zbrano v zajetni knjigi ter dokumentirano s številnimi analizami, podatki in predlogi, kako v prihodnje zagotoviti dotok ustreznih kadrov v gostinstvo, turizem, trgovino, obrt in komunalno gospodarstvo. To gradivo bodo sindikati (Nadaljevanje na 2. strani) Draga - vendar dragocena naložba Objektiv naše kamere vse preveč pozna samo naše vsakdanje, prozaično življenje. Kdo ve, zakaj delamo krivico njim, ki žive v nekoliko drugačnem svetu. Namenoma prav gotovo ne, saj se slednjič kdaj pa kdaj tudi sami ustavimo v njem. Tako se je tudi objektiv naše kamere bolj po naključju kot hote usneril v novi oddelek za dializo na interni kliniki v ljubljanskih Kliničnih bolnišnicah. Po statističnih podatkih - prav tako veljajo tudi za nas - je vsako leto me številnimi novimi bolniki kakih 30 takih, ki bi jih lahko rešili smrti zaradi kronične bolezni ledvic. V zadnjih letih pa se vse bolj uveljavlja nova oblika zdravljenja kroničnih ledvičnih bolnikov, tako imenovana periodična dializa. Prehudo bolnim - prej ali slej izgubljenim -s pomočjo dialize zdravniki iz krvi odstranijo strupene razkrojke. Številni bolniki spet zažive bolj ali manj normalno življenje v družini, družbi, se znova zaposlijo. Vse to je rezultat kakih osem do dvanajst ur trajajoče, dvakrat tedensko opravljene dialize. Tak način zdravljenja je s tehničnega stališča rešen, ni pa rešen tudi njegov ekonomski problem, saj si dragega postopka dialize ne morejo vselej privoščiti tudi v veliko bolj bogatih državah, kot pa je naša Zato ni čudno, če je oddelek za dia lizo na interni kliniki v Klinični! bolnišnicah v Ljubljani prvi tak od delek pri nas. Spričo sedanje zmog Ijivosti treh dializnih postelj ima ti oddelek lahko v rednem programi zdravljenja največ 6 bolnikov. Po trebe pa so kajpak veliko večje. Vsa ko leto naši zdravniki ugotovijo ka kih 50 novih bolnikov, katerim b bila redna dializa potrebna. Minuli teden je RS ZSS opredelil svoja stahšča do organizacijske izgradnje sindikatov posebnih dejavnosti v republikah in pokrajinah. S tem je načel vprašanje, ki je izrednega pomena tudi za vsebinski koncept delovanja naših organizacij. To vprašanje bi, poenostavljeno povedano, lahko postavili takole: kakšna je danes vloga delavskega razreda v naših republikah in kakšna je s tem v zvezi vloga republiških sindikatov. Odgovor na to vprašanje je začrtal že VI. kongres ZSJ, konkretno, stvarno obliko pa je ta odgovor pri nas dobil na II. konferenci slovenskih sindikatov, na kateri smo prejeli statut Zveze sindikatov Slovenije kot samostojne' organizacije sindikatov v naši republiki. Sedanje razprave o bodoči vlogi sindikatov posebnih dejavnosti v republikah in pokrajinah, v katerih se prav tako jasno manifestira težnja po njihovi samostojnosti, so torej samo logično nadaljevanje procesa prilagajanja naših organizacij tistim gibanjem v naši širši socialistični skupnosti, ki jih imenujemo samo- 1 § ® l 3 E I upravna decentralizacija naše družbe. V teh gibanjih je sicer v ospredju vprašanje drugačne, ustreznejše organizacije naše državne skupnosti, vendar pa v isti okvir sodi del našega političnega sistema. Ni dvoma, da kot državna skupnost odločno stopamo po poti krepitve republik, krepitve njihove državnosti in samostojnosti ter obenem po poti zmanjševanja moči in vloge federacije. Enake težnje prevladujejo tudi v delu sindikatov: raste vloga sindikatov v republikah in spreminja se vloga organov sindikatov na zvezni ravni. Bilo bi tudi čudno, če bi navkljub celotnemu gibanju jugoslovanske skupnosti bilo drugače. Dejstvo je, da vladajo v Jugoslaviji velike razlike v družbenoekonomskem razvoju posameznih narodov in narodnosti. Zaradi tega tudi enotnost interesov delavskega razreda Jugoslavije ne more biti „spočeta“ na ravni federacije, temveč se na tej ravni lahko izrazi šele takrat, ko jo je poprej potrdila praksa v republikah oziroma ko se na podlagi te prakse na zvezni ravni doseže dogovor o tistem, kar je v skupnem interesu vseh delov jugoslovanskega delavskega razreda. Vse to velja seveda tudi za enotnost stališč in politike jugoslovanskih sindikatov: rasti mora iz prakse v bazi; vsak del naše organizacije mora najprej sam opredeliti interese tistega dela delavskega razreda, ki ga predstavlja, šele potem pa lahko določimo stične točke teh interesov na jugoslovanski ravni. To pa pomeni, da mora vsaka sindikalna organizacija sprejeti polno odgovornost za uresničevanje interesov delavskega razreda, ki ga predstavlja, in polno odgovornost za sooblikovanje sindikalne politike na jugoslovanski ravni. To pa je tudi to, kar smo želeli in kar želimo doseči s samostojnostjo republiških sindikatov — tako Zveze sindikatov kakor tudi sindikatov posameznih dejavnosti. MILAN POGAČNIK NA LINIJI 323-554 RAVNE NA KOROŠKEM Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koro- škem je na zadnji seji, bila je 16. decembra, pregledalo izvajanje delovnega programa in naloge, ki stoje pred občinskim sindikalnim svetom ter osnovnimi organizacijami sindikata v Mežiški dolini v letu 1971. (ma) KOPER Na sindikalnih sestankih po obračunskih enotah v Luki Koper, kjer bodo volili delegate za občni zbor osnovne sindikalne organizacije, bodo razpravljali o uresničevanju sklepov, ki jih je sprejela delovna konferenca njihovega sindikata letos maja. Ti sklepi se nanašajo na najbolj pereča vprašanja, ki so prišla do izraza ob prekinitvi dela v tem podjetju marca letos in bo o njih razpravljal tudi občni zbor. To so problemi stanovanjske gradnje, dehtve osebnih dohodkov, večje skrbi za delovnega človeka, trajanja in razporeditve delovnega časa, regresov za letni dopust, informiranja in drugo. K. C. KANAL Sindikalna organizacija železniške postaje je že imela svoj občni zbor. Na njem so obravnavali zlasti bodoče naloge sindikata. Občni zbor se je tudi zavzel, da naj bi regres za letni dopust po- slej prejeli vsi člani kolektiva in ne samo tisti, ki odidejo na letovanje. NOVA GORICA Tudi v sekciji za vleko so že opravili občni zbor osnovne organizacije sindikata. Razpravo na zboru so prevevali predvsem trije problemi: težke delovne razmere vplivajo na predčasno upokojitev številnih članov in na zmanjšanje njihove delovne sposobnosti; pomanjkanje delavcev preprečuje, da bi lahko vsi č'ani kolektiva smotrno izkoristili čas, ki jim gre za dopuste; na življenjske in delovne razmere članov kolektiva vpliva pomanjkanje stanovanj. MURSKA SOBOTA Občni zbori osnovnih sindikalnih organizacij naj bi bili opravljeni do konca tega leta, tako so sklenili na skupnem sestanku predsednikov osnovnih organizacij sindikata in članov OSS. O kadrovskih pripravah bodo organizirali posebne razprave, saj želijo, da bi kandidirali v vodstva osnovnih organizacij delovni in sposobni ljudje. POSTOJNA VEČ SREDSTEV ZA STANDARD Predsedniki sindikalnih organizacij' več kot orgamza 3500-članskega delovnega kolektiva Transportnega podjetja Postojna so predlagali, da naj bi na letošnjih občnih zborih vsestransko osvetlili, kako v prihodnje razvijati standard zaposlenih. Ugotovili so namreč, da bo že prihodnje leto na voljo več denarja za gradnjo stanovanj, za družbeno prehrano, za rekreacijo in za ureditev prostorov, ki so zaradi narave dela nujno potrebni osebju. Na občnih zborih bodo torej predlagali, da se nameni večji del ostanka dohodka za standard zaposlenih, saj je bilo v minulih letih zaradi že znanih težav železnice in velikih potreb po modernizaciji sredstev to področje zapostavljamo, pa čeprav so, kot so povedali v razpravi, tudi tu uspehi vidni. Poudarili pa so, da na občnih zborih ne bi smeli zanemariti, da je za stalno naraščanje standarda in za zboljševanje delovnih razmer nujna neprestana skrb za večje in kvalitetnejše delo ob čim manjših stroških. VELENJE OBISK IZ ALŽIRA Med nedavnim obiskom v naši državi se je štiričlanska delegacija Generalne unije delavcev Alžirije, ki je bila gost sveta Zveze sindikatov Jugoslavije,mudila tudi v Velenju. Goste iz Alžirije, ki jih je vodil generalni sekretar UGTA Benikous Abdelkader,' je spremljal med obiskom v Velenju tudi podpredsednik RS ZSS Ivo Tavčar, razgovora o komunalnem sistemu pri nas pa so se udeležih še podpredsednik občinske skupščine Drago Tratnik, direktor stanovanjskega podjetja in komunalno obrtnega centra Ivo Gorogranec in Rudi Mavsar ter podpredsednik in tajnik OSS inž. Pečovnik ter Franjo Mažgon. Razpravljali so predvsem o vlogi občine, o dejavnosti družbenopolitičnih organizacij, o odnosih občinske skupščine - družbenopolitične organizacije ter o nekaterih drugih vprašanjih. LJUBLJANA Program stikov s tujino ZAHTEVAJO SPOŠTOVANJE DOGOVOROV Minulo sredo se je sestala komisija RS ZSS za mednarodne stike. Člani komisije so ob tej priložnosti sprejeli poročilo o mednarodnem sodelovanju sindikatov v minulem letu, ki pa ni obsegalo samo stikov republiškega vodstva, temveč tudi sodelovanje, ki ga razvijajo sindikati v občinah. Člani komisije pa so ugotovili, da je bil predvideni program v celoti uresničen in da se sodelovanje čedalje bolj poglablja. Program mednarodnih stikov v novem letu pravzaprav pomeni tako po kvaliteti kot tudi po razsežnosti stikov logično nadaljevanje. Tako kot že prejšnje leto bodo slovenski sindikati gojili tudi v prihodnje kar najtesnejše stike z italijanskimi sindikalnimi centralami -zlasti v Julijski krajini, z avstrijskimi sindikati, predvsem sodelovanje s sindikati na avstrijskem Koroškem, Štajerskem in Vorarlbergu. Program za prihodnje leto predvideva tudi intenzivnejše sodelovanje z zahodno-nemškimi sindikati, kar je razumljivo spričo skupnih interesov zavoljo velikega števila naših delavcev, ki so zaposleni v tej državi, in slednjič: tako kot prejšnja leta tudi novi program predvideva sodelovanje med drugim z ihadžarskimi sindikati, z ukrajinskimi sindikati ter vsekakor s francoskim sindikatom CFDT, saj se prav s to sindikalno centralo stiki iz leta vJeto bolj krepijo. nn Prva konferenca sindikata gradbenih delavcev na avtomobilski cesti V sredo, 16. decembra, je bila v Postojni prva konferenca sindikata gradbenih delavcev na avtomobilski cesti Vrhnika— Postojna. Sklicala stajo republiški sindikat gradbenih delavcev Slovenije in koordinacijski odbor, ki je bil konstituiran sredi novembra in ki ga sestavljajo predsedniki sindikalnih organizacij vseh gradbenih podjetij, ki gradijo avto cesto, ter predsedniki občinskih sindikalnih sve- NAPOTILO ZA AKCIJO Republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva o problematiki poslovnih združenj in o stabilizacijskih ukrepih Minuli ponedeljek se je sestal na plenarno sejo republiški odbor andikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije ter v prvi točki dnevnega reda obravnaval ekonomski, samoupravni in pravni položaj ter probleme poslovnih združenj. To razpravo so s konkretnimi izkušnjami obogatili tudi predstavniki nekaterih slovenskih poslovnih združenj in republiške gospodarske zbornice. V drugi točki dnevnega reda pa so člani plenuma obravnavali stališča sindikatov Slovenije do osnovne ekonomske politike v letu 1971 in do stabilizacijskih ukrepov. V razpravi o poslovnih združenjih so člani plenuma in predstavniki posameznih združenj ugotavljali, da imajo poslovna združenja kot eden od osnovnih nosilcev in pobudnikov samoorganiziranja in združevanja v gospodarstvu čedalje večji pomen. Opozarjali pa so hkrati, da še marsikaj preprečuje, da bi poslovna združenja to tudi v resnici postala. Res pa je tudi to, da sedanji predpsi v ničemer ne utesnujejo poslovnih združenj pri njihovi aktivnejši vlogi v procesu samoorganiziranja in integriranja delovnih organizacij. Zato je toliko bolj odvisno prav od proizvajalcev, v kolikšni meri spoznavanje potrebo po samoorganiziranju in kako so jo pripravljeni uresničiti. Številni praktični primeri namreč pričajo, da marsikje še vedno špekulirajo s članstvom v združenju, da se potegujejo za skupno politiko le tako dolgo, dokler jim to obeta uresničitev njihovih ozkih interesov. SE OB PRAVEM ČASU? (Nadaljevanje s 1. strani) posredovali pristojnim organom ter prizadetim delovnim organizacijam. Naj na kratko osvežimo spomin: problem je v tem, da število zaposlenih v družbenem sektorju storitvenih dejavnosti ne narašča skladno z gradnjo novih zmogljivosti. Vzroka za to pa sta v nezadostnem prilivu novih kadrov ter v veliki fluk-tuaciji. Razen neskladnega porasta števila je zaskrbljujoča tudi izobrazbena struktura zaposlenih. V storitvenih dejavnostih primanjkuje strokovnih kadrov nasploh, posebno v gostinstvu, obrti in komunali pa je veliko pomanjkanje kadrov z visoko in višjo izobrazbo, saj pride v gostinstvu na 85 delavcev, v obrti na 93 in v komunali na 76 delavcev le en delavec z visoko ali višjo izobrazbo. In kaj predlagajo v republiškem odboru sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, da bi razrešili kadrovske težave? Predvsem bi si morale delovne organizacije prizadevati, da si z urejenimi samoupravnimi odnosi, z vzgojnim odnosom starejših in izkušenih kadrov do mlajših, s stimulativnim nagrajevanjem po delu, s prizadevnostjo pri reševanju socialnih problemov delavcev in sploh skrbjo za človeka preprečijo odliv teh kadrov v druge gospodarske panoge, zlasti pa v tujino. Spričo velikih potreb po strokovnih kadrih z visoko, višjo in srednjo izobrazbo, naj bi delovne organizacije s štipen- dijami in posojili pospešile pri-liv mladine v te šole. Štipendije naj bi postale odraz premišljene kadrovsko-izobraževalne poli- tike, tako da bi v prihodnje predstavljale zanesljiv način zagotavljanja kadrov ter dejansko stimulacijo za študij, ne pa le socialno podporo. Da bi strokovno šolstvo lahko vzgajalo kadre za jutri, ne pa za „včeraj“, kar mu danes očitamo, je potrebno, da delovne organizacije povedo, kakšne kadre potrebujejo. Zato naj bi z vso odgovornostjo pospešili delo pri izdelavi nomenklature poklicev v obrti, trgovini, gostinstvu, turizmu in komunali. Prav tako naj bi pospešili delo pri ugotavljanju, kakšne profile poklicev potrebujejo storitvene delovne organizacije in kakšni naj bi bili učni načrti za pouk v poklicnih in tehniških šolah. Pri programiranju novih zmogljivosti je potrebno predvideti tudi potrebne nove kadre. Delovne organizacije bodo morale čimprej ugotoviti, koliko in kakšne kadre potrebujejo, koliko in kdaj jih bodo pridobile ter s kakšnimi ukrepi. Se pravi, da bodo morale tudi storitvene delovne organizacije, hkrati z denarjem za investicije v osnovna sredstva predvideti in zagotoviti tudi potrebna sredstva za kadre. VELENJE V torek, 15. decembra, je bila v Velenju razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, na katero so povabili tudi predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, člane občinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva ter direktorje delovnih organizacij. Govorili so o višini prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971 in o materialnem standardu zaposlenih, tako o minimalnem osebnem dohodku zaposlenih (900 dinarjev) in o regresiranju letnih dopustov (najmanj 300 dinarjev) v letu 1971. (vš) Toda čc je še zadovoljiv materialni položaj poslovnih združenj, pa zdaleč ne moremo biti zadovoljni s samoupravnim in pravnim položajem poslovnih združenj. Sindikati tudi v tem primeru ugotavljajo, da je manj učinkovito ali neučinkovito delovanje poslovnih združenj predvsem posledica neizoblikovanosti organizacije dela in sistema upravljanja v združenjih kot pa togih ali neustreznih zakonskih predpisov. Medtem ko so mnoge delovne organizacije, članice poslovnih združenj, storile precejšen korak naprej v funkcionalnosti in racionalnosti samoupravljanja, je ostal način upravljanja v poslovnih združenjih skoraj tak, kot je bil ob podpisu pogodb o njihovi ustanovitvi. Kar zadeva stališče Zveze sindikatov Slovenije, ki jih je sprejel Svet ZSS, jih je v načelu sprejel tudi plenum RO sindikata,delavcev industrije in rudarstva. Še posebej pa je plenum sklenil posredovati centralnemu odboru svoje stališče, da se pri snovanju programa stabilizacije ne bi smeh izgubljati v pretehtavanju ukrepov, temveč da bi se morali odločno zavzeti za to, da federacija kot prvi stabilizacijski ukrep prenese nekatere svoje dosedanje pristojnosti na druge ravni in centre odločanja, predvsem pa na republiko. Na teh ravneh izoblikovani stabilizacijski ukrepi pa bi bili zanesljivo veliko bolj učinkoviti, saj bi bili manj linearni, zato se tudi njihov učinek ne bi tako kmalu izmaličil. S.B. tov Vrhnike, Cerknice in P0-stojne. S prvo etapo gradnje avto ceste se je končal tudi prvi “el utrjevanja organizacij sindikata na tem največjem slovenskern gradbišču. V tem obdobju seje pokazalo, kje in kakšne so naloge sindikata in še posebej koordinacijskega in nadzornega odbora. , Sindikat se bo moral preO" vsem boriti za to, da se bodo spoštovali samoupravni dog0' vori o naj višji startni osnovi in 0 standardu delavcev na grad' bišču. Po doslej zbranih podatkih so nekatera odstopanja zel° velika. Po sporazumu bi, na pr1' mer, moral imeti nekvalificirad delavec najmanj 3,12 dinarja na uro. Primeri pa so, da imajo pfl enem podjetju 2,71, pri druge n1 pa 4,89 dinarjev. Negodovanje delavcev in pritožbe so upravičene. Do 31. marca prihodnjega leta ne sme biti na trasi ceste delavca, ki bi imel manjši dohodek kot 3,75 dinarja na uro, so zagotovili na konfemeci. Pt® tako naj bi do naslednje konference uredih tudi organizacij samoupravljanja. Odgovoriti P bo treba še na vprašanje, kak uporabiti 2,5 %, določena z izobraževanje. Tudi ureditev*1 selij še ne ustreza določilo samoupravnega dogovora, j. sebno vprašanje je tudi organ* zacija prostega časa delavcev. n ur st POHIŠTVU red Ugotovili so, da so to p1 vsem začetne težave, ki v gj" nem izvirajo iz samoupravi* r dogovora gradbenih delavce ^ standardih delavcev, ti pa so v Sloveniji drugačni kot drug00^ državi. Velja pa pravilo, na ^ morajo podjetja držati tistim , veljajo v republiki, kjer je g1^ bišče, pa čeprav so norma zahtevnejši! To je bilo in glavno področje sindika aktivnosti in izhodišč za akcD i t Pravna posvetovalnica DP VPRAŠANJE: V podjetju sem odpovedal delovno razmerje dne 14. 7. 1970. leta, s tem da bi izrabil svoj redni letni dopust 30 dni v času izstopnega roka. Tako bi mi delovno razmerje prenehalo dne 18. 8. 1970. leta. V času izstopnega roka oziroma dopusta pa sem doživel nesrečo, zaradi katere sem moral na operacijo in sem bil v bolniškem staležu do 23'. 11. 1970. leta. Takoj naslednji dan sem nastopil delo v drugi delovni organizaciji. Delovna organizacija, v kateri mi je delo prenehalo, mi je kljub staležu zaključila delovno knjižico z 18. 8. ter mi nekaj plačala, po tem datumu pa sem ves čas boniškega staleža prejemal nadomestilo od KZSZ. Podjetje, kjer sem se nato zaposlil, mi ne prizna pravice do preostalega dopusta 17 dni, ki jih zaradi bolezni nisem mogel izrabiti v prejšnji delovni organizaciji. Ali lahko od prejšnje delovne organizacije zahtevam nadomestilo oziroma odškodnino za neizrabljen letni dopust? J. E., Kranj ODGOVOR: Podjetje, kjer vam je prenehalo delo, je ravnalo v skladu z zakonitimi predpisi. Delovno razmerje preneha po izteku izstopnega roka ne glede na to, da je delavec v tem času nastopil bolniški stalež. Torej so vam povsem pravilno zaključili delovno knjižico z 18. 8; ker pa iz vašega vprašanja ni povsem razvidno, kakšne prejemke ste imeli v tem času, naj povemo, da bi imeli pravico do nadomestila za čas dopusta, dokler vam je trajal dopust, za čas bolniškega staleža, ko se vam je dopust prekinil, pa nadomestilo za _ 1 1 XT — - . ~ J ^ 1 ^ a«« 1Ao -7 rr/-\F Fr H O tl tli bolezni. Nova delovna organizacija vam ni dolžna zagotoviti, da izko preostalih 17 dni letnega dopusta zavoljo dveh razlogov: prvič, kez vsakem primeru dolžni izrabiti dopust v prejšnji delovni organizaciji -- ^ če nova izrecno ne pristane, da vam ga da - drugič pa zato, ker u112*® prt" obema zaposlitvama prekinitev delovne dobe, daljšo kot tri dnL V tc^rgti- meru lahko pridobite ponovno pravico do dopusta z 11-mesečno nep ^ gano delovno dobo. Ker vam prejšnja delovna organizacija ni mogla iz ° tivnih razlogov omogočiti, da izrabite svoj dopust v času izstopnega ro ^0ji nosi nobene odgovornosti za to ter vam tudi ni dolžna plačati kakrsl’ ^ odškodnine. Nadomestila za neizrabljeni letni dopust pa tudi po zak° bi1* več. Škodo, ki jo imate zaradi tega, ker v letošnjem letu niste mogh letnega dopusta v celoti, trpite torej sami, saj ni nobeno od obeh zakrivilo, da dopusta zaradi staleža niste mogli izrabiti. M. nc PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI • PO STOPINJAH DELAVSKE ENOTNOSTI Še enkrat: vsakomur vsaj 900 dinarjev Serijo sestavkov o uresničevanju priporočila sindikatov o najmanjšem zaslužku 800 dinarjev za normalno delo v rednem delovnem času smo začeli s sestavkom „Vsakomur vsaj 900 dinarjev", zapisanem po razgovorih v ljubljanski tovarni baterij Zmaj. „Našglas", interni časopis te tovarne, je naš članek v celoti ponatisnil in o njegovi vsebini v novembrski številki vnovič takole spregovoril: „Vsi smo se ustavili ob tem naslovu v prejšnji številki našega glasila in se vprašali: ali je to res? Tisti, ki so zaslužili manj, so odvrgli branje pri prvem odstavku, ne da bi prebrali članek do konca. Naj to-rej ta prvi odstavek, obenem pa tudi kratko vsebino celotnega članka, ponovim, pose- L "»Bas bej tiste dele, ki govore o vzrokih, zakaj članek oziroma njegov naslov ne drži v celoti. Prvi odstavek se glasi: V ljubljanski tovarni baterij Zmaj od letošnjega maja dalje nihče ne zasluži manj kot 800 din mesečno. Od avgusta naprej: najnižji zaslužek 900 dinarjev, ki pa je po njihovem mnenju še vedno nizek glede na raven življenjskih stroškov. V nadaljevanju članek govori o pogojih, pod katerimi posamezen delavec lahko doseže ta znesek. Tako je s pravilnikom zagotovljen zaslužek 800 dinarjev, če je seveda delavec v 182 urah v celoti opravil svoje delovne naloge. Te delovne naloge pa so seveda določene glede na normalno fizično in umsko sposobnost poprečnega delavca, upošte- vajo pa tudi vse ovire in težave, ki bi lahko nastopile pri delu. Pri analizi plačilnega seznama smo na primer ugotovili, da je v avgustu neka delavka zaslužila samo 535 dinarjev, druga 556 din, še nekaj drugih pa prav tako ni doseglo minimuma, zapisanega v naslovu. Pri iskanju vzrokov, zakaj minimum ni bil dosežen, smo ugotovili, da prva delavka zdravstveno in fizično ni bila sposobna za opravljanje takšnega dela; torej ni izpolnjevala osnovnih pogojev za doseganje minimuma osebnih dohodkov. Druga delavka, ki je dosegla osebni dohodek v višini 556 dinarjev, je delni invalid in prav tako ne izpolnjuje osnovnih delovnih zahtev. Če bi tako brali in razmiš-Ijali ob članku, se nam ne bi postavljalo vprašanje, ali časniki lažejo, ampak bi realno presodili in videli, da podjetje zagotavlja minimum osebnih dohodkov le ob izpolnjevanju vseh fizičnih, umskih in časovnih pogojev dela. BOGDAN PETRIČ Pripomba uredništva: Upamo, da so medtem v tovarni ZMAJ vse delavke, ki na dotedanjih delovnih mestih niso mogle dosegati predpisanih normativov, že razporedili na drugo delo; takšno, ki povsem ustreza njihovim sposobnostim oziroma da so tudi zanje našli rešitev, da bi pri osebnih dohodkih dosegle spodnjo mejo, kot se zanjo potegujejo sindikati. m ■ ■ 8 ■ ■ ■ ■ Komisija za delovna razmerja pri ČZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 razpisuje do zasedbe naslednja delovna mesta: 1. delavca za delo v komerciali ČZP Delavske enotnosti, predvsem na področju tiskarske in založniške dejavnosti; 2. delavcev v komerciali Delavske enotnosti na področju pridobivanja oglasov za list Delavska enotnost (ekonomski propagandisti). Pogoji: Pod točko 1: Razpisano je eno dfelovno mesto, za katerega se zahteva visoka ali višja izobrazba ter enoletni pripravniški staž ali srednja izobrazba s petletno prakso na podobnem delavnem mestu. Pod točko 2: Razpisani sta dve delovni mesti. Za to delovno mesto je pogoj srednja izobrazba, prednost ekonomska smer. Poskusna doba tri mesece. Dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v ČZP Delavska enotnost. Stanovanj nimamo. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. ■■BBBHBBaMBMnBBBfRBBHBMaHBBBMBMMnHBBMMBmBBHMHBanaraBaBBaSMBMMBM Jo STOPINJAH PRIPOROČILA !LrEDNEM DELOVNEM ČASU SINDIKATOV O NAJMANJŠEM ZASLUŽKU 800 DINARJEV ZA NORMALNO DELO ^ Novo mesto: premišljena akcija h 'sjave ADOLFA ŠUŠTARJA, predsednika ObSS Novo mesto: »V marcu j® bilo v naši občini zaposlenih 14.0C( ljudi; 2940 jih je zaslužilo manj 8nn ^ dinarjev. Septembra, ko smo imeli 15.350 zaposlenih, je manj kot $ .dinarjev prejemalo še 1377 delavcev. Sodeč po razpoložljivih podatkih, ® število najslabše nagrajevanih delavcev še zmanjšuje. Razen redkih °sameznikov pa najkasneje v marcu prihodnjega leta nihče ne bi smel Ježiti manj, kot zahtevamo v sindikatih. Na našem področju smo si ®de tega zastavili dva cilja: težiti k temu, da nihče ne bi prejemal manj °r 800 din, prizadevati pa si tudi, da bi se lestvica osebnih dohodkov ^ v praksi začenjala pri 900 dinarjih« ^Novomeška občina v zadnjih ktih doživlja neverjetno hiter raz-Dovolj bo, če povemo, da med kazalci gospodaijenja skorajda *lajdemo številke, ki ne bi bila vsaj za 30 % višja od ustreznega at^a “ prejšnjega obdobja. Nekaj podobnega se dogaja tudi v ^snjem ktn- Glede na to, da so delovne organizacije novomeške ž r nie.v* 4o nedavnega svoj razvoj financirale malodane izključno stninu sredstvi, je po drugi strani razumljivo, da so to dosegali ,na rečun nizkih osebnih dohodkov. Ker so torej v primerjavi z ''avkr*11 "k*™ startali> niti ne preseneča, če vsem uspehom Poj k S P°vPrečnimi osebnimi dohodki v višini 1288 dinarjev — VC^a 23 sePtemker ~ ®e vedno precej zaostajajo za republi-Mos P°Vprečiem- Vendar pa so v času od marca do septembra vpfp-Vseeno Precej napredovali. V marcu so, denimo, bili po-^Do J11 v 0bčnu le 1155 dinarjev, pri čemer je 21 % vseh ^Ojb ljudi prejemalo manj kot 800 dinarjev. V sep- ^ re, ko je bilo v občini zaposlenih že 15.350 ljudi, je manj kot ^lu m zas^už®° k še 9 % vseh delavcev ali 1377 ljudi. Precej čas § za to, da so se razmere tolikanj popravile in da se v zadnjem budju 2bo^jejo, pa imajo tudi novomeški sindikati, ki so spodaj fkc’-i° 22 °dpravo zaslužkov pod 800 din in ki bo, kot kaže, ucena najkasneje marca prihodnje leto. »NEKJE SMO KakMoRALI ZAČETI!” I ^ti in?j1.pa 80 se novomeški sindi-i ^ Aiinir8 *lcci-'e? Njihov predsedujte ®uš{ar je na vprašanje ^odgovoril: Plitek6 Pr’^e* v javno razpravo % dokumenta o političnih ,0v> sir nalogah slovenskih sindika-'0 v naši občini v posebni hiltate- ot°viii ci°kaj porazne re-! ?Ulha i0mani,od predlaganega mini-^Ptav L ^sNžil vsak peti delavec, ^arsk,^ V °hčini nadaljevala go-^n'v Drpii3-^’ lcot s«0 je bili nava-^ bviientu-1*1 !et‘h- Glede na to, da Nju stroški na našem ob-^Vajo “ najvišjimi v državi, upo->sikie produktivnost, ki doLt 1 do 50 % presega lan- Norega & Podom! b' morale in tudi ho-NvXtlv* sindikalne organi-j.V°)e: ^ ,mi- Dogovorili smo se za t0 H ajmanjši zaslužek 800 din ^ bi n’da P« tem ne bi obstali. Če fcifdi tak> „ č redi v prihodnje do-UtesniempPOdarskc dosežke, kot C ProSitr zdaj' J'e tneba na-b, ' Zato . lcev tudi holje nagra-|S, v J?0 priporočili, naj ”ica oset,e'Sb m°rnosti seveda, cbmh dohodkov začenjala. že v letošnjem letu pri 900 dinarjih. Po drugi strani je namreč res tudi to, da podatki o osebnih dohodkih po velikostnih razredih zajemajo vse vrste izplačil, tudi nadurno delo in prekoračitve norm. S te strani vzeto pa šele zavzemanje za višje zaslužke lahko pomeni tudi dosledno uresničevanje splošnega slovenskega sindikalnega priporočib o najmanjšem zaslužku 800 din za normalno delo vrednem delovnem času. Morda vam moje besede zvenijo demagoško, toda tako je: nekje smo morali začeti in izbrali smo pot, kot sem jo opisal. Da pa ne bi ostalo le pri besedah, smo sprejeli še eno stališče: posebej bodo sindikalni delavci obiskali tiste kolektive, kjer manj kot 800 dinarjev na mesec prejema več kot 5 % vseh zaposlenih. Skupaj s samoupravnimi organi, političnimi organizacijami in vodstvi podjetij naj bi v teh kolektivih, bilo jih je enajst, spregovorili o možnih poteh uresničevanja priporočila o zaslužkih najmanj 800 dinarjev.*1 „Z našo akcijo smo začeli v času, ko so podjetja dosegala lepe rezultate, pa tudi v času, ko je hkrati močno naraščala tudi draginja. To dvoje skupaj z našo zahtevo je povzročilo, 4a so v podjetjih morali začeti razmišljati, kako naj ugodijo upravičenemu pritisku in zahtevam delavcev glede višjih zaslužkov. Z izjemo podjetij tekstilne, konfekcijske in elektronske industrije, ki so že poprej imela zelo nizke zaslužke, so to storili malodane že povsod, oziroma še bodo v najkrajšem času, saj že pripravljajo ustrezne spremembe pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. Zaradi vsega tega bi si upal trditi, da najkasneje marca prihodnje leto nihče v občini ne bo zaslužil manj kot 800 din, če bo le izpolnil delovno dolžnost. Morda bi to lahko dosegli že prej, vendar ne silimo z glavo skozi zid. Naj gredo stvari svojo pot, naj bo to doseženo skladno z gibanjem produktivnosti in uspešnostjo gospodarjenja! Vse pa kaže, da marec 1971. leta pomeni tisti skrajni rok, ko naj bi bil uresničen cilj, ki smo si ga zastavili za izhodišče naših prizadevanj na tem področju. ! 5 s. Adolf Šuštar, predsednik novomeških sindikatov Univerza delavske solidarnosti v Banjaluki Kot smo že poročali v naši zadnji številki, je plenum republiškega sveta ZSS na svoji zadnji seji sprejel sklep o finančni udeležbi slovenskih sindikatov v solidarnostni akciji za gradnjo univerze delavske solidarnosti v Banjaluki. Vodstvo slovenskih sindikatov je s tem v zvezi sprejelo sklep, da bo v letih 1971 - 1973 vplačalo v ta namen skupno 1,611.750 dinarjev oziroma letno 537.250 dinaijev. Sk ........ ' ........... glede gradnje omenjene univerze. Pri tem pa razpravi v svojih organizacijah - prišli do prepričanja, da se mora ta solidarnostna akcija omejiti v okvirih realnih materialnih možnosti sindikalnih organizacij in na namen, da se sindikatom in delavskemu razredu Banjaluke nadomesti to, kar so izgubili s potresom. V razpravah o tej akciji je bila v Sloveniji zavrnjena sugestija o avtomatizmu v instrumentariju zbiranja teh sredstev (procentualni delež na celotno vplačano članarino), saj avtomatizem republiškim organizacijam onemogoča smotrno porazdelitev prispevkov na posamezne organizacije., Namesto tega naj bi se po predlogu slovenskih sindikatov obveznosti iz te solidarnostne akcije določile s posebnim dogovorom med sindikati socialističnih republik in pokrajin ter zveznimi organi sindikatov in Zveze sindikatov Jugoslavije. Po mnenju slovenskih sindikatov je s tem dogovorom možno sprejeti skupno obveznost jugoslovanskih sindikatov in ZSJ le do višine 12,560.000 dinarjev, s katerimi pa bi po njihovem prepričanju bilo možno zgraditi neprimerno boljši in večji objekt od tistega, ki gaje porušil banjaluški potres. V okiru omenjene vsote naj bi zvezni organi sindikatov izločili za gradnjo univerze delavske solidarnosti vsaj 5 % vseh lastnih sredstev oziroma letno 1,080.500 dinaijev, preostali del sprejetih obveznosti v višini 3,105.500 dinaijev pa naj bi se s fiksnimi zneski porazdelil proporcionalno med sindikalne organizacije vseh naših republik glede na višino sredstev, ki jih dobijo s članarino. Na ta način bi republiški sindikati lahko pravočasno sprejeli ukrepe za ugotovitev teh sredstev na svojih območjih, kar je RS ZSS s svojim že omenjenim sklepom tudi že uredil. BREZ ODLAŠANJA Kako v tekstilni in usnjarski ter obutveni industriji odpraviti dohodke pod 800 dinarjev mesečno jnles ribnica PRODAJA POLKNA Vrata OKNA NA KREDIT PRITISK JE KORISTIL! Pa besedah Adolfa Šuštarja je akcija sindikatov pomenila enega izmed glavnih vzrokov, da so se stvari začele spreminjati po hitrem postopku, kot se temu pravi: Za zaključek še naslednje: ob tem ko uspešno odpravljamo zaslužke pod 800 din, ugotavljamo še nekaj, nič manj spodbudnega. Zaradi zviševanja zaslužkov najnižje kategorije delavcev ni prišlo do .uravnilovke*, ampak so kolektivi povišali zaslužke tudi drugim kategorijam zaposlenih. Se več: iz predlogov novih pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov je razvidno, da mnogi koletktivi nameravajo bistveno bolje nagrajevati strokovne kadre. Bržčas se ne motim, če rečem, da tako ravnajo zato, ker jih želijo pritegniti k sodelovanju in jih s tem in hkrati poskušajo tudi obdržati, da ne bi odhajali dru-gam.“ MILAN GOVEKAR Po uradnih podatkih je marca letos 35,8 % delavcev tekstilne industrije izmed 33.360, ki so zaposleni s polnim delovnim časom, oziroma 21,6 7o debvcev slovenske usnjarsko-obutvena industrija od skupno 8094 zaposlenih zaslužilo manj kot 800 dinarjev mesečno. Do septembra so se razmere izboljšale v toliko, da je manj kot 800 dinarjev prejemalo kakih 20% debvcev tekstilne industrije in približno 10% tistih debvcev, ki so zaposleni v usnjarsko-obutveni industriji. Kakor je znano, se slovenski sindikati potegujejo za odpravo dohodkov, ki so nižji od navedenega zneska. Kako naj bi to nalogo uresničili v tekstilni in usnjarsko obutveni industriji, ki po povprečnih zaslužkih in tudi po številu delavcev, ki zaslužijo manj kot 800 din, še vedno zavzemata eno zadnjih mest v primerjalnih podatkih o zaslužkih po gospodarskih panogah? Svet za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo pri RO sindikata delavcev industrije in rudarstva je pred nedavnim spregovoril tudi o tej problematiki Potem ko se je zavzel za to, da bi odpravo zaslužkov pod 800 din obvezno vključil v gospodarske načrte podjetij za leto 1971, je razpravljal tudi o možnih poteh za izpolnitev te naloge. Ugotovil je, da - glede na pričakovane gospodarske rezultate - v bistvu obstajajo le tri poti: Edina varianta, po kateri je mogoče odpraviti dohodke pod 800 din, ne da bi hkrati ožili razpone med kvalifikacijskimi skupinami v podjetju, je zvišanje osebnih dohodkov vsem zaposlenim za tak odstotek, da tudi najnižja skupina debvcev doseže osnovo 800 din. Realno gledano je ta varmnta sprejemljiva za tiste kolektive, ki ne zaposlujejo več kot 10% takih debvcev, ki trenutno zaslužijo manj kot 800 din. V drugih podjetjih, kjer imajo več takih delav- cev, bi zvišanje osebnih dohodkov po tej poti pomenilo prehudo breme. Druga možnost se kaže v zagotavljanju najmanjšega zaslužka 800 din na račun zoževanja razponov med posameznimi kvalifikacijskimi skupinami Taka pot seveda terja iskanje spod-budnejših oblik nagrajevanja za strokovne kadre, ki bi sicer v še večji meri začenjali zapuščati takšne kolektive in iskati boljše pbčano zaposlitev. Ekonomsko najbolj „čista“ rešitev je seveda tista, s katero bi odpravili takšna delovna mesta, na katerih zaposleni ne morejo dosegati tiste produktivnosti, ki bi jim „nosib“ zaslužek vsaj 800 dinarjev. Časovno gledano pa je ta pot še najmanj sprejemljiva, ker rešitev odbga v nedogled. Modernizacija in rekonstrukcija podjetij namreč povzročata, da se praviloma povečuje odgovornost debvcev na delovnem mestu. Zato pa se mora razširjeni obseg deb in odgovornost debvca izraziti v analitični oceni delovnega mesta, ki mora biti na novo ovrednoteno. Glede na sedanji dohodek podjetij pa tega ni mogoče storiti v celoti; skratka debvcev ni mogoče pbčati tako, kot bi bilo nujno glede na povečane zahteve delovnih mest. Čbni sveta za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo kolektivom niso nasvetovali niti odsvetovali nobene izmed teh možnosti, ampak so meniti, naj vsaka delovna organizacija izbere tisto pot, ki bi bib najbolj primerna glede na njihove konkretne pogoje in razmere. Zato pa so z vso odločnostjo poudarili, da ni mogoče dovoliti nobenega časovnega odbšanja, sicer bi že naslednje leto ugotavljali, da se nismo premaknili nikamor in da za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb zaposlenih že ne zadostuje zaslužek 800 din, temveč 900 din ali večji. -Avska ENOTNOST 50 - 19. DECEMBRA 1970 STRAN 3 PO KONFERENCI SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLOVANSKE MESNE INDUSTRIJE Veliko želja in žalitev Iz razgovora z inž. Jožetom Tavžljem, direktorjem obrata ljubljanske Emone v Zalogu Pred nedavnim je bila na pobudo delavskega sveta Mesne industrije „Gavrilovič“ v Petrinji prva konferenca samoupravljavcev mesne industrije Jugoslavije. Od 47 povabljenih jugoslovanskih podjetij je na konferenco poslalo svoje delegate kar 38 delovnih organizacij. Obrat mesnih izdelkov ljubljanske „Emone“ je na konferenci zastopal inž. Jože Tavzelj, direktor tega obrata in član ljubljanskega mestnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva. Ob tej priložnosti smo ga tudi zaprosili za kratek raz- govor. „Kaj je pravzaprav napotilo jugoslovanske proizvajalce mesnih izdelkov, da so se sestali na konferenci samoupravljavcev? “ »Izredno težaven ekonomski položaj, ki je prizadel vse proizvajalce mesnih izdelkov v državi, nas je pravzaprav prisilil, da se sestanemo in samo s skupnimi napori poskušamo rezrešiti naše probleme. Spoznali smo namreč, da z osamljenimi akcijami te ali one delovne organizacije ne moremo doseči tistih rezultatov, kot bi jih lahko na osnovi takšnega samoupravnega dogovora, kakršnega je pomenila prva konferenca samoupravljavcev podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo mesa. Prva konferenca samoupravljavcev podjetij naše stroke je lahko solidna osnova za sklepanje novih samoupravnih dogovorov pri razreševanju problematike, ki teži delovne kolektive mesne industrije v naši državi.44 ,3i lahko navedli nekaj osnovnih problemov, ki so najbolj boleči za mesno industrijo? 44 »Težko bi naštel vse probleme, ki smo se jih dotaknili. Zato naj omenim le najpomembnejše: zahtevali smo naj bi retencijska kvota za našo skupino podjetij v novem deviznem režimu znašala 30 odstotkov. Višina te kvote pa naj bi bila enaka ne glede na to, ali kolektiv mesne industrije posluje kot samostojna gospodarska organizacija ali v okviru kmetijsko-industrijskih in trgovskih kombinatov. Prav tako se moramo vsi, ki se ukvarjamo s proizvodnjo in predelavo mesa, v najkrajšem času dogovori o enotnem nastopanju na inozem' skem tržišču. Predlagali smo na primer, da delovne organizacije iz grupacije mesne industrije in živnoreje, ki ne ustvarijo letno za 3 milijone dolarjev izvoza svojih izdelkov, na tem tržišču ne bi smele nastopati samostojno, ne glede na to, ali se ukvarjajo z lastno proizvodnjo ali samo s trgovanjem z živino in živinorejskimi proizvodi.44 »Kako pa je s kreditiranjem živinorejske proizvodnje in predelave mesa ter prodaje mesnih izdelkov? Ste tudi o tem kaj razpravljali na konferenci? “ »Veliko smo govorili tudi o kreditni politiki, ki je najpomembnejša za napredek naše panoge. In če se hočemo kolikor toliko izkopati iz težav, potem je nujno, da se kratkoročni krediti kmetijskih organizacij in mesne industrije spremenijo v trajna obratna sredstva v okviru vsake delovne organizacije z obrestno mero 3 odstotkov. IIUH ST POHIŠTVO Nujno bi bilo tudi treba utrditi politiko, da ugodnost 3-odstotne obrestne mere za najete kredite kmetijskih organizacij, ki se ukvarjajo z vzrejo živali, razširimo še na mesno industrijo, tovarne močnih krmil in na mlečno industrijo. Prav bi bilo, da bi bila še naprej ukinjena obrestna mera na poslovni sklad kmetijskih organizacij, morali pa-bi ta ukrep razširiti še na mesno industrijo, tovarne močnih krmil in na mlečno industrijo. Sredstva iz tega naslova bi morala biti strogo namenska in bi jih morali porabiti za modernizacijo in rekonstrukcijo teh delovnih organizacij44. V OBJEKTIVU lllllllllllllllltlll Na leto po sedem odstotkov? Če v prihodnje zagotovimo 7% rast družbenega proizvoda, se bo Slovenija dvignila na znatno višjo raven gospodarske razvitosti Dosedanja raziskovanja o možnostih gospodarskega razvoja Slovenije kažejo, da lah-j= ko v naslednjem petletnem g obdobju računamo s približno j§ 7 % poprečno letno stopnjo a rasti realnega družbenega pro-if izvoda. Taka gospodarska rast |l!i!l!ililllIIIIIII!!lilllii!f!!lliil!lllll!l!!!ll!!iillililHllliill bo približala Slovenijo kakovostno znatno višji ravni gospodarske razvitosti, ki bo omogočila širše materialne okvire za povečanje življenjske ravni ter reševanje številnih socialno-ekonomskih problemov, nakopičenih v dose- lllllllllllliililllllil!illl!lll!illlllll!lllllllliii!lllllilli!llili danjem razvoju. Po drugi strani pa bo prehajanje Slovenije na višjo raven razvitosti terjalo tudi številne strakturne spremembe v gospodarstvu, povezane z večjimi materialnimi prizadevanji. Ta podatek so gospodar- !lilllllliil!illl!lll!l!lijill!illllllllKIIIIII!illiil!ilili!iHlil!il!l stveniki izračunali sicer še pred sprejemom stabilizacijskih ukrepov (po katerih naj bi naraščal družbeni proizvod v državi le po 5,5 % letno), vendar ga velja upoštevati, saj temelji na številnih strokovnih študijah. li!liiUlllitllilUillK!lliliillli!ii!illiliilil!illiHNHHP Načelno in konkretno Sedanje razmere izpričujejo, da smo bolj za razpravljanje kot za dogovarjanje o tem, kako stabilizirati gospodarstvo O Koliko želez je v ognju ukrepov stabilizacije? Na ZIS leti vse več očitkov - berite VUS, Novo Makedonijo, Politiko, Borbo, NIN ip še kakšno glasilo naše SZDL - da je premalo odločen pri uveljavljanju stabilizacijske politike. Namesto da bi v sedanji »ugodni politični atmosferi" s kirurškim posegom ..., se raje še naprej dogovarja in — obotavlja. Namesto dejanj torej spet le besede! Vendar stvari niso tako preproste, kot sodijo kritiki naše zvezne vlade, ki pogosto pišejo le tisto, kar govorijo republiški politiki. Zato poglejmo najprej, kakšna je »enotno izražena zahteva" konference ZKJ o bodoči podobi federacije in kakšna je konkretizacija te zahteve. Konferenca ZKS je sodila, da moramo federacijo razbremeniti njenih se,danjih materialnih funkcij, v glavnem funkcij na področju razširjene reprodukcije. Omejitev ekonomskih funkcij federacije samo na tiste, ki izvirajo iz enotnosti ekonomskih in samoupravnih odnosov, enotnega trga in ekonomskih odnosov s tujino, pomeni, da se je potrebno dosledno odpovedati vsem finančnim skladom na ravni federacije, ki nastajajo s fiskalnim zbiranjem sredstev gospodarstva, razen sklada za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih republik - Črne gore, Makedonije - in Kosova. Med naloge federacije pa, razumljivo, še naprej sodi v zvezi z njenimi ekonomskimi funkcijami opredeljevanje temeljnih načel razvoja političnega sistema in celotne politike razvoja Jugoslavije. Tako načelno! Kaj pa smo pri' uresničevanju te lepe zamisli konkretno »samoupravno" napravili v času, odkar smo jo slišali. Sedanje razmere razkrivajo, da je od dveh pomembnih pogojev za demokratično vplivanje na družbeno dogovarjanje - razpravljanja in nato odločanja - izpolnjen le prvi pogoj: razpravljanje. Konkretno delo, s katerim naj bi premostili ekonomske težave in utrdili nov sistem v federaciji, je „v fazi mirovanja". Mesec dni po vsesplošnem političnem mandatu, ki ga je dobil ZIS za predložitev »stabilizacijskega programa", ko smo pričakovali njegovo odločilno potezo — osvoboditev federacije od večine ekonomskih funkcij, je ponudil predstedstvu ZKJ, naj bi uskladilo republiška stališča in našlo skupen odgovor na naslednja tri vprašanja: — Ukvidacijo državnega kapitala, vštevši s problemi odplačila državnih dolgov, beneficirane obresti, težave z anonimnim delom državnega kapitala nekdanjih zveznih bank, reeksporterji; - devizni in zunanjetrgovinski režim, usoda sklada za kreditiranje izvoza opreme in ladij in - pokojninsko-invahdsko zavarovanje iz pristojnosti federacije. Ni težko uganiti, če poznamo različne interese »oblikovalcev enotnega stališča" o ukinitvi ekonomskih funkcij federacije, da ta prošnja zveznega izvršnega sveta ne odraža njegove strokovne nesposobnosti ali lenobe, ampak predvsem njegovo politično nemoč pri zakulisni kro-titvi delnih interesov, ki si jih udeleženci medrepubliških dogovorov še vedno prizadevajo uveljaviti na račun skupnih in ne glede na svoje besede pred dobrim mesecem! Razumljivo, to dejstvo je treba prikrivati, najboljša oblika »maskiranja" pa so, kajpak, napadi na »mlačnost", če ne celo na »neodgovornost" zvezne vlade. Pustimo času čas, »zgoraj" se bodo nujno slej ko prej morah pravočasno sporazumeti, sicer bomo zašli v resno gospodarsko in socialno krizo. Nekaj pa nam vendar mora biti že zdaj povsem jasno. Glede na obseg, globino, težo in posledice pomenijo stabilizacijski ukrepi, ki jih je že in jih še bo predložil ZIS skupščini, ne samo rehabihtacijo reforme, ampak tretjo ah »reformirano reformo". Izvajanje teh ukrepov bo v primer-jmvi z letom 1965 tohko bolj težavno, ker zvezni izvršni svet ni in ne more biti edini odgovoren za njihovo izvajanje, ampak prav tako tudi republike, občine in delovne organizacije. Potrebno bo mnogo potrpljenja, pohtične odgovornosti in strpnosti, da bomo na vsaki od teh ravni sprejeh in tudi izvajali program stabilizacije in da prve težave ne bodo rodile pohtičnega malodušja, ki bi lahko rodilo ideje o odstopu tudi od te reforme. Že sama napoved stabilizacijskega programa je izzvala reakcije, ki dajo slutiti, kje se bodo pojavila nasprotovanja. Že to, kako se lotevamo reševanja vprašanj glede stopnje rasti, cen in porabe, bo pokazalo, kako odločno je kdo pripravljen vztrajati pri izvajanju programa stabihzacije. Dejstvo je namreč, da .takrat, ko govorimo o sedanji inflaciji, nestabilnosti dinarja, prekomerni porabi na splošno, vsi soglašamo, da so takšne razmere pohtično in ekonomsko nevzdržne in da je druž-b eni poseg na trgu več kot nujen. Takoj, ko pa skušamo najti izhod in ko kdo predlaga nižjo stopnjo rasti ah kakšno drugo spremembo, se žačno pogajanja, za katerimi ni težko odkriti namenov, da bi določili čimvečjo stopnjo rasti in tako zagotovih tudi večjo porabo. Ko bodo komune in republike sprejemale svoje stabilizacijske programe, odločale o cenah, davkih in podobnem, bodo prav gotovo izpostavljene najrazličnejšim pritiskom, naj sprejemajo manj radikalne rešitve, da ne bi bilo treba prekiniti z gradnjo tega ah drugega objekta, ulice ah šole. Prav zato program sta-bilizacije ni samo program federacije, ampak program samoupravne družbe, ki z njim izraža stopnjo pripravljenosti bojevati se za cilje in ideale, ki jih je razglasila. VINKO BLATNIK Zanimanje narašča O delu centra za i#' braževanje vodilni^1 kadrov Center za izobraževanje vod nih kadrov pri republiški goSP. jj darski zbornici Slovenije J« ustanovljen pred dvema let0”je Njegovo ustanovitev so nareko’ potrebe gospodarstva, ki so 1U stale še posebej pereče v obd° L po gospodarski reformi. Zace ^ sistematičnega dopolnilnega obraževanja predstavljajo . P . grami izobraževanja, ki jih J® L daljših pripravah in ob s0C’jCo vanju z Gospodarsko zborn Slovenije začela organizirati nomska fakulteta že Pre“., obleti. Medtem ko v prvem stoja centra razpisani tečaji ‘ bili zasedeni, je število udelez cev teh tečajev letos občutn t ( raslo, kar dokazuje, da si je ce'Lj, našel ugled med gospodarstve | V(r Štiritedenskega tečaja ZA-ai-dilno osebje v delovnih orga^T cijah, za katerega lahko trdim?;», je postal že tradicionalen, se J®, tos udeležilo 51 slušateljev, d?? _ nilnega težaja pa 50 slušateU®V£ absolventov iz minulih let. vf v0.| zanimanje so doslej P0*®?2?; ana' dilni delavci tudi za tečaj m r.T/JssStis*« ‘— za dopolnilni tečaj na ist __ , ki se ga je udeležilo 42 »j. iljev. Izredno zanimanje 12‘m ter mo. šateljev. Izredno zanimanje » nulega leta je tudi letos irogramu za zunanjetrgovu (e. :adre, ki ga obiskuje 100 slU^j,. programu za Ijev in ki poteka v dveh skupj6 Na pobudo tovarne v center organiziral tečaj . |etoS Novi Gorici. Skupaj se J® ,3jev' udeležilo izobraževalnih gSflTl Kot so nam povedali na S Redarski zbornici, vsi slušateu Ustavljajo, da so predavanja n te-demski ravni, saj prog12111®:.,«!^' čaje pripravljajo naše nejše znanstvene 1 j‘val^ Težave pri izvedbi^izobraž^ so programov v ' ' letošnjem povzročali edinole prost?1? . fr iskovalni postaji biotehm .-pO" kultete na Rodici, saj ob t ^ „)-večanem obsegu dela cen l kakor ne zadoščajo. Bil sem na avtomobilski cesti Lahko rečem, da sem se že vozil po avto cesti Vrhnika—Postojna. Seveda še ne po asfaltnem traku. Na to bo treba čakati še dolgo. Trasa bodoče ceste pa je na nekaterih odsekih že skoraj dokončana. Kljub koledarski zimi in resničnemu mrazu delo na cesti normalno napreduje. Na prvi pogled se mi je kar čudno zdelo, ker ljudi skoraj ni videti, posebno na odseku nad Postojno. Ugotovil sem, da delajo le s stroji. Minirajo tam, kjer je preveč; nakladajo z bagerji in s težkimi kamioni vozijo tja, kjer je premalo. Posamezni odseki bodoče ceste se tako bližajo drug drugemu. Dela na cesti so se praktično začela v sredini junija in do konca novembra je bilo narejenih že 40 % izkopov in 37 % nasipov. Finančno pa so realizirali 15,3 % ali 66 milijonov 880 tisoč dinarjev. Direktor investicijske grupe za gradnjo avto ceste inž. Turk je povedal, da so z delom zadovoljni. Bile so pač začetne težave, ko so podjetja morala najprej zgraditi naselja za delavce. Sedaj je na trasi kakih 800 delavcev. Pričakujejo pa, da jih bo naslednje leto več kot 2.000. Cesta torej bo, in to ... kot pravijo bolj na uho, celo nekaj pred rokom, če ...? Trasa dobiva svojo obliko in na nekaterih odsekih kakor da manjka ie še asfalt Podvoze navadno gradijo tudi nekaj let prej. Tokratpa bodo na vrsti med zadnjimi S stroji zvrtajo 25jnetrov globoke luknje m potem premakne na stotine kubičnih metr naenkrat OBISK V TOVARNI REZALNEGA ORODJA V PREVALJAH_ Pred odločitvijo Povečana proizvodnja orodij za predelavo lesa • Letošnja realizacija bo za kakih 40% večja od lanske 0 Na pomlad bodo preselili obrat za izdelavo orodij v nove prostore NOVO V LJUDSKI PRAVICI S KAMERO RO KOLr.KT;/IH Čeprav so prevaljski Tovarni realnega orodja šteli pred leti „dneve Miljenja", rezultati poslovanja ka-fcjo, da pesimistične napovedi o 1150di te prevaljske delovne organiza-^jejiiso bile utemeljene. Tovarna rezalnega orodja Prevalje si je opomogla. Letos bodo imeli z; dobrih 17 milijonov dinarjev re^liza-^je ali kar za 15 % več, kot so pred-Jddevali. V primerjavi z lanskim ktom bo vrednost proizvodnje za 40 % večja. prevaljskem kolektivu odločili za slednjo možnost. Tako naj bi prevaljska Tovarna rezalnega orodja čez pet let zaposlovala 285 delavcev — sedaj 215 -vrednost proizvodnje pa bi povečali od letošnjih 17,200.000 din na 27,500.000 dinarjev ali za 60%. Hkrati s povečanjem proizvodnje želijo izpopolniti v prihodnje proizvodni program ter poenotiti tehnološke procese v proizvodnji. -Ma- Konec lanskega leta so v tiskarni Ljudske pravice začeli tiskati časopise na novi offset rotaciji SOLNA. Švedski tiskarski stroj se je dobro izkazal. Kvaliteta tiska se je dvignila, še posebno pa pri fotografijah. Ker ima stroj pet agregatov, omogoča tiskanje v več barvali. Letos so natisnili v Ljudski pravici tedensko 11 časopisov s skupno naklado 700.000 izvodov. Zanimanje za tiskanje časopisov v tej ljubljanski tiskarni se je povečalo pa tudi naklade časopisov se zaradi kvalitetmega tiska dvigajo. Star stroj ne zmore več vsega. Naročili so še enega s tremi agregati za milijon osemsto tisoč din. Sedaj ga montirajo domači in švedski monterji, v; tiskarni pa zagotavljajo, da bo začel de-' lati še pred novim letom. In še zanimivost: sliši se, da so naši tiskarji „iztisnili“ iz stroja več kot Švedi. OBČUTNO POVEČANJE »NOVOLES« IZ STRAŽE PRI NOVEM MESTU SE JE KREPKO ZASIDRAL NA VRHU LESTIVICE PROIZVAJALCEV SVOJE STROKE PROIZMJDNJE ORODIJ Prevaljska Tovarna rezalnega °r°dja se je razvila iz manjše pilarne. Medtem ko so pred leti izdelovali v Slavnem orodja za obdelavo kovin in Pile različnih vrst, se je proizvodni Program zdaj precej spremenil. Spri-00 hitrega razmaha naše lesne indu-striJe se je občutno povečala proiz-^hnja orodij za obdelavo lesa. Do nedavnega je morala naša lesna indu-stnja takšna orodja uvažati, zdaj pa 1'n zalagajo Prevaljčani. V Tovarni Rezalnega orodja Prevalje računajo, n bodo tovrstno proizvodnjo v pri-n° da bi omogočili vsem Sicer izreči svoj° volj°’ kolibo jPa j® lzid referenduma ne-todbe ®mantiral večkrat izražene tOitia o- stva Termoelektrarne ozi-&na 0 Je8°vega samoupravnega or-Sa ■ e(notn°sti kolektiva, kar za-, ektrn °P lz združenega podjetja S? 8lamSPOdarstva Maribor, saj 50v Proti odcepitvi predstav Ija skoraj 40 % vseh zaposlenih članov kolektiva, hkrati pa rezultat referenduma tudi kaže, da je delavski svet ravnal pravilno, ko se je odločil za tako pot. O sklepu in odločitvi pa tudi razlogih, ki so pogojili izstop trbovel-ske Termoelektrarne iz združenega podjetja Maribor, je bilo že dosti napisanega in ne bi kazalo pogrevati starih ugotovitev. Nobenega dvoma ni, da osrednji delavski svet mariborskega podjetja dejansko ni sprejel nekaterih upravičenih zahtev trboveljskega kolektiva, da po mnenju vodstva Termoelektrarne ni ravnal povsem v skladu s cilji, sprejetimi pred poldrugim letom, ko so se v Trbovljah odločili za priključitev v Elektrogospodarstvu Maribor. Teh očitkov doslej mariborski osrednji delavski svet še ni spodbil. Toda imel je trden namen, da odgovori nanje ne samo pismeno, kar je sicei storil, pač pa tudi na sestanku kolektiva Termoelektrame.Iz doslej še nepojasnjenih razlogov pa vodstvo trboveljske Termoelektrarne ni ustreglo tej zahtevi mariborskega združenega podjetja. Razgovor oziroma zbor delovne skupnosti trboveljske Termoelektrarne naj bi bil dan ali dva pred referendumom, na kar pa vodstvo v Trbovljah ni privolilo. Vprašanje seveda je, ali bo odločitev trboveljske Termoelektrarne prispevala k hitrejšem sklepanju družbenih in samoupravnih dogovorov v slovenskem elektrogospodarstvu? Zdaj tudi v revirjih poudarjajo, da odlaganje le-teh že in bo še bolj škodovalo industriji, kolektivom samim in ne nazadnje vsem potrošnikom električne energije. MILAN VIDIC postavljamo v ospredje vseh naših prizadevanj nalogo, da čim hitreje aktiviramo naložbe v našo tovarno. Zdaj, ko imamo le eno, da tako rečem 410vo‘ tehnologijo, torej predvsem sinhroniziramo proizvodni proces. To nikakor ni lahka naloga, toda hrabrijo nas dosedanje izkušnje ...“ ZA VEČJO DELITEV DELA NOVOLES že dandanes predstavlja močno specializirano delovno organizacijo. Tako imajo žago, ki je najsodobneje opremljena med vsemi, kar jih sploh je v srednji Evropi. Z druge strani imajo eno izmed največjih tovarn vezanih plošč v državi, katere zmogljivost so med rekonstrukcijo podvojili. Slednjič pa njihov kombinat vključuje še tovarno drobne galanterije, ki trenutno izdeluje samo gugalnike, in tovarno stilnega pohištva. „Gre za to, da si na nekaterih področjih največja podjetja naše stroke po nepotrebnem konkurirajo; vsi skupaj pa imamo premajhne zmogljivosti," je poudaril inž. Pečar. „Zato skupaj s še petimi največjimi podjetji pripravljamo ustanovitev konzorcija slovenske lesnopredelovalne industrije, znotraj.ka- terega naj bi si proizvodni program še bolj porazdelili, se še bolj specializirali. Kakršnokoli povečevanje serij kot posledica delitve dela bo koristilo vsem, saj je dela in naročil dovolj. Kar pa zadeva nas same, bomo seveda poskušali kar najbolj intenzivirati proizvodnjo in v določenem smislu naše izdelke tudi oplemenititi. S tem mislim na različne specialne vezane plošče, ki jih nameravamo izdelovati, oziroma na prilagajanje sedanjega programa pohištva zahtevam trga. V denar gre bolje tisto, kar je dražje in ekskluzivno .. —mG NOV COLIBRI 3,5 KS COLI BRI 14-VN ODLIKUJEJO MOČ, HITROST,'PROŽNOST, NIZKA PORABA GORIVA, ŠTIRISTOPENJSKI MENJALNIK IN ŠE DRUGE IZBOLJŠAVE PREVERITE SAMI COLIBRI 14-VN! TOMOS-KOPER k N ! * S H S 5 * S S * 1 I ■A%%%%vkv*%%v*^%v«xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx%xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxi! STRAN 5 IZ ŠESTIH REPUBLIK Modna hiša je za jesensko - zimsko sezono 70/71 pripravila bogato kolekcijo damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. V prodaji bodo tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. PRODAJNI SERVIS ' i' u: V '-; ilS&cl LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK Premalo denarja Na seji upravnega odbora gospodarske zbornice Hrvat-ske so razpravljali o aktualnih problemih kreditiranja, monetarni politiki in bančništvu na osnovi gradiva zvezne skupščine in zvezne gospodarske zbornice. Ugotovili so, da je osnovna razporeditev bančnega kapitala nesorazmerna. Hrvatska, denimo, sodeluje v skupnem bančnem bogastvu Jugoslavije z 20%, v družbenem proizvodu pa s 27%. Zato se upravni odbor zbornice tudi ne strinja s predlogom, da bi sedanji centralizirani poštni hranilnici dali status bančne organizacije s pravico avtonomnega nalaganja zbranih denarnih sredstev. To bi v gospodarskih krogih Hrvatske pomenilo ustanovitev še ene centralne banke, kjer se depozit formira z zbiranjem sredstev iz vseh republik. I I Skupna akcija SVET ZSJ I I I I I I Predstavniki najvišjih teles Socialistične zveze. Zveze sindikatov Jugoslavije in stalne konference mest Jugoslavije so m skupnem sestanku, ki je bil pred dnevi v Beogradu, sprejeli dokument o izhodiščih skupne akcije na področju zaposlovanja, osebnega dela, delitve dohodka, stanovanjske gradnje ter reševanja drugih aktualnih problemov današnjega časa. Dogovorili so se tudi o programu skupne akcije pri izpolnjevanju nalog, ki jih nalaga program stabilizacije. Udeleženci sestanka so poudarili, da bi morali čimprej dobiti podrobnejše ukrepe stabilizacije na vseh ravneh od federacije do občine in delovne organizacije. Sedanji ukrepi zvezne administracije, je bilo poudarjeno na tem sestanku, imajo predvsem restriktivni značaj in lahko, če bi dlje trajali, začeli ogrožati stabilnost gospodarjenja. Kar pa zadeva zamrznitev cen, so prisotni menili, da je bil tak ukrep v prvem trenutku sicer nujen, vendar pa si je treba zdaj prizadevati, da bi jih čimprej odmrznili, seveda pa bi morali pri tem poiskati način, kako družbeno vplivati na gibanje cen. Pomemben element stabilizacijske politike in njenega uresničevanja pa je stabilizacija življenjskih stroškov in ohranitev dosežene ravni življenjskega standarda. Zavoljo tega po mnenju udeležencev bremena stabilizacije ne bi smeli zvaliti le na pleča delavcev, temveč bi morala družbena skupnost ustvariti take razmere, da bi bila teža tega bremena enakomerno porazdeljena na vse sloje prebivalstva. ... v jugoslovanskih sindikatih Zakaj kompenzacija? Ko snujemo novi srednjeročni program razvoja države, vnovič oživljajo ideje o kompenzaciji O Ni dvoma, da bi kompenzacija pomenila le »uravnilovko« in zanikanje tržnih odnosov V večini zveznih dokumentov, s katerimi smo si doslej prizadevali usmerjati naš razvoj, smo enotni tržni prostor „popravljali“ z nalogo, da smo dolžni še posebej skrbeti za razvoj gospodarstva na manj razvitih področjih, in z zahtevo, da smo prelivanje sredstev dolžni preprečevati s ..kompenzacijskim sistemom". Kakšna naj bo pomoč manj razvitim, je znano, a kaj so kompenzacije, ne povsem. Zato si oglejmo eno značilnih razlag kompenzacije. Nikola Minčev je za revijo Praksa (št. 2-3/70) napisal posebno študijo, v kateri je osnovna tema problem medregionalnega prelivanja dohodka ter načelo in mehanizem kompenzacije. Avtor dokazuje, da gre za več dejavnikov prelivanja dohodka med posameznimi regijami. To so primarna delitev, carinska podtika, zunanjetrgovinski režim, kreditna politika in raz-like v produktivnosti dela. Na trditvi, da problem prelivanja dohodka na enotnem tržišču v večnacionalni skupnosti dobiva vidik enakopravnosti narodov v ekonomski in politični sferi, avtor posebej poudarja potrebo, da je treba graditi jasen sistem kompenzacij, ki naj bo znanstveno zasnovan in opredeljen. Do kompenzacijskega mehanizma vodita, po mnenju avtorja, dve poti: - upoštevati je treba strukturo gospodarstva v republikah in iskati rešitve, ki bodo vsebovale kompenzacijo določene veje in gospodarske skupine, ki so vitalnega pomena za republiko. Denimo: v eni republiki je motorna industrija vodilna veja, v drugi pa ladjedelništvo; enakopravni pogoji, ki bi jih ustvarili za te gospodarske veje, bi na določen način predstavljali kompenzacijo za narode in republike, ki so zanje zainteresirani; - druga možna smer je oblikovanje posebnega sklada in sistema ukrepov za kompenzacijo. Znesek, ki bi ga posamezno področje vplačevalo ali uporabljalo iz sredstev sklada, naj bi določali po ugotovljenem pre-Uvanju dohodka, na podlagi skupne razvojne politike, merjeno z razmerji v cenah, s katerimi se naše gospodarstvo vključuje v mednarodno politiko. Sredstva iz sklada bi morali razporejati po republikah, ne pa na panoge in področja. Morebitno kompenzacijo gospodarskim panogam in področjem bi bilo potrebno dati v okviru republik, toda treba si je prizadevati, da se v razvojni politiki-jasno opredeli položaj teh panog. Če enotna jugoslovanska razvojna politika ni zainteresirana za določene gospodarske dejav- I Čedalje teže! nnBST POHIŠTVO I I V gospodarski zbornici BiH ne zanikajo lastnih slabosti, opozarjajo pa tudi na druge vzroke zaostajanja I I I I Upravni odbor gospodarske zbornice BiH je ugotovil, da so letošnja gospodarska gibanja zaskrbljujoča: stopnja rasti gospodarstva je nenehno nižja kot je poprečna stopnja gospodarske rasti za vso državo, naglo pa naraščajo tudi izgube. Od ja-nuatja do septembra letos se je industrijska proizvodnja povečala za 4,7 %, v SFRJ pa za 8,3 %. Izgube so za 50 % večje, kot so bile v istem obdobju minulega leta. V zvezi s takšnim stanjem je podpredsednik zbornice Savo Sečur izjavil naslednje: ,.Nimamo namena niti za hip podcenjevati vpliva naših lastnih slabosti, dejstvo pa je, da te niso temeljni vzroki zaostajanja. Nismo ne slabše organizirani niti manj tržno iznajdljivi, pa tudi naši strokovnjaki niso manj sposobni kot v drugih, zlasti v nerazvitih območjih, da bi to lahko tako zelo vplivalo na naše rezultate. To pa pomeni, da so vzroki za naše zaostajanje drugje •“ Po njegovem mnenju gre za naslednje vzroke. — znatno počasnejša rast investicijske porabe od začetka reforme do danes; če bi SR BiH pri jugoslovanskih investicijah obdržala udeležbo, kakršna je bila tudi pred reformo, bi lahko vložila 600 milijonov din več, kot jih je bilo dejansko investiranih; — katastrofalni potres v Bosanski krajini, saj še leto dni po potresu delajo gospodarske organizacije na tem ozemlju le s polovično zmogljivostjo; — kronično pomanjkanje vagonov, kar je vplivalo na zmanjšano proizvodnjo premoga, boksita itd.; — različne okvare ter znatno podaljšani roki graditve in obnove proizvodnih zmogljivosti. -VK Neposredno m konkretno Zvezna skupščina je pri svojem delu zabeležila pomembno novost. Dva poslanca odbora za industrijo in obrt gospodarskega zbora bosta kot člana delovne skupine, ki jo sestavljajo predstavniki sindikata gradbenih delavcev in zvezne zbornice, sodelovala pri pripravi prvega družbenega dogovora o določanju terenskega dodatka ter minimalnega standarda bivanja gradbenih delavcev. Osnutek dogovora je bil pripravljen na osnovi regionalnih samoupravnih dogovorov. To je bila za sindikat gradbenih delavcev tudi spodbuda, da skuša v sodelovanju z zbornico pripraviti prvi družbeni dogovor, ki bi veljal za vso Jugoslavijo. nosti in panoge, tedaj lahko republika, če to želi, s svojimi sredstvi zagotovi regresiranje. Jasno mora biti, poudarja avtor, da ne moremo iskati povsem čiste rešitve tako glede ugotavljanja družbenih računov o resničnih prelivanjih dohodka kakor tudi ugotovljenih kompenzacij. Na koncu avtor opozarja, da mehanizma kompenzacij ni mogoče spreminjati vsak trenutek in stalno vnašati nemir v gospodarske tokove in pogoje gospodarjenja. Mehanizem in odnose v kompenzaciji je potrebno praviloma določati za srednjeročno obdobje. Lahko pa bi razmišljali tudi o tem, ali bi bilo potrebno te odnose določiti s posebnim zakonom ustavnega značaja, ki bi ga lahko spremenili le po posebni proceduri. A kaj mi? Čeprav je kompenzacija kar naprej navzoča v naših dokumentih, je kaj lahko dokazati, da ni združljiva s tržnim gospodarstvom. Ker je v tržnem gospodarstvu ugotavljanje, kdo izgublja in kdo dobiva, strokovno težka in politično nehvaležna naloga, kompenzaciji kot instituciji, ki bi odstranjevala negativne posledice enotnega jugoslovanskega tržišča, še zdaj ni uspelo, da bi prodrla v življenje. Sedaj, pred novim srednjeročnim planom, so zahteve po tej instituciji spet oživele, vendar se vse omejujejo na kompenzacijo na relaciji razvita-manj razvita območja. Ugotovitev ekonomskega instituta iz Beograda, po kateri je pomoč nerazvitim samo statistično slepilo, ker se zaradi nižjih cen surovin preliva dohodek iz manj razvitih v razvite republike, je nepopolna, saj bi moral celoviti prikaz medrepubliškega prelivanja brezpogojno vključevati tudi regionalno razporeditev investicijskih sredstev, prikaz njihovega izvora ter bančnih kratkoročnih kreditov. Kar pa zadeva prelivanje dohodka preko tržišča, bi kazalo to analizo obogatiti z regionalnimi sadovi administrativno ustvarjenega bančnega in reeksportnega kapitala ter z medrepubliškim razporedom deviznih nakazil naše ekonomske migracije. Ker pa vsega tega ni, bralec takšnih gradiv lahko podleže prepričanju, da tisti, o katerih je menil, da dobivajo, izgubljajo in daje uvedba kompenzacije logična. Nesporno pa je, da bi uvedba kompenzacije pomenila zanikanje tržnih odnosov, ..uravnilovko", ki bi vsem našim razvojnim programom in instrumentom za hitrejši razvoj propulzivnih panog odvzela vsakršen smisel. - vk - PREDSEDNIK REPUBLIKE TITO v svoje m predlogu Zvezni skupščini za spremembo ustave: Da bi dosledno organizirali federacijo kot skupnost enako; pravnih narodov in narodnosti ter zagotovili vpliv in odgovor; nost republik in pokrajin Prl opravljanju funkcij federacije, je treba ustanoviti predsedstvo SFRJ kot samostojen ustavni organ federacije. Predsedstvu SFRJ bi bile z3' upane funkcije, ki gredo po sedanji ustavi predsedniku republike. Poleg teh funkcij bi predsedstvo SFRJ opravljalo tudi drug® z ustavo določene funkcije, ki p1 predvsem obsegale politične ^ zakonod ajne pobude ter predb' ganje ukrepov in sklepov o vprašanjih, ki zadevajo odnose med republikami in pokrajinam^ ljudsko obrambo in zunanjo p0' Utiko. Predsedstvo bi v okvir® svojega delovnega področja p(1' spevalo k usklajevanju stališč i" iskanju ustreznih rešitev, kada* gre za protislovne interese in spore v naši družbi, posebn° med republikami. Pred sed stv’d SFRJ kot kolektiven organ n3) bi bilo eden od važnih dejavnikov zbliževanja, sinteze in politične stabilnosti, ki je nujna Z" nadaljnji, kontinuiran raZV°J naše družbe. Hkrati s tem je treba z usta*® določiti: da se z ustanovitvi! J predsedstva SFRJ ne spremeni!® | ustavni položaj, pravice in dop nosti zvezne skupščine kot na) višjega organa politične oblas^ in organa samoupravljanja okviru pravic in dolžnosti f6® racije; e da zvezni izvršni svet os*.a\.. kolektivni izvršilni organ, odg zvezni skupščini, tako a pridejo v njegovo sestavo . državni in zvezni sekretarji v drugi funkcionarji, ki jih dol° skupščina ali neposredno zve; ustava; . ^ da je izvršni svet po svop položaju in pooblastilu odgov ren za izpolnjevanje zveznih a-konov in drugih aktov zvez® skupščine ter za izvajanje p° tike, ki jo začrta skupščina; da se ne spremeni načelo 5. mostojnosti in odgovom05 zveznih organov uprave, ki ima) na skrbi upravne zadeve, pri c mer naj njihovo število in obs« pristojnosti strogo ustrezata ustavo določenim pravicam . dolžnostim federacije. . „ Federacija naj opravlja le ti* funkcije, ki so skupnega Potnetei za vse narode in narodnosti delovne ljudi Jugoslavije in kis kot takšne določene z usta Te funkcije naj bodo zasno® j in naj bodo določene v ok naslednjih področij skupnih ^ teresov: obramba neodvisn® enotnost socialističnega sa®^ en°l upravnega tržišče. . sistema, Zvezni organi ne morejo ® deraciji ustanavljati nobenih v vesticijskih niti drugih skia^j, sred no zadevajo uresničevan)^, določenih funkcij 1 ustavo uoiocenin lunKcij - p racije - kar pomeni tudi zae^, tavljanje sredstev sklada za * ^ voj premalo razvitih republi1'.^ SAP Kosovo - tako da je l.js zagotoviti enakopravne P0® |d za pridobivanje dohodka^. muui vanju bodo odločilno vplivali na.Pjp žaj proizvajalcev, narodov i® rodnosti, republik in po kraj!!!. družbeni delitvi na eno | tržišču. feic Spremembe v funkcijah ^ racije, zlasti pa na gospodar* sC področju, naj omogočijo. bodo H<“> 1 r\vnr> orcrn ni/flCll^’ ~iY delovne organizacij®’ -o' aokraiine in republik® ^ čine, pokrajine in repu-- -spodarsko osamosvajale ^.On0\o' postal njihov samoupravni P žaj doslednejši, prav tako V prispevajo k širjenju inožn0* ^.v nadaljnje razvijanje in vseh oblik svobodnega ,^vl)ili upravnega povezovanja del ljudi. Obljuba dela dolg Izvršni svet Črne gore o stabilizacijskem programu ZIS Na razširjeni seji izvršnega sveta Črne gore so udeleženci izjavili, da je stabilizacijski program ZIS sprejemljiv, da pa bi moral predvideti tudi hitrejši razvoj ekonoms-fco premalo razvitih republik in pokrajine Kosovo. Zakonsko določene obveznosti o gradnji proge Beograd-Bar in melioracijska dela v Makedoniji bi bilo treba uskladiti s stališči I. konference ZKJ in določiti vire sredstev za njihovo financiranje. Ob prenosu obveznosti s federacije in republike bi bilo treba za gospodarsko nerazvite določiti ustrezna sredstva za potrebe, ki izvirajo iz prenesenih funkcij. Po mnenju izvršnega sveta jc federacija dolžna zagotoviti Črni gori tudi dopolnilna sredstva za invalidsko pokojninsko zavarovanje. Stališče IS Črne gore je razumljivo, saj je postala ..zvezna" proga Beograd-Bar skupaj s primanjkljaji v skladih za invalidsko in pokojninsko .J' zavarovanje kar čez noč h L h ekonomski in politični Pr°b! I( [JUIUICIU F “ ffl V, republike. Prekoračitve na t® „ vi*' jektu, ki so v jih cen, bodo znašala kakih ' dh lijonov din, Črna gora pa nlfnA4W, Jšl nosti,- da bi zagotovila * :koračitve na k-1' vt* ! J zagotovila -----,________ __ ra® i gradnjo železnice. Ustavitev pa prav tako ne pride v P°^.’pK . . - laso ne pnoe v pK, znašali stroški konserviranja ajal' 200 milijonov, odškodnine cem pa 100 milijonov. J ABDELKADER BENIKOUS: PODOBE NAŠEGA ČASA j s «« Oris boja alžirskega ljudstva za nacionalno osvoboditev in socialistično izgradnjo države Sindikalno gibanje v Alžiriji ^ je pričelo pred petdesetimi teti'. takrat je alžirsko delavstvo ^.iiutilo potrebo po organizacij ki bi ščitila njegove politič-ne in materialne interese. . Prvo obdobje tega gibanja za-dogajanja med leti »20—1954 in torej sega v za-^ tek alžirske revolucije. V tem ,asu> v času kolonializma v naši eželi; je bilo alžirsko delav-čeprav maloštevilno, pre-t° z borbenim duhom in je a ° svoj pečat tem letom naše Rodovine. Bila so polna borbe-' j!1 akcij, med katerimi bi ome-sta ^Ve’ Prva j® znamenita vka pristaniških delavcev v :ranu, ki so odklonih natovar->. je ladij, namenjenih v Indo-0 oziroma v današnji Viet-n-m’ druga pa je bila praznova-Prvega maja leta 1945, ko jjj delavci korakali v sprevodih n^^nifestirali za svoje nacio-in socialne pravice, kljub knPerj.enim puškam in grožnjam ^,°nialističnega vojaštva in po-rje; pri tem je izgubila življe-divi n^ada delavka. Sledilo je ne? kolonialistov, sledili so g j^Jršnni pokoh v mnogih albi! .. mestih, v katerih je izgu-lju0di življenje več kot 45.000 Sčasoma je postalo jasno, da 4Serath!Caln0/b^en0b0 doWi razvitl v zadovoljivi men, bomo svoje centrale \q4s v tujini; zato se je leta i Vrvi-i SeStala v Bruslju skupina 11 ^ žilnih sindikalnih delavcev z Krenom, da prenese vodstvo y 'u sindikatov v domovino. Pok r pa so kasnejši dogodki ,.ak. (ja p0g0ji Zaustanovi-, Sm - odvijal pod geslom „Z ljudstvom in za ljudstvo!“. Naš narod se je združil v osvobodilno fronto, ki naj bi zagotovila uspeh revolucije v Alžiriji. Februarja leta 1956 je ljudska osvobodilna fronta zadolžila skupino sindikalnih funkcionarjev, da ustanovijo UGTA (Union Generale des Travail-leuri Algeriennes — Generalno zvezo alžirskih delavcev). Kmalu zatem je v to našo sindikalno organizacijo bilo vključeno sko-ro vse naše delavstvo, ki se je zavedalo, da bo njegova popolna osvoboditev možna šele takrat, ko bomo rešeni kolonialnega jarma. Velik pomen za polet naše organizacije je imela osemdnevna stavka, katere so se udeležih tudi uradniki in trgovci. Takrat je bilo na tisoče ljudi zaprtih in mučenih, vendar pa so se hkrati tisoči naših ljudi priključili osvobodilnemu gibanju, mnogi pa so morah oditi v tujino, kjer so oznanjah zahteve našega ljudstva. Posledice te stavke so bile silno težke; mnogi so dah tudi svoja življenja, med njimi prvi sekretar UGTA, kije podlegel hudemu mučenju v zaporih. Vse to trpljenje naših ljudi v neenakem boju s koloniahsti pa je samo še povečalo našo borbenost; vojna pa je divjala naprej, prinašajoč mnogo žalosti in grozot. IZGRADNJA DEŽELE Po priznanju naše politične neodvisnosti smo v Alžiriji morah podvojiti prizadevanja, saj je bilo potrebno obnoviti gospodarstvo ter ustanoviti organe oblasti. Želja po napredku naše dežele nas je spodbujala v priza- ^ --ndikalne centrale v Alžiriji sirio niso dozore h in spoznah vitv ’ k° ustanovitev učinko fj,e organizacije delavskega ^le 3 V na^ deželi izvedljiva iijj P°tem, ko jo bomo osvobo- OSVOBODITEV ALŽIRIJE Prveo^3 rev°lucija se je začela ža cvT novembra leta 1954, boj osvoboditev Alžirije pa se je Na prošnjo našega uredništva je generalni sekretar UGTA (Generalne zveze alžirskih delavcev) Abdelkader Benikous, vodja delegacije alžirskih sindikatov, ki se je te dni mudila v Sloveniji, napisal članek o alžirskem sindikalnem gibanju. Pri tem se je opravičil, da je moral članek napisati „na pamet“, brez pripomočka kakršnekoli literature, hkrati pa je to priložnost izkoristil za posredovanje toplih bratskih pozdravov delovnih ljudi Alžirije vsem delovnim ljudem Jugoslavije. .decembru, prazniku jugoslovanske ljudske armade_ Vmiru-za mir 22. d k^šnjem praznovanju -^cmbra, prs nske ljudske a .Sloveniji zvrstilo veliko ~ gStejših prireditev in j - -bujeni praznovanju Sl°van^ernbra, Praznika Jugo-Dk Ke Ijuds^g arma(iej se bo aaif CJSU JL/\ ^tacij. V vseh enotah Jjeliij najzaslužnejšim po-“Odo / 'kovanja, pregledali pa ^inuip delovne uspehe v etu. O slednjih je no-k^anjtna tiskovni konferenci Sko Sg^^jeralpodpolkovnik hriadg6!!*1^6 enote ljubljanske wre.‘' je poudaril Janko 05 Urip ’.”50 letos poleg redne-^ lžer^a.. "ktivno sodelovale laktov np razllčnih gradbenih 3le ne za potrebe ar- §0,darsatvaeČsttdi 23 Ph°i reHbe .va- S tem so bili do- (Jatua ^ Prihranki in več-C 0bSSt' 2 Vgradnjo voja-i^Sohi- 0v Je kilo sočasno a °v, VJe';ih večje število vo-.^adp 1 ko(lo po odhodu iz U delali"111080 bolj kvalificirajo Siv,., V,80sP°darstvu. Razen ret- etos zgradili, popra-Ustruirah ali moderni- zirali blizu 30 kilometrov cest in smučarskih prog, izkopali 6,5 kilometra kanalov za postojnski vodovod, zgradili smo več mostov, izkopali 18,5 kilometra jarkov za PTT hnije itd. Skupna vrednost opravljenih del presega 12 milijonov dinarjev ...“ Razen tega je generalpodpolkovnik Janko Sekirnik še dejal, da razpolagajo z vrsto podatkov o kvalifikacijskem usposabljanju ljudi. Letos so na primer samo v okviru ljubljanskega armadnega okrožja izurih in usposobili 2034 voznikov motornih vozil, kar prav tako štejejo za pomemben prispevek JLA naši družbi. Ko že govorimo o tem, moramo omeniti tudi prispevek zdravstvene službe JLA naši družbi. Letos je JLA v Ljubljani omogočila občanom kar 41.400 bolniških oskrbnih dni. V vojaški bolnišnici v Ljubljani so opravili 16.440 specialističnih pregledov za civilne osebe. S pomočjo nabornih komisij pa so bili organizirani in izvršeni sistema- tični pregledi celotne moške populacije enega letnika. Znano je tudi, da dajejo generacije vojakov samo iz ljubljanskega armadnega območja po dvakrat ali večkrat na desetine litrov krvi. Med pripadniki teh enot je tudi zavidljivo število ljudi z, „diplomo“ za humanost in patriotizem ter s srebrnimi in zlatimi značkami prostovoljnih darovalcev krvi. M. Ž. devanjih, da rešujemo svoje naloge kljub pomanjkljivi ekonomski osnovi, raznim družbenim protislovjem in kljub pomanjkanju kadrov. V teh prizadevanjih smo bih včasih uspešni, včasih pa smo doživljali poraze, ki so bih največkrat posledica objektivnih pogojev, včasih pa tudi posledica namerno povzročenih težav. Naša revolucionarna oblast si je zadala naslednje temeljne naloge: zagotoviti varnost in stabilnost dežele; okrepiti državo; izvesti nacionalizacijo rudnikov, bank, petrolejskih družb, zunanje trgovine itd.; izdelati osnutek štiriletnega načrta razvoja našega gospodarstva. Nato je nastopilo obdobje jasno začrtane politike. Na področju razvoja industrije smo se opredelili za razvoj težke industrije, ki je nismo imeli, To je bila posledica kolonialnega izkoriščanja; tuji kapitahsti so izkoriščan predvsem naše surovine, ki so nam jih nato, predelane doma, prodajah kot končne izdelke z velikim dobičkom. Agrarno revolucijo smo izvedb v dveh fazah. V prvi fazi je bila izvedena delitev zemljišč nekdanjih koloniahstov kmečkemu prebivalstvu v upravljanje. Ta delitev je bila izvedena na osnovi zakonskih določil. V drugi fazi te revolucije je težišče na spreminjanju življenskih pogojev kmečkega prebivalstva. Privatna lastnina nad zemljo je omejena, siromašni kmetje, ki so dobili zemljo, se združujejo v zadruge, država pa jim pomaga pri njihovem delu s tehničnimi pripomočki za modernizacijo kmetijstva. Spodbujamo kooperacijo, ker se zavedamo, da so majhna posestva nedonosna. Kulturna revolucija pri nas pomeni predvsem povratek k naši narodni samobitnosti, povratek k našemu jeziku in naši kulturi. Obdobje koloniahzma, kije pri nas trajalo 130 let, nam je odvzelo skoraj vso samobitnost, saj je bila celotna pohtika kolonialistov usmerjena k temu, da uničuje lastno kulturo našega naroda, ki je osvoboditev dočakal z ogromnim številom nepismenih, 86% celotnega prebivalstva! V obdobju koloniahzma se je šolalo le zelo malo Alžircev, danes pa naše šole obiskuje več kot dva milijona učencev. Osnovne šole ustanavljamo tudi v najbolj odročnih krajih, število gimnazij pa nenehno narašča. V Oranu in Constantinu imamo univerzi in številne institute. Za šolanje namenjamo več kot četrtino sredstev celotnega državnega proračuna in zato na tem področju dosegamo pomembne rezultate, čeprav so mnoge potrebe še vedno nezadovoljene. (Nadaljevanje prihodnjič) - Glavno, najtežje je končno mimo! vzdihne visoki človek in e spusti v naslonjač. - Kako vihamo ploskanje! Bitka je, hvala bogu, dobljena na ceh fronti. A kaj zdaj? — Kot vedno! de človek na čelu mize umirjeno. — Čaka nas resno delo. Za nobeno ceno se ne smemo prepustiti hipnemu navdušenju. Čakajo nas sklepi. Ljudje pričakujejo dejanj, siti so besed. Doseženo enotnost smo dolžni v polni meri izkoristiti; zato smo tu. Predlagajte! m ■m. Kdo je za prvo varianto? Pa za drugo? Torej, Francka, zapišite: ,4)o leta 1975“. Naprej! — Mislim, da dinar ne bo konvertibilen, če ne bomo zaprli Škarij... — Kakšnih Škarij? — Med uvozom in izvozom ... — Saj res: če že govorimo o dinarju, je treba tudi o tem nekaj reči. Kaj? — Da je treba uvoz zmanjšati..,. - Sekaj? — Izvoz pa, jasno, povečati! — Ampak, to smo ponovno tekli lani! — Že, že, pa, kakor veš, se kljub našim jasnim stališčem še vedno odvija celoten proces v — Jaz mislim, da je treba začeti pri bazi. Zato bi se lahko najprej nekaj reklo v zvezi s sredstvi gospodarstva ... — Pišite, Francka! Kaj, Tone, konkretno? - Da je povečanje materialnih pristojnosti gospodarstva izredno pereča in aktualna naloga vseh naših subjektivnih sil ah kaj podobnega ... - Ampak, to smo rekli že leta šestdesetega. N — Že, že, pa, kakor veš, še vedno ni prišlo do ustreznih premikov na tej notranjepolitični relaciji. Razen tega sem mišljenja, da je to naša trajna naloga. — Naj bo! Naprej! - Mimo dinarja ne smemo kar tako. Ljudem je treba jasno povedati, kdaj bo konvertibilen. Tudi gospodarstvu je treba naliti čistega vina, sicer se spet ne bo znalo orientirati... — Ampak, to smo po vedah že leta petinšestdesetega. — Že, že, pa, kakor veš, še vedno ni prišlo do ustreznih premikov na tej zunanjepoh-tični relaciji. Razen tega sem mišljenja... — Vemo, Tone, kakšnega mišljenja si; saj smo tudi mi vsi takšnega! Žato pa raje naravnost povej: ali naj damo dinar v sklep ah ne? ! - Pa ga dajmo, če ne gre drugače! Škoditi tako ne more! Se za kaj zavežemo? — Jaz bi se temu izognil s kakšno ohlapno formulacijo. Boste videli, še zelo nas bo teplo, če si ne bomo pustih prostih rok... — Jaz bi pa le rekel nekaj bolj določnega, na primer: do leta 1975. — Kaj pa drugi mishte? Nič ne mishte? Potem pa glasujmo! nasprotni smeri. Mislim, da smo te tokove dolžni zaustaviti s čimbolj koncizno formulacijo, da se bo jasno videlo, kdo je za reformo in kdo ne, kdo pije in kdo plača. Oprosti, Tone, če sem se nekoliko razburil... - Nič zato, Janez, kaj bi! Zato pa smo tu, da si odkrito povemo, kaj mislimo. K stvarem je treba pristopiti s polno mero odgovornosti. Jaz sem za ■ to, da smo čimbolj koncizni in da se s tem jasno ogradimo od birokratsko-etatističnih sil. Ima kdo predlog, kako bi to konkretno formulirah. — Jaz bi hotel samo pozdraviti spoznanje tovariša Toneta o nujnosti takšnega predloga. Če izhajam iz prakse, potem moram reči, da ljudje zastavljajo vprašanje, kako neki bomo mi, ki smo govorili petinšestdesetega isto kot govorimo danes, dosledno izpeljah stabilizacijo — ko pa smo dovolili pritiske in tiskanje denarja. Pobuda tovariša Toneta je zato zelo umestna. — Hvala lepa! Je ta problem že kdo konkretno formuliral? Prosim? - Morda bi rekli, da je treba bistveno okrepiti odgovornost vseh nosilcev javnih funkcij... — Če to rečemo, je nujno treba dodati „in na vseh ravneh ter področjih samoupravnega odločanja44. - Če pa gremo s formulacijo že v takšno konkretnost in tako daleč, pa moramo postaviti tudi piko na „i“ in jasno povedati: „v sklopu priprav na prihodnje deupščinske volitve in na predvidene kadrovske zamenjave v izvršnih organih zveze in republik44. - Še kdo kaj k temu? Hvala! Ste zapisah, Francka? Mislim, da formulacija kot taka v celoti ustreza, še posebno zato, ker se distancira od ugotavljanja grešnih kozlov in usmerja ustvarjalno pozornost naših delovnih ljudi na nerešena sistemska vprašanja. Naprej, prosim! VINKO BLATNIK V EL EB LAGOV N fCA K 0 priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo R potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje • za tuje kupce je v hiši menjalnica LJUBLJANA Potrošniki lahko izbirajo blago v poslovalnicah: TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, Wolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, BLAGOVNICA NAMA, Kočevje EDEN OD PEREČIH PROBLEMOV OBČINE DRAVOGRAD Zakaj omejevati delo? Dilema, ali sproščati osebno delo na tako imenovanih ,/asebnih sredstvih za delo“ ah potisniti vse delo v pestre oblike združenega dela, je še vedno v „središču pozornosti široke jugoslovanske javnosti11, čeprav je vsakemu pametnemu človeku jasno, da tudi osebno delo ustvarja vrednost in napredek. Omejevanje ali prepoved takšnega dela pa lahko, po drugi strani, pripelje ljudi, ki so pripravljeni kaj delati, le k skupni skledi, naliti s sadovi združenega dela - ali pa v tujino. Tako imamo navsezadnje vsi manj, ne več. Ampak ne — bavbav o kapitalizaciji proizvodnih odnosov" (razumljiv - ob „sodobnih prijemih" naše davkarije) je še vedno prehuda ovira, da bi ga uspešno obšli ali preskočili. Tako je bila, kot je znano, osrednja tema ene od minulih sej predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije razvoj osebnega dela. Stališča so bila zelo različna: predstavniki sindikata storitvenih dejavnosti in nekateri člani predsedstva so trdili, da so privatniki že sedaj preveč privilegirani, zato dosegajo boljše rezultate kot družbeni sektor. Večina članov sveta pa se je zavzela za liberalizacijo v osebnem delu, češ da je to edeni način za rešitev mnogih problemov gospodaijenja in zaposlovanja. Vsem nesoglasjem navkljub pa je bilo predsedstvo enotno v tem, da je osebno delo bistvena komponenta razvoja, predvsem razvoja terciarnih dejavnosti in da so potrebni dolgoročni programi zanj. Zvezna zakonodaja naj zajame le temeljna načela za razvoj osebnega dela, v kar pa ne sodi npr. število zaposlenih. Tako so poročali s te seje predsedstva. Dodali bi lahko še: prevladala je zdrava pamet. In vprašanje: dokler bomo delo (kakršnokoli že, osebno ali družbeno) administrativno omejevali in prepovedovali, namesto da bi ga ekonomsko spodbujali. S * S *> S 4 5 5 I I I t A IZ LETA V LETO MANJ ZAPOSLENIH 1 Zastareli \ predsodki 4 ,o,„ravA 0 Število zaposlenih v delovnih organizacijah, ki imajo sedež v Dravogradu, se zmanjšuje iz leta v leto. Med 7000 občani, kolikor jih šteje ta koroška občina, jih je po zadnjih podatkih zaposlenih v matičnih delovnih organizacijah le nekaj nad 1100, okrog 600 jih je zaposlenih v poslovnih enotah, nekaj sto pa se jih vozi na delo na Ravne na Koroškem, v Slovenj Gradec in v Velenje. V Dravogradu ugotavljajo, da so delovne organizacije zadnja leta spričo uvajanja novih tehnoloških procesov ter modernizacije proizvodnje zmanjšale število zaposlenih. Istočasno pa niso poskrbele, da bi za to odvečno delovno silo zagotovile druga, primerna delovna mesta. Tudi v Tekstilni industriji v Otiškem vrhu pri Dravogradu so na primer zadnja leta zaradi zastarelosti strojev in tehnologije zmanjšali število zaposlenih. Letos pa so se odločili za preusmeritev proizvodnje oz. za uvedbo nove proizvodnje ženskih hlačnih nogavic v sodelovanju z zahodnonemško tvrdko Schulte-Dieckhof. Sredi leta so začeli z priučevanjem delavk za novo proizvodnjo, začeli pa so tudi na novo zaposlovati. Zdaj so sprejeli na novo v delovno razmerje okrog 100 žena in deklet iz Dravograda, nekaj pa tudi iz Raven na Koroškem, do konca leta pa bodo število na novo sprejetih, kot računajo, povečali na 150. Ker pa so možnosti, da bi Tekstilna industrija Otiški vrh pri Dravogradu v prihodnje povečala obseg sodelovanja z zahodnonemškim partnerjem, računajo, da bodo lahko zaposlili še dodatno delovno silo, predvsem žensko. V Dravogradu poudarjajo, da bi morale delovne organizacije v prihodnje vselej, kadar zaradi uvajanja novih tehnoloških procesov ' oziroma avtomatizacije proizvodnje zmanjšujejo število zaposlenih, zagotoviti denar tudi za nova delovna mesta za odvečno delovno silo. Takšno zagotovilo pa bi moralo biti predvideno in tudi zapisano že v investicijskih programih delovnih organizacij. (ek) ^ zakon določil tudi p J malno število zaposlenih* / 4 in sicer pet. To bi p°' / ^ r-»»Trt TiirrrvcIaVlie / menilo za Jugoslavij01 _____ Dvnih mesi' > Predstavnik slovenskih j _________________izumrli \ ricuaiaviuis. sindikatov v tem odboru \ pa nasprotno sodi, da Je J bojazen pred eksploat2' / cijo naravnost smešna, ue > pomislimo na to, kolik® i ljudi bi se lahko rešil f bede, če bi na osebfl® / delo družba gledala bolj 5 širokosrčno. Bojimo s izkoriščanja doma, dov®' ljujemo pa, da blizu mu1' jon ljudi dela v čisto kapitalističnih odnosih tujini. V razpravi o osebneij* delu so najmanj glasni b' sti, ki so najbolj pt*2®. „ ti. Nejasna usoda vphv^ nanje nespodbudno: Stavilo zaposlenih v zase nem sektorju hitro upa .i . ,.„+ounill Nova osnovna šola v Starem trgu pri Ložu je pod streho. Delavci Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje so z zunanjimi deli končali, sedaj je treba urediti še notranje prostore. Šola, ki je bila v tem kraju nujno potrebna, bo svetla in v njej bo dovolj prostora za vse šolske dejavnosti. Foto: Slavko Berglez Odgovornost je zavita v meglo ti da. V sklopu ustavflj® sprememb bi zato kazaj rešiti tudi vprašanje ose . nega dela. V nasprotne primeru nam bo nantest ^ koristi ustvarjalo le Pr® 4 bleme. , PAŠE RES JE Sindikati ptujske občine niso zadovoljni s samoupravnimi akti delovnih organizacij zborih osnovnih organizacij Vsebinsko bodo delo ocenili na občnih Na nedavni skupni seji občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj in zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Ptuj so izrazili nezadovoljstvo nad doslej opravljenim delom pri izdelavi statutov in drugih samoupravnih aktov delovnih organizacij. Kritično so ocenih to delo tudi na skupni seji odborov sindikata delavcev industrije in rudarstva občin Čakovec, Ormož, Ptuj in Varaždin v Kidričevem. Tudi občni zbori osnovnih organizacij sindikatov ugotavljajo, da v delovnih organizacijah niso posvetih izdelavi samoupravne zakonodaje tiste pozornosti, ki jo zasluži. Nalogo usklajevanja samoupravnih aktov so zaupali le ožjim skupinam strokovnih delavcev, ki pa za to delo niso znah ah pa niso hoteh pritegniti širšega kroga članov delovnih skupnosti. Sreča je v tem, da so ravno v tem času občni zbori osnovnih organizacij sindikatov, ki odločno zahtevajo uskladitev samoupravne zakonodaje s XV. ustavnim amandmajem do konca tega leta. Splošno mnenje je, da tam, kjer doslej še niso izdelali statutov in drugih samoupravnih aktov, to delo namenoma zavlačujejo zaradi tega, da bi se izognih javni razpravi članov delovnih skupnosti, ker ob koncu leta zmanjka časa in je tako najlaže po hitri poti spraviti samoupravne akte skozi delavski svet. V doslej izdelanih statutih ugotavljajo, da glede razvijanja samoupravnih pravic, razen nekaterih izjem, ni opaziti bistvenega premika. Tu in tam skušajo zmanjšati vlogo zborov delovnih ljudi in pristojnosti svetov delovnih enot. Samoupravljanje je še zmeraj v pristojnostih osrednjih samoupravnih organov na nivoju delovne organizacije kot celote. Določene spremembe pa je zaznati na relaciji delavski svet, kolektivni in individualni izvršilni organi. Glede kolektivnih izvršilnih organov kažejo statuti večjo pestrost, saj so večje delovne organizacije formirale več teh organov, ki so pristojni za odločanje na posameznih področjih. S tem so delavski sveti razbremenjeni odločanja o raznih drobnih zadevah in jim je odprta možnost, da se posvetijo odločanju o temeljni pohtiki delovnih organizacij. Glede individualnih izvršilnih organov delovne organizacije niso izkoristile vseh možnosti. V glavnem so ostale pri enem individualno izvršilnem organu, le večje delovne organizacije so se odločile za individualne izvršilne organe v posameznih sektorjih z določenimi pristojnostmi. Kar pa zadeva določanje pogojev za direktorja in druge odgovorne vodilne kadre, sindikati ugotavljajo, da so delovne organizacije prilagodile pogoje sedanji zasedbi ne pa de- janskim potrebam sodobne proizvodnje. Glede dolžine mandatne dobe so se delovne organizacije odločale za dvoletno in štiriletno mandatno dobo. Statuti omenjajo, da obstajajo osnovne organizacije sindikata in druge politične organizacije, skušajo pa se izogniti konkretnim materialnim in drugim določbam, s katerimi bi zagotovih pogoje za nemoteno in uspešno politično delovanje sindikalne organizacije. Nezadostna ocena je dana tudi aktom o sistematizaciji delovnih mest, ki so prav tako v zaostanku. Ugotovljeno stanje potrjuje ugotovitve sindikatov, da delovne organizacije ne posvečajo kadrovski politiki, izobraževanju in organizaciji dela tolikšne pozornosti, da bi jim lahko zagotovila ključ za dosego čim boljšega poslovnega uspeha. Splošen vtis je, da se v večini delovnih organizacij skušajo izogniti konkretni opredelitvi odgovornosti, predvsem pa odgovornosti individualnih izvršilnih organov. V delovnih organizacijah ptujske občine skušajo v teh dneh nadoknaditi zamujeno, upamo, da ne v škodo samoupravljavcev iz neposredne proizvodnje. Do novega leta nas loči le še nekaj dni. Občinski svet Zveze sindikatov Ptuj in Zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Ptuj sta pravočasno opozorila delovne organizacije, ki še niso uskladile samoupravnih aktov, da pospešijo delo in ga zaključijo do konca leta. V tem opozorilu pa sta oba organa tudi poudarila, da je treba poklicati na odgovornost vse tiste vodilne delavce, ki so s svojo neodgovornostjo prispevah, da delo na samoupravnih aktih ni bilo zaključeno do dogovorjenega roka. Besedo o tem v teh dneh že izrekajo občni zbori osnovnih organizacij sindikatov. F. B, Pred dnevi me je mogrede zanesla v g | Turist na Frankolovem. mi bilo žal, da sem se J in naročil kavico. Pr* in naročil kavico. Pr* .■* nji mizi so namreč sede%:' ni nekega kolektiva *z li-ške občine. Po njihove« J govoru sem da “ :. ro njuiv-- p e---------n sklepal, da i,< iz kadrovskega in u^0 iz kadrovsKega m voznega oddelka. Ob pijačah so mnogo izvozu, o kadrovski n in o tehničnem vods H po njihovem ni je eden izmed njih g kadrovski politiki, „Sedaj, ko bomo v‘j okrog 40.000 dolarje voznem oddelku n jjeJ več ustrezale ženske .jj* šoli. Sicer pa je moje « da ženske za takšh j niso sposobne." ' njihovega Iz njihovega 11 d'1 razgovora sem razD‘ ’bo: tpm VnipVtivu me j J lir tem kolektivu rn^vjdlji'( odnosi niso ravno ujjr»] _______i san*1' delitev dela, aui,Tn K0 v organizirali dela taK, ga morali. Za ceno ^ zabijajo na človeka^] njem pa ne razpra^ podjetju, ampak v a go SEJI SKUPŽČINE SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA RAVNE NA KOROŠKEM_ Določene večje pravice Vprašanje pa je, če bo mogoče te razširjene pravice zavarovancev tudi uveljavljati — ali drugače povedano: bo govolj denarja za to? £ Člani skupščine nove skup-| jj°sti zdravstvenega zavarovanja ( delavcev Ravne na Koroškem so j na zadnji seji, po večurni izred-l n° razgibani razpravi, sprejeli / statut te nove skupnosti. Pred f Jem so v javno razpravo o pred-) °gu statuta aktivno posegli / tudi zavarovanci iz vseh petih / °očin, ki jih zajema ravenska j skupnost, predlagali pa so kar j 7 sprememb oziroma dopol-'j d'tev določb statuta. Večino / Predlogov je skupščina tudi osvojila. I ^ Tudi na področju ravenske j prrpnosti zdravstvenega zava-I .o^rrja delavcev so z novim sta-i . tom uveljavljene večje, razšir-rte pravice zavarovancev. Ven-ai Pa so se že na seji nekateri1 ^orri skupščine, pa tudi vablje-, r gostje, vpraševali, če bo te ^Širjene pravice tudi mogoče Tudi | uveljavljati. Vprašanje je, ali bo v letu 1971 zadosti denarja za financiranje potreb na področju zdravstvenega varstva. Predvsem zdravstveni delavci, ki so člani skupščine, so menili, da ima bojazen o omejevanju porabe v zdravstvu svoje osnove, vendar, pa utegnejo biti take „rešitve“ tako za zavarovance kot za gospodarstvo slabe. Denar, ki ga skupnosti stopnja prispevka v povprečju 6,83 %. Upoštevaje delovne načrte savinjsko-sale-. škega zdravstvenega doma Velenje, koroškega zdravstvenega doma in splošne bolnišnice Slovenj Gradec ter dmge izdatke, bi rabili v letu 1971 na področju ravenske skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev za kritje vseh potreb zdravstvenega sameznih zdravstvenih zavodih in bolnišnicah, da bo raven zdravstvenega varstva upadla. Zagotoviti pa tudi ne bo mogoče uveljavljanja novih razširjenih pravic zavarovancev. Pri tem pa ne gre pozabiti tudi, da v tem primem ne bo na voljo niti dinarja za investicije v obnovo in širitev zdravstvene mreže. ' I ih za bolezni \ različne cene Republike^ predvidevajo 0ci januarja prihodnjega leta dalje različna nadomestila za boleznine v posameznih skupnostih zdravstvenega zavarovanja. Doslej sprejeti Predpisi o tem v Srbiji, Slo- Veitiji in Črni gori predvidelo, da mora najmanjše nadomestilo za boleznino znajti 60 % osebnega dohodka, medtem ko je ta odstotek na Hrvatskem 70 %. V vseh štirih republikah pa sodijo, da h) nadomestilo ne sme biti manjše od minimalnega oseb-nega dohodka. y Srbiji predpisi predvidelo, da se za 30 dni bolezni Zavarovancu plača nadome-^do iz skladov podjetij, medtem ko v drugih republi-to nadomestilo izplaču-J Jo skladi socialnega zavaro-Vanja. Zanimivo je tudi, da 50 na Hrvatskem dopustili možnost, da imajo lahko za-mrovanci iz iste skupnosti mzlične pravice. V Srbiji in vatski bodo razen tega za-^rovancem, ki odhajajo na ravljenje po predpisih o "rjaških vojnih invalidih, v Prihodnje krili stroške občin-1 organi uprave na račun Pnbliških sredstev, ki so °loČena v ta namen. r zavarovanja, in to skupaj z obvezno rezervo, okrog 66,450.000 dinarjev. Se pravi, da bi morali uveljaviti prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje v višini okrog 8 %. Obveznosti gospodarstva za zdravstveno zavarovanje bi se torej v povprečju povečale za nekaj več kot 1 %. Kazno pa je že zdaj, da se utegne zgoditi, če bo denarja manj, kot sicer računajo v po- Statut nove skupnosti zdrav-stvnega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem je sprejet. V decembru bodo potekale razprave o oblikovanju sredstev za zdravstveno varstvo. Nove, razširjene pravice so določene, vprašanje pa je, če bo mogoče zaradi potrebe po kar najbolj doslednem uveljavljanju stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih vse pravice dosledno tudi uveljaviti. ' pohištvo in. oprema. za, vaš dom ta lesnlzia, centrala ljubljana titova 51 »Socialno« ni krivo za inflacijo * v Skupščina jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja sodi, da je bistvo stabilizacijskih ukrepov in ekonomske politike v socialnem zavarovanju v tem, da bi porabo v skladih morali zadržati na sedanji ravni in da bi položaj zavarovancev, predvsem upokojencev, zadržali na še vzdržljivi ravni življenjskih stroškov. Skupščina je ugotovila, da zdravstveno zavarovanje v Jugoslaviji, kljub dobremu položaju v skladih zavarovanja, ni na zavidljivi višini oziroma da se zmanjšuje iz leta v leto. Ekonomski ukrepi predvidevajo zmanjšanje potrošnje na tem področju, kar pomeni poslabšanje položaja v zdravstvu. Ugotovili so, da socialno zavarovanje ni povzročilo infla- cijskih gibanj in poudarili, da socialno zavarovanje pri nas ni del potrošnje, temveč sestavni del življenjske ravni delovnih ljudi. Koliko - vprašanje, ki ga bo treba resno pretehtat! Velenjski sindikati bodo v tem mesecu pobudniki številnih razprav, na katerih bodo spregovorili o financiranju zdravstvenega zavarovanja delavcev v prihodnjem letu, posebej pa še o višini prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje delavcev za leto 1971. Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje je že ovrednotil program dela oz. obsega zdravstvenega varstva, pri čemer je upošteval nekatere razširjene pravice zavarovancev, podražitve storitev in uslug v prihodnjem letu (zaradi povečanja števila aktivnih zavarovancev), podražitve storitev in uslug ter ne nazadnje potrebo po razširitvi zdravstvenega omrežaja v Šaleški dolini. Med drugim računajo, da se bo obseg del povečal za okrog 10 %, deloma tudi zaradi odprtja nekaterih novih specialističnih ambulant, cene storitev pa se bodo zvišale za okrog 5 do 10 %. Ker pa so obstoječi prostori zdravstvenega doma nefunkcionalni, število prebivalcev in zavarovancev pa izredno hitro narašča, je Šaleško-savinjski zdravstveni dom Velenje naročil načrte za razširitev prostorov zdravstvenega doma. Dela naj bi potekala v dveh fazah, za uresničitev prve faze pa bodo potrebovali okrog 5,300.000 dinarjev. Zdravstveni dom bo imel to leto na voljo okrog 1 milijon lastnih sredstev, preostali denar pa naj bi zagotovili z zvišano prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Lani je znašal na velenjskem področju prispevek za zdravstveno zavarovanje 5,20%, dodatni prispevek pa v povprečju 1,35 %, tako da je znašal skupni prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,55 %. Upoštevaje obseg del pa tudi pravic bi bilo treba prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje za leto 1971 zvišati. Pri sedanji stopnji (6,55 %) bi bilo v Velenju v skladih zdravstvenega zavarovanja okrog 2 milijona din izgube, pri stopnji prispevka 7,50 % pa bi bilo 800.000 din presežka. Širok družbeni dogovor o višini prispevne stopnje je torej potreben! (vš) Vsako leto v Sloveniji zabeležijo približno 220.000 lažjih in hujših poškodb. Poprečno se tako poškoduje vsak dan 600 ljudi. To je velik davek, ki gre predvsem na račun hitre industrializacije in motorizacije. Zlasti pozuni se tem poškodbam pridružijo še zvini in zlomi. V splošnih ambulantah, na poliklinikah in v bolnišnicah imajo vsak dan opraviti s poškodbami. Pri prevozu ponesrečenca je najpomembnejša imobilizacija ali umiritev, s katero dosežemo, da poškodovani del telesa miruje v najugodnejšem položaju, kar tudi lajša bolečine in omogoča lažji prevoz. Najsodobnejši imobilizacijski pripomoček je pnevmatična opornica — škorenj iz plastike, ki ga napihnemo z zrakom. Na sliki: oddelek za poškodbe na ljubljanski Polikliniki, kjer preizkušajo pnevmatično opornico. namenjajo delovne organizacije za izboljševanje zdravstvenega stanja delavcev, je nadvse dobro naložena investicija Preden so člani skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ravne na Koroškem dokončno glasovali o sprejemu statuta skupnosti, jim je bila posredovana tudi krajša informacija, kolikšno prispevno stopnjo bi bilo treba uveljaviti za zdravstveno zavarovanje od 1. 1. 1971 naprej, da bi zadostili vsem potrebam. V tem letu znaša na področju ravenske Pomoč invalidom V republiški skupščini pripravljajo zakon, s katerim naj bi določili razmreje med številom invalidov, ki so na rehabilitaciji oziroma zaposlenih invalidov, in skupnim številom ljudi, zaposlenih v invalidski delavnici. Poleg tega bi morali natančneje določiti, kako se sme uporabljati sredstva posebnega sklada, namenjenega za rehabilitacijo oziroma zaposlovanje invalidov. V prvem členu predvideva osnutek zakona, naj bi znašalo razmerje med invalidi in celotnim številom zaposlenih v posamezni invalidski delavnici najmanj 50 : 50. Ob takšnem razmerju bi bila namreč lahko večina sedanjih invalidskih delavnic deležna ugodnosti v zvezi z odstopom prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. V nasprotnem primeru pa bi obstajala nevarnost, da bi tiste invalidske delavnice, ki ne bi izpolnjevale omenjenega pogoja, začele odpuščati invahde, kar bi bilo v nasprotju s smotri, kijih želi družbena skupnost doseči v zvezi z rehabihtacijo invalidov. Določba 2. člena osnutka zakona pa predvideva, za katere namene vse se lahko uporabljajo sredstva tega posebnega sklada. Invalidska delavnica naj bi to določala vsako leto s finančnim načrtom. Ta zakon naj bi začel veljati s 1. 5. 1970, tj. za nazaj in za vse tiste invalidske delavnice, ki izpolnjujejo predvideno razmerje med inva-hdi in neinvalidi. Vse na republike? Novi zakon o pokojninsko-invalidskem sistemu, ki bi ga morali sprejeti že letos, bomo sprejeli šele v prihodnjem letu. Najnovejše informacije celo govore o tem, da tak zakon na zvezni ravni sploh ne bo sprejet in da naj bi le republike, vsaka zase, sprejele zakone o pokojninah in invalidninah. Iste dileme povzroča tudi sprejetje zakona o zdravilih. Že leto dni so vsi forumi in socialno-zdrav-stvene institucije za sprejetje novega zakona, ki naj bi uravnaval tržišče zdravil. Zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko je že sprejel osnutek tega zakona, vendar v senci dileme, ah bo tak zvezni zakon sploh potreben. Nekateri menijo, da je tudi to treba prepustiti republikam in da je vprašanje, ah naj obstaja sploh takšen temeljni zvezni zakon za katerokoli področje socialno-zdravstvenega področja. Vendar pa je že ob primeru zakona o zdravilih očitno, da bi bil žrtev decentralizacije ravno občan. OB NAKUPU NE POZABITE E3MARKET Si SUPERMARKET špccial i IZ NAŠE DRUŽBE POSVETOVANJE MLADIH DELAVCEV SARAJEVSKEGA ENERGOINVESTA V ZAGORJU »ODPISANA« TRETJINA GENERACIJE Koliko izgubljenega nacionalnega bogastva in koliko osebnih tragedij se skriva za suhim statističnim podatkom o tako imenovanem osipu v osnovni šoli. Čeprav imamo na razpolago podrobne analize o učnih uspehih po posameznih razredih, po občinah in po nacionalnem sestavu učencev, čeprav vemo tudi za vse poglavitne vzroke, zakaj še vedno vsak tretji otrok ne dokonča uspešno osnovne šole, se najbrž še vedno ne zavedamo dovolj vseh razsežnosti posledic tako visokega osipa v osnovni šoli. Kaj pomeni za Slovenijo, ob tako nizki nataliteti, odpisati" eno tretjino generacije v času, ko se odločamo za modernizacijo in preusmeritev našega gospodarstva na tista področja, ki bodo zahtevala predvsem visokokvalificirano - strokovno delovno silo? In kaj pomeni to za vse tiste mlade ljudi, ki že pri prvem življenjskem preizkusu dobe nezaupnico, izgube voljo in možnost za nadaljnje poklicno usposabljanje in uveljavljanje? Če bi se bolj zamislili v vse te globlje, statistično neizračunljive posledice, bi gotovo hitreje razreševali vsaj tiste probleme, ki jih je ob sedanjem materialnem položaju šolstva mogoče razreševati. Predvsem bi najprej bolj preudarno ocenili, kaj osnovna šola mora in kaj lahko da v različnih pogojih in na različni stopnji razvitosti okolja, v katerem deluje. Trmasto vztrajanje na principu „vse ali nič" nam v razreševanju problemov osnovne šole prav gotovo zelo škoduje. Pa naj gre pri tem za togo vztrajanje na programu, ki je povsod in za vse učence enak - ali pa za zahtevo po popolni kadrovski in materialni sanaciji osnovnega šolstva kot pogoju, da lahko sploh kaj spremenimo. Dokler pa tega nismo sposobni, pa pač žrtvujmo tretjino generacije. Tudi razpravljanje o tem, kaj je v osnovni šoli najprej treba spremeniti in kdo je predvsem odgovoren za to, samo zavlačuje in poslabšuje sedanje stanje. Če bi vsak učiteljski kolektiv in vsaka temeljna izobraževalna skupnost podrobneje proučila, zakaj posamezni učenci ne uspevajo, kaj lahko spremene sami (v učnih programih, metodah, individualni pomoči) in za katere učence je potrebno morda urediti nekatere materialne probleme (celodnevno bivanje, prehrana, brezplačne šolske potrebščine za učence iz socialno šibkejših družin, vozače ipd.), bi se prav gotovo uspehi v šoli hitreje izboljševali. Tudi sredstva bi se za razreševanje takih perečih problemov lahko prej našla, če ne v okviru temeljnih izobraževalnih skupnosti pa iz sredstev, ki jih republiška izobraževalna skupnost namenja manj razvitim področjem. Namesto splošnih prevelikih zahtev, ki jih še ni mogoče uresničiti, in znašanja drug na drugega so potrebni konkretni predlogi in podrobnejši načrti na vseh ravneh - od šole do republiških strokovnih in upravnih organov. Vsako izgubljeno leto, vsak izgubljen mlad človek je predragocen, da bi ga zapravili zaradi trmastega vztrajanja na nekih nedosegljivih principih in prenapeto postavljenih zahtevah. TILKA BLAHA Razgovor o izobraževanju Prejšnjo soboto so imeli v zagorskem delavskem domu celodnevni pomenek mladi proizvajalci združenega podjetja ENERGOINVEST iz Sarajeva, katerega član je tudi tovarna VARNOST v Zagorju ob Savi. Na posvetovanju se je zbralo kakih 70 delegatov, ki so predstavljali skoraj 8000 mladih ljudi, zaposlenih v podjetjih tega sarajevskega velikana. Konferenca je dosegla svoj namen tudi zavoljo tega, ker so se prvič srečali mladi delavci iz vseh podjetij sarajevskega Ener-goinvesta in izmenjali izkušnje pa tudi poglede na dosedanje izobraževanje oziroma na prihodnje oblike dopolnilnega in izrednega izpopolnjevanja in šolanja. Zanimiva je bila ugotovitev, da sarajevski Energoinvest daje letos nad 11 milijonov dinarjev za izobraževanje svojih zaposlenih, od tega skoraj 7 milijonov din za štipendije . Se pred desetimi leti je imelo podjetje vsega skupaj 160 vajencev, danes jih obiskuje strokovne nadaljevalne šole nad 1600. Razumljivo pa je, da v podjetju težijo za hitrejšim usposabljanjem svojih zaposlenih, predvsem mladih proizvajalcev, saj gre za proizvodnjo, v kateri je potrebna strokovna usposobljenost in kvalificiranost. Poudarili pa so tudi potrebno, da skladno s teoretičnim usposabljanjem v vseh podjetjih Energo-investa uredijo sodobne delavnice in kabinete za praktični pouk, kajti praktično usposabljanje mladih delavcev je vsaj v prvem ali drugetn letu v neposredni proizvodnji skorajda nemogoče, ker ovira delovni proces. Predlagali so, naj bi omogo-čili dopolnilno in izredno usposabljanje oziroma šolanje naj- boljšim mladim delavcem ijl i mladim proizvajalcem, ki zaradi & nizkih osebnih dohodkov v dru- žinah nimajo možnosti nositi jj stroške šolanja. Prav posebej pa it so se zavzeh za nadaljnje stro- t kovno izpopolnjevanje že kvali- J ficiranih mladih delavcev na de- , lovnih mestih. 1 Zagorska problemska konfe- i renca delegatov mladih proizvajalcev sarajevskega Energoinvesta je vsekakor nakazala vrsto problemov, ki jih bodo delegat' Ji sporočih vodstvom svojih k0- ^ lektivov, da bi o njih razpra^ <, Ijali samoupravni organi- 't Praznik Svobode Šoštanj Člani šoštanjske Svobode so praznovanje dneva republike združili s pomembnim jubilejem - s proslavo 50-letnice delovanja društva. Zbrali so se v šoštanjskem kinu „Kajuh“ in skupaj z gosti ter z nastopom Šaleške- ga okteta, delavske godbe Zarja, recitacijskega zbora in mešanega pevskega zbora počastili dati jubilej. Društveni predsednik Maks Podlesnik je v priložnostnem govoru orisal nastanek in delo Svobode Šoštanj. Do ustanovitve društva je prišlo na pobudo aktivistov iz zasavskih rudarski revirjev 1920. leta, to je v času, ko je delavstvo vse bolj prihajalo do spoznanja, da je potrebno razvijati in uveljavljati delavsko kulturo. V jubilejnem letu delujejo v okviru delavsko prosvetnega društva Svoboda Šoštanj delavska godba Zarja, Šaleški oktet, dramska sekcija, in recitacijska skupine, pred ustanovitvijo je mešani pevski zbor. Omeniti pa je treba še kino sekcijo, ki ustvari tudi del denarja, po-dru- trebnega za redno delo štva. Prizadevajo pa si, da bi na novo oživili tudi klubsko dejavnost, ki je zaradi pomanjkanja primernih prostorov skorajda zamrla. Prav zdaj so v polnem teku priprave na gradnjo doma kulture v Šoštanju. Starega bo treba zaradi rudarskih del porušiti. Gradili ga bodo na prostoru med restavracijo „Kajuhov dom“ in Pako, v njem pa bodo dvorana z odrom, klubski prostori, knjižnica, spominska soba itd. V novih prostorih se bo dejavnost šoštanjske Svobode lahko še bolj razmahnila, dane pa bodo tudi možnosti za ustanavljanje novih sekcij. Po besedah Maksa Podles- nika je DPD Svoboda Šoštanj O-letnim delom prispevala s 50-letnim delom prispevala pomemben del k slovenski delavski kulturi, stara društvena zastava, ki so jo oddali v velenjski muzej, pa bo priča bogate zgodovine Svobode Šoštanj. Na slavnosti je šoštanjska Svoboda dobila tudi novo društveno zastavo. V imenu pokrovitelja, Občinskega sveta ZKPOS Velenje, jo je razvil predsednik Stane Zula in zaželel društvu veliko uspehov tudi še v prihodnje. (vš) Glavni nosilec in izvajalec štipendijske politike mora postati gospodarstvo Davek na impro- \ I vizacijo Povojni razvoj strokov- ^ » nega šolstva v Sloveniji j® / "ti bil kar bujen, ne mogli P8 ^ 0 bi reči, da je v njem p**' J H vladovala tudi načrtno«- p Vsakršne improvizacije bilo kar precej, in zanj0 > i in plačujejo zdaj davek "j ^ kdo drue, kot mla"! ' drug. ljudje. Kar poglejmo * t % dva paradoksna poj«*v 5 > ob tem, ko poznamo P0' nih kadrih. & t Koliko današojf W šok J S] V dosedanjih razgovorih o načinu in obsegu štipendiranja in kreditiranja dijakov in študentov v prihodnje je bilo večkrat postavljeno vprašanje, kakšna bo poslej vloga sklada za kreditiranje in posojila Izobraževalne skupnosti SRS. V predlogu ekonomske politike in izhodišč za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošnih družbenih potreb za leto 1971 je zapisano, da bo treba zagotoviti, da bodo izobraževalne skupnosti in delovne organizacije dosledno izvajale letos sprejeti družbeni dogovor o štipendiranju in kreditiranju študentov in dijakov. Ob tem pa je v razpravah zadnje tedne bila večkrat poudarjena misel, da bi glavni nosilci in izvajalci štipendijske politike morale postati delovne organizacije oziroma gospodarstvo. S sredstvi sklada za štipendiranje in posojila pri Izobraževalni skupnosti SRS pa naj bi imeli možnost še naprej miest POHIŠTVO 9 MINIMALNI ODZIV Dobili smo informacije o kadrih in izobraževanju v storitvenih dejavnostih, ki jo je zelo skrbno in pregledno pripravil in objavil RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Med drugim sestavljavci informacije tudi ugotavljajo, da se vodilni delavci delovnih organizacij s področja storitvenih dejavnosti v Sloveniji ne zmenijo dosti za možnost lastnega dopolnilnega izobraževanja pri Centru za izobraževanje vodilnih kadrov, kakršen deluje že tri leta pri Gospodarski zbornici SRS. Programi, ki jim jih vsako leto ta center razpošilja, in vabila, ostajajo tako rekoč brez odziva, pa čeprav organizator tega izobraževanja zagotavlja slušateljem najboljše izvajalce programa, predavatelje naših najvišjih znanstvenih in izobraževalnih ustanov. V letu 1968 seje tako odzvalo vabilu centra komaj osem vodilnih ljudi iz storitve- nih dejavnosti, v letu 1969 pa dvanajst. Številke ni potrebno ko-atnj mentirati. Za lastno izpopolnjevanje znanja med vodilnimi kadri in tako rekoč nikakršnega interesa. Osem ali dvanajst zainteresiranih nasproti množici drugih nezainteresiranih vodilnih ljudi za lastno strokovno izpopolnjevanje, ki so tako rekoč „na čelu“ dejavnosti s skoraj lld.OOO zaposlenimi, je res toliko kot nič. tak način štipendiranja dopolnjevati. V preteklih letih se je namreč dogajalo prav nasprotno. Medtem ko je iz najrazličnejših bolj ali manj utemeljenih razlogov obseg štipendiranja s strani delovnih organizacij upadal, se je' večala vloga republiškega sklada za štipendiranje in kreditiranje dijakov. To je bilo sicer v nekem pogledu nujno in prav, narobe pa bi bilo, če bi se tak trend in taka delitev skrbi za štipendiranje nadaljevala. Res pa je, da so še vedno mnogi tudi prepričani (zlasti sami interesenti za štipendije), da bi štipendiranje in kreditiranje dijakov in študentov ,jz enega samega centra bilo najboljše, najpravičnejše, najbolj racionalno, najbolj načrtno itd.“ Pritiske v tej smeri je seveda treba odklanjati, saj taka centralizirana skrb za kadre zgolj na ravni republike ne bi mogla slediti resničnim potrebam gospodarstva, posameznih vej gospodarstva, delov- nih organizacij po strokovnem kadru, kakršen je njim dejansko potreben. Zdaj na koncu leta, ko naj bi na ravni občin oziroma regij podpisovali družbene sporazume o štipendiranju in kreditiranju, sklenjene s čimveč delovnimi organizacijami, Izobraževalna skupnost SRS ponovno opozarja, da njen sklad kljub pritiskom svoje politike ne bo spremenil. Upoštevajoč materialno stanje družin bo ta sklad KRATKOIN JEDRNATO KRŠKO Delovpe organizacije v krški občini imajo letos 68 štipendistov na srednjih, višjih in visokih šolah. S štipendiranjem si skuša zagotoviti manjkajoči strokovni kader lell podjetij, med temi je na prvem mestu tovarna „Djuro Salaj,“ ki ima 37 štipendistov. To so podatki iz ankete, ki so jo pred kratkim naredili v občini. Morda je anketa prezrla kakšno podjetje, ki še koga štipendira, kljub temu pa lahko trdimo, da imajo podjetja še vse presluha za izboljšanje malo posluha kadrovske strukture, ki ni na zavidljivi ravni. skrbel še vedno za štipendiranje najbolj nadarjene mladine, pri čemer bi jim morale bolj kot doslej pri izbiri kandidatov pomagati šole in službe poklicnega usmerjanja v komunalnih zavodih za zaposlovanje. Sklad bo še naprej štipendiral predvsem kadre za področje izobraževanja (matematika, fizika, slavistika, pedagogika, sociologija, psihologija, defektologija itd.) in bo diplomante usmerjal nazaj v matične občine oziroma tja, kjer so ti strokovni kadri najbolj potrebni. Sklad pa bo namenil posebna sredstva za inver-vencijo tudi na območjih, kjer dajalci štipendij in posojil že dajejo v te namene nadpovprečno visoka sredstva, pa so njihove kadrovske potrebe še znatno večje. Ker se v razgovorih tudi pogosto postavlja vprašanje, kakšna bo vloga štipendijskega in posojilnega centra, ki se usta-navija pri Izobraževalni skupnosti SRS, pa je treba povedati, da je vloga tega centra v tem, da bo usklajeval napore med posameznimi dajalci štipendij in posojil, skrbel za izvajanje družbenega dogovora na ravni repubh-ke in torej sam ne bo razpolagal s sredstvi, razen v sodelovanju s skladom za štipendije in posojila pri Izobraževalni skupnosti SRS. dine v določene nam pove sicer ne še / l' vsem popoln L vpisu v srednje šote ^ / ju šolsko kto 1970/7J / C 5 2.500 učencev, ker ^ ^ imek prostore, v m^ ^ m ? krajih pa bi stroko^ £ šok lahko sprejete . 1.700 učencev ve so jihdobfle.Vtežnp,^ bi šolo kar najbolj p1®« j žali učencem, smo oC» / no v preteklosti p*"£ \ eretuosu f .-l ( pretiravali in impr0^, ( rali — šolsko mrežo ^ \ rarer Kili kakor preveč razdroW£ ^ Na drugi strani nam Pr /ii datki iz teta 1969 (*£. [ dni stari podatki s® ^ j stveno niso spremen ' Sl , da smo Sl povedo, aa smo n domovih za učence u lovm za utcuv- „ . maj 10.943 težišč, P* 5 od teh je bilo 974 n®*?^ demh. Nezasedena so > | težišča v domovih k ’ ^ S katerih krajih, kar g0^ /J KStaČVj! j bdi neracionalni, ^ znano, da drugod o j. < k skih kapacitet pn,11,8 /V kuje. osti # ISiUjc- k G. ŠPORT IN REKREACIJA ^Ribor Strelci ^^raznujej^ j)0^e1 v'"40 smučanje. J(j|0 Poročilih na zborovanju je ifoiS . V’ je društvo v pre-5Cn Zl.nu priredilo 3 meddru-^Lj.3,ln 2 društvenih tekmo-Aj., ^ v tekih, 4 v skokih ter 3 JttjT °mu in veleslalomu. Fdleg ^Lso ^btni nastopili na 32 /kvo. 0!311^" meddruštvenega in /.Cfveneg3 značaja, in to na tekih, 6 v skokih ter 16 v n disciplinah. Vse to pa J In, a>’ j® društvo zares delov-J|tjL eravno ima slabe delovne i*žLJe ^ Prejema pri tako ob-/j1 delu le majhno finanč-jki '^'Ooč in to približno 35 > kro"! ^i?ua, kar so zborovalci J kritizirali in zahtevali ena-5 k-Vnost z ostalimi športnimi <|*«Zacijami v občini Trbov- Občni zbor sindikalne organizacije Papirnice Količevo je sicer zadovoljivo ocenil športno dejavnost zaposlenih oziroma prizadevanja po dnevnem in tedenskem aktivnem oddihu delavcev, medtem ko so bile številke in podatki o tem, kako so letos delavci preživeli svoj redni letni dopust, precej zaskrbljujoče. Dosedanji predsednik osnovne sindikalne organizacije Lado Korošec in tudi drugi, ki so se na občnem zboru oglasili k besedi, so menili, da bo potrebno v prihodnje bolje poskrbeti za to, da bo večina zaposlenih izkoristila svoj redni letni dopust za potreben oddih. Letošnji podatki o tem so namreč vse prej kot razveseljivi... Papirnica Količevo ima svoje počitniške kapacitete v Izoli, Fiesi in na Veliki planini. Omenjenih kapacitet in drugih počitniških domov, ki nimajo ničesar skupnega s Papirnico Količevo, se je letos od 710 zaposlenih poslužilo le 155 delavcev. To je komaj 21,9 odstotka vseh zaposlenih. .. V Izoli je preživelo počitnice 43 delavcev, v Fiesi 28, na Veliki planini 17, drugod pa 76 delavcev. Številke so vsekakor skromne. Posebno če pomislimo, da Papirnici Količevo ne gre slabo, vsaj tako slabo ne, da ne bi mogla vsaj polovica delavcev, če ne že večina, preživeti del svojega rednega letnega dopusta, morda samo teden dni, nekje na morju ali recimo v planinah Na občnem zboru so disku-tanti iskali vzroke za te nič kaj spodbudne podatke v nezadovoljivem načinu regresiranja letnih dopustov. Dejstvo namreč je, da politika regresiranja v tej delovni organizaciji ni najbolj stimulativna. Ne glede na višino osebnih dohodkov so namreč prejeli vsi zaposleni v Papirnici Količevo kot regres za letni oddih 280 dinarjev. Kdor pa je P' £/si ^športnika, kar je deset- Nio«tv? Posveča posebno po-\ F iim P10nujem in mladincem J ra«/ Pomaga kljub skromnim Žrtt0n°m pri nakupu smučar-l fyapreme. motoJj.^nem zboru so tudi /Si« i j® nujno potrebno [C vlečnico, k‘ bijoposta- Hji/f Posredni bližini vasi in /Sča*- o zares zbirališče vseh {SnjpJev- Že v tem letu so za /Sdar-./brali nekaj sredstev, j Še n • v ta namen ra-’ S Sflajmanj desetkrat toliko, j Soj/ Se navzoči odločili za ^iir?Vekter Predlagah,da < S/^Jo akcijo za zbiranje / P/ občinah in delovnih /'steUi^tjab. Vlečnica pa naj ^prihodnje leto. \ L. RAVNIKAR imel pravico še do dodatnega regresa v višini 15 dinarjev dnevno, vendar največ za sedem dni. To pomeni, da je vsak delavec, ki se je odločil, da bo preživel vsaj del svojega dopusta izven domačega kraja, prejel v obliki regresa v najboljšem primeru 385 dinarjev. To pa za ljudi z nizkimi osebnimi dohodki vsekakor ni veliko, oziroma premalo, da bi se odločili za počitnice. Posebno, če pomislimo, da ima večina zaposlenih svoje družine, ki pa v našem primeru niso bile deležne nikakršnega regresa. Med drugim so torej na občnem zboru sklenili, da je treba kar najhitreje izdelati nov pravilnik o regresiranju rednih letnih dopustov delavcev. Pri- (desno), požrtvovalni športni delavec, je prejel na v Trbovljah praktično darilo šotni so namreč menili, da so dolžni storiti vse, da bo regresiranje letnih dopustov v prihodnje bolj stimulativno, kot pa je bilo doslej. Gotovo bi veljalo s tem v zvezi premisliti o tem, kakšen naj bi bil v prihodnje ključ delitve. Dejstvo namreč je, da se uravnilovka še nikjer ni kdove kako dobro obnesla. Po svoje predstavlja sicer uravnilovka najlažjo pot, ki je v tem primeru gotovo ne bi smeli iskati, po drugi pa je nedvomno premalo stimulativna. Posebno za tiste delavce, ki prejemajo konec meseca najtanjše kuverte. Ob tem ko smo bili malce kritični do sedanjega načina regresiranja letnih dopustov v Papirnici Količevo, pa moramo izreči kolektivu priznanje, ker pridno pošilja svoje socialno šibke delavce in tudi tiste, ki niso trdnega zdravja, na okrevanje in zdravljenje. S tem v zvezi ima delovna organizacija tudi pravilnik o klimatskem zdravljenju in okrevanju. V minulih dveh letih je poslala Papirnica Količevo na okrevanje in zdravljenje kar osemdeset svojih ljudi. Pet delavcev je odšlo na zdravljenje, vsi ostali pa na okrevanje. —a. Dekleta iz senovske Lisce so zasluženo osvojila pokal v končni uvrstitvi (Foto: S. Dokl) KONČANE SO DELAVSKE ŠPORTNE IGRE V OBČINI KRŽKO Letos je tekmovalo več kot 400 športnikov V petek, 4. decembra, je bila na gradu v Brestanici svečanost ob zaključku letošnjih delavskih športnih iger v krški občini. Rezulatate in dosežke posameznikov ter ekip je prebral Mirko Avsenak, predsednik komisije za šport pri OBSS v Krškem; pokale in diplome pa je tekmovalcem izročil predsed- 1. Celuloza (Kr.); streljanje - 1. nik OBSS Edo Komočar. Rudnik (Senovo); kegljanje — Za mnenje o letošnjih igrah 1. Obrtniki (Kr.); šah — 1. Celu-smo zaprosili Mira Avsenaka, ki . loža (Kr.); namizni tenis — 1.’ je povedal naslednje: ,Z uved- Celuloza (Kr.); plavanje — 1. n ur st POHIŠTVO VAŠE POHIŠTVO V LETU 1970 Izbirajte PATRICIJA CLAUDIJA ALEKSANDRA ali nova FLORIDA Za vas izdeluje BREST Cerknica bo novih tekmovalnih disciplin smo precej poživili športno dejavnost; letošnja udeležba, nekaj več kot 400 tekmovalcev, je presegla pričakovanje. Ker je zanimanje izredno poraslo, razmišljamo celo o uvedbi ligaških tekmovanj in o profesionalcu, ki bi vodil športno dejavnost. Amaterji smo že prešibki, tekmovanje se širi, dela je vedno več. Prijetno so nas presenetih tekmovalci iz Laboda in Kovinarske, razočarali pa rudarji s Senovega, ki bi lahko bili med vodilnimi, ne pa da so pristali na sedmem mestu v končni uvrstitvi. Rezultati — moški: atletika — 1. SOP (Krško); mah nogomet - 1. SOP (Krško); rokomet — 1. Celuloza (Kr.); odbojka — Obrtniki (Kr.); balinanje — 1. Celuloza (Kr.); kros — 1. SOP (Kr.); vlečenje vrvi - 1. Agrokombinat (Kr.). Končna uvrstitev ekip: 1. Celuloza 280, 2. SOP 217, 3. Obrtniki 215,5, 4. Agrokombinat 172, 5. Kovinarska 161 točki itd. Ženske: atletika — 1. Lisca (Senovo); streljanje - 1. Kovinarska (Kr.); namizni tenis — 1. Lisca (Senovo); plavanje - 1. Lisca (Sen.); kros — 1. Lisca (Sen.); vlečenje vrvi — 1. Lisca (Sen.). Končna uvrstitev ekip: 1. Lisca (Senovo) 179, 2. Agrokombinat (Kr.) 127, 3. Obrtniki (Kr.) 96, 4. Kovinarska (Kr.) 55 in 5. Labod (Kr.) 27 točk. SLAVKO DOKL ŽPORTNA REKREACIJA — PRILJUBLJENA OBLIKA ODDIHA V TRBOVLJAH_ Prehodni pokal v rokah STT V prostorih kluba Svobode II v Trbovljah je bila pred dnevi prisrčna slovesnost. Na svečanem zaključku letošnjih sindikalnih športnih iger so se zbrali organizatorji in predstavniki delovnih kolektivov, ki so bili v športnem boju na zelenem polju najboljši. Igre, ki jih je organiziral Občinski sindikalni svet Trbovlje, so bile že šeste zapovrstjo. ..Zadovoljen sem, ker je dosegla športna rekreacija med našimi ljudmi že tako velik razmah .. .“, mi je pred podelitvijo priznanj pripovedoval Cveto Plevnik, predsednik OSS Trbovlje. „Ob tem bi rad poudaril, da je bila celotna organizacija iger na amaterski osnovi. Niti dinarja nismo izplačali ljudem, ki so žrtvovali dneve in dneve za to, da so letošnja športna srečanja še bolj uspela kot minulo leto. Tudi udeležba je bila letos razveseljiva, čeprav bi si v prihodnje želeli, da v občini ne bi bilo kolektiva, ki ne bi poslal na naše športne igre vsaj ene ekipe ...“ Letošnje igre Občinskega sindikalnega sveta Trbovlje so bile posvečene 25-letnici osvoboditve in 20Tetnici samoupravljanja. Danes, ko organizatorji mislijo že na prihodnje leto, kujejo svoje nadaljnje načrte na osnvi dosedanjih izkušenj. Ena izmed njih je, da postajajo športna tekmovanja iz leta v leto bolj priljubljena oblika rekreacije in da so uspehi na področju organizacije aktivne rekreacije v glavnem odvisni le od organizacijskih prijemov, od delavoljnosti in sposobnosti organizatorjev. ..Program iger smo v minulrh letih precej razširih, pa tudi število sodelujočih sindikalnih- organizacij je iz leta v leto večje. Se pred tremi leti so tekmovali delavci le v petih disciplinah, letos pa že v osmih. V istem času je naraslo število nastopajočih kar za 176 odstotkov. Leta 1967 se je iger »deležilo blizu petsto delavcev, v letošnjem letu pa že osemstoosemdeset. Podatki torej kažejo na vse večji interes za organizirano rekreativno-tekmovalno dejavnost. . .“ je pred podelitvijo priznanj poudaril Franc Sadar, predsednik komisije za šport in rekreacijo pri OSS Trbovlje in nadaljeval: „Na račun vse večjega obsega tekmovalnega programa pa rastejo tudi organizacijske obveznosti. Sodim, da bi morali v prihodnje pritegniti k našemu delu športna društva in klube, ki bi nam pomagali pri izvedbi posameznih tekmovanj. Le na ta način bi nam uspelo, da bi prišli po najkrajši poti do potrebnih prostih terminov na tekmovalnih koledarjih naših športnih klubov, obenem pa bi bila društva prisiljena posvetiti rekreaciji delovnih ljudi več pozornosti.. .“ Na letošnjih sindikalnih športnih igrah v Trbovljah je sodelovalo kar 18 osnovnih sindikalnih organizacij. Največ ekip so poslali na športna igrišča Investicijski biroji (18), Strojna tovarna (16), Zasavski premogovniki (13), SGP Zasavje (10) itd. Predstavniki delovnih kolektivov so se pomerili v nogometu, rokometu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, balinanju, streljanju in šahu. Tudi v Trbovljah vlada izredno velik interes za kegljanje. V tej športni panogi je namreč nastopilo največ ekip: kar 24. Glede na interes oziroma število nastopajočih v posameznih panogah slede nogomet, namizni tenis, šah, streljanje, rokomet in balinanje ter odbojka. „Letos smo prvič pričeli zbirati prijave tudi za tekmovanje žensk. V načrtu je bilo, da bi športnice tekmovale v odbojki, kegljanju in streljanju. Konec koncev se je izkazalo, da je bilo prijav premalo in da se tekmovanja ni izplačalo organizirati. Tudi drugače bi si želeli organizatorji v prihodnje več resnosti. . .“, je v svojem govoru poudaril Franc Sadar. „Za športne igre seje prijavilo 106 ekip, na igrišče pa jih je prišlo le 85. To ni prav. Posebno do organizatorjev ne. Ti in podobni spodrsljaji športnih referentov v osnovnih sindjkalnih organizacijah še stopnjujejo težave in ne učinkujejo najbolj spodbudno na tiste, ki žrtvujejo toliko prostega časa za to, da bi igre kar najbolj uspele. Zato predlagam, da bi se v prihodnje povečala prijavnina za posamezno ekipo od sedanjih dvajset na petdeset dinarjev. Prav tako predlagam za neopravičen izostanek od tekmovanja kazen v višini petdeset dinarjev. S tem bi morda preprečili malomaren odnos posameznikov v delovnih organizacijah do sindikalnih športnih iger .. .“ Letošnje igre so potekale v Trbovljah praktično v dveh delih. Vmes so bile namreč športne igre gradbincev Slovenije, najbolj množično športno tekmovanje zaposlenih sploh. Organizatorji prihodnjih občinskih sindikalnih športnih iger v Trbovljah danes premišljujejo, da bi drugo leto uvrstili v svoj program tudi plavanje. Ze letos seje namreč prijavilo za to dsciplino več kot deset ekip, vendar sindikalnemu svetu ni uspelo, da bi organiziral tekmovanje tudi v plavanju. Po podelitvi priznanj, najvišje priznanje, to je velik prehodni pokal, so zasluženo osvojili predstavniki Strojne tovarne Trbovlje, so na slovesnem zaključku v Trbovljah zavrteli barvni film o letošnjih športnih igrah gradbincev. Dokumentarni posnetki s ŠIG 70 predstavljajo pravo mojstrovino in dragocen spomin na jubilejno srečanje slovenskih gradbincev. In rezultati? Prvo mesto v malem nogometu so osvojih predstavniki Strojne tovarne Trbovlje. Zbrali so 15 točk in s tem pustili za seboj SGP Zasavje Trbovlje (14), 1BT Trbovlje I (13), STT Trbovlje I (12), Zasavske premogovnike (11), Tovarno polprevodnikov I (10) itd. V rokometu so zmagali predstavniki STT Trbovlje I. Zbrali so 14 točk Siede: 2. Rudis Trbovlje (10), 3. IBT Trbovlje (8), 4. STT Trbovlje II (8) itd. Odbojka: 1. IBT Trbovlje 6, 2. SGP Zasavje 5,3. Cementarna Trbovlje 4, 4. Elektro Trbovlje 3, 5. STT Trbovlje 2, 6. IBT Trbovlje II 1 točka. Kegljanje: 1. Cementarna Trbovlje 19, 2. Zasavski premogovniki I 18, 3. STT Trbovlje 17, SGP Zasavje I. 16, 5. Zasavski premogovniki II 15, 6. Elektro Trbovlje 14 točk itd. Streljanje z zračno puško: 1. Zasavski premogovniki I 10, 2. STT Trbovlje 9, 3. Tovarna polprevodnikov 8, 4. SGP Zasavje 7, 5. Tovarna pohištva 6,6 6. IBT Trbovlje 5 točk itd. Namizni tenis: 1. IBT Trbovlje I 7, 2. Elektrarna Trbovlje 6, 3. Zasavski premogovniki 5, 4. SIT Trbovlje II 4, 5. STT Trbovlje 3 itd. Balinanje: 1. SIT Trbovlje I 6, 2. STT Trbovlje II 5, 3. IBT Trbovlje II 4, 4. Zasavski premogovniki II 3, 5. Zasavski premogovniki I 2 in 6. IBT Trbovlje I 1 točka. V'šahu so bili najuspešnejši v prvi ligi: ekipa STT I, v drugi ekipa Cementarne in v tretji ekipa IBT Trbovlje. KONČNI VRSTI RED: 1. STT I 11,2. Termoelektrarna 10,3. Upokojenci 9,4. Cementarna 8,5. Rudnik I 7,6. STT II 6 točk itd. A. Ul. KAKO SO SE V BOHINJU PRIPRAVILI NA LETOŠNJO ZIMSKO SEZONO? Atrakcija »Žagarjev graben« Lani so hoteli v Bohinju prvič v okviru škofjeloškega »Transturista« zaključili poslovanje brez izgube so v minuli sezoni prepeljali na Vogel več kot milijon smučarjev in turistov Z gondolsko žičnico Čez dva dni bi se tudi v Bohinju morala uradno začeti zimska sezona. Toda napetost, ker ni snega, iz dneva v dan raste. Gondolska žičnica, ki te popelje na Vogel, sedežnice in številne vlečnice v tem zimsko-turističnem centru mirujejo. Kako izgleda zima na Voglu, smo si minulo sredo lahko ogledali le v kratkem propagandnem filmu, ki so nam ga pokazali na tiskovni konferenci škofjeloškega „Transturista“ v hotelu Zlatorog. To podjetje je bilo namreč prvo, ki je z izgradnjo gondolske žičnice na Vogel in z izgradnjo sistema sedežnic in vlečnic na samem Voglu začelo v Bohinjskem kotu razvijati tudi zimski turizem. Prej je Bohinj slovel le kot letovišče v poletnem času. PRVIČ BREZ IZGUBE „Transturist“ je poleg izgradnje smučarskega centra na Voglu pred dvema letoma združil tudi vse bohinjske hotele, ki so bili tedaj na robu propada. To je bilo tudi nujno. Smučarski center, kakršen je na Voglu, mora imeti v zaledju tudi ustrezne prenočitvene zmogljivosti ter razne druge turistične objekte, ki služijo gostom v zabavo. Rezultati so se po združitvi bohinjskih hotelov s „Transtu-ristom“ kmalu pokazali. Kot največji uspeh pa Transturistovi gostinski delavci štejejo, da so lani njihovi hoteli v Bohinju prvič zaključili poslovanje brez izgube in da bo letos kljub razmeroma težkim pogojem poslovanja rezultat še boljši. Lani so imeli 19535 gostov, letos pa že doslej 21.615 gostov. Nočitve so od lanskih 78.121 letos porasle že na 87.463 nočitev. Koliko pa pride smučarjev in turistov na Vogel, pove podatek, da so v zimski sezoni 68/69 prepeljali z gondolsko žičnico 650.000 smučarjev in turistov, Je to s, po rekonstrukciji žičnice, pa že precej nad milijon smučarjev in turistov. MNOGO IZBOUŠAV Čeprav še ni snega (napovedujejo pa, da bo kmalu), so se bohinjski in Transturistovi turistični delavci na novo sezono dobro pripravih. Če odštejemo, da so z rekonstrukcijo gondolske žičnice, s katero se je zmogljivost te naprave povečala za 100 odstotkov, in da je prepustnost sedežnic in vlečnic na Voglu 3.800 ljudi na uro, je najpomembnejše, da ob „špicah“ ne bo več nepotrebnega nekajurnega čakanja, če boš hotel priti na Vogel. Čakalni čas so prav z večjo zmogljivostjo gondolske žičnice zmanjšali ob največjem navalu na komaj tričetrt ure. Pripravljajo pa še izboljšavo v tem smislu, da bodo vse vozovnice za gondolo oštevilčili in bo lahko vsak smučar ali turist na prevoz počakal v topli restavraciji. Ko bo prišla na vrsto njegova številka, bo o tem vsak obveščen po zvočniku oziroma preko posebnega semafora. Tako se bo lahko mirno odpeljal na Vogel. Razen tega bodo poslej čakalnice na spodnji in zgornji postaji žičnice centralno ogrevane. Smučarji bodo letos najbolj veseli nove 5,5 kilometra dolge in v poprečju 15 metrov široke smučarske proge v tako imenovanem »Žagarjevem grabnu11. Po tej progi se bo mogoče pripeljati s smučmi z vrha Vogla prav do hotela Zlatorog v dolini. Ta proga je bila smučarjem že lani na voljo. Toda letos so jo rekonstruirali in pripravili tako, da bo tudi uradno priznana. Tudi to zimo bodo na Voglu organizirali smučarske šole pod vodstvom priznanih smučarskih učiteljev. Ustanoviti pa nameravajo profesionalno smučarsko šolo, kot jih že imajo po znanih smučarskih središčih v Avstriji, Švici in Italiji. Tudi zdravstvena služba in gorski reševalci bodo stalno na preži, če bi se zgodila nesreča. Zmogljivosti v Bohinju in na Voglu so doslej popolnoma razprodane le za novo leto in v času zimskih šolskih počitnic od 20. do 31. januarja prihodnje leto. Za ostale dneve, tja do 1. maja, ko traja sezona na Voglu, pa je še dovolj prostora. KJE DOBITI DELAVCE? „Transturist“ je doslej v raz-voj zimskega turizma v Bohinju vložil nad 3,5 milijarde starih dinarjev. Vse zgrajene naprave ter obnovljeni hoteli pa bi ostali prazni, če ne bi imeli dovolj sposobnih delavcev. Pri žičnicah jih že imajo. Najbolj jih pa pesti pomanjkanje ustreznih gostinskih kadrov v hotelih. Nimajo niti sobaric niti zadostnega števila šefov recepcij, kuhinj in strežbe. Za zdaj še ne vedo, kako bodo razrešili ta problem. Pomagajo si na ta način, da delavce iz Pirana, Strunjana in Simonovega zaliva/kjer ima Transturist tudi hotele, pozimi zaposlijo na Voglu in v Bohinju. To je le začasna rešitev. Zato so v podjetju že sklenili, da poslej ne bodo več toliko vlagali v nove turistične zmogljivosti, marveč bodo večino razpoložljivih sredstev namenili za vzgojo in izobraževanje kadrov ter nakup stanovanj za te kadre. M. ŽIVKOVIC V redko katerem večjem kraju še nimajo Mercatorjeve »samopostrežnice". Lepe so, dobro založene z blagom in vabljive. Spet nova pridobitev za potrošnike: nova Mercatorjeva samopostrežna trgovina v Cerknem , V GOSTINSKEM PODJETJU »KOROTAN« V SLOVENJEM GRADCU SO ZADOVOLJNI Z LETOŠNJO TURISTIČNO SEZONO_ Precej vei? tujcev kot v prejšnjih letih V Slovenjem Gradcu razmišljajo o povečanju prenočitvenih zmogljivosti ter o ureditvi objektov za razvedrilo gostov V gostinskem podjetju »Korotan" v Slovenjem Gradcu, ki ima v Mislinjski dolini 6 obratov, so zadovoljni z letošnjim prometom. Večji, kot so računali, je promet, več pa je tudi nočitev, predvsem tujih gostov. Zgodilo se je, da so bile med glavno turistično sezono pre-nočninske zmogljivosti v »Korotanu" in ,,Pohoiju“ polno zasedene. Razpolagajo skupaj z 87 ležišči. V primerjavi z letom 1969 so zabeležili v slovenjgraškem »Korotanu" večji promet zlasti še spričo daljšega bivanja inozemskih gostov v središču Mislinjske doline. Gostje iz Zvezne republike Nemčije, Italije in Avstrije so ostali v Slovenjem Gradcu po 14 pa tudi po 21 dni, nekaj gostov iz Zagreba in Splita pa je tam preživelo kar mesec dni dopusta. Precej gostov je »zagotovil" tudi Koroški aeroklub, ki ima v Turiški vasi blizu Slovenjega Gradca letališče, ki je postalo znano med prijatelji jadranja po vsej Evropi. Gostov, ki bi prišli 1 v Slovenj Gradec, iz takšnega ali drugačnega razloga/bi bilo že zdaj verjetno še več, če ne bi bilo, kar zadeva razvedrilo, popolno »mrtvilo". V kratkem dobi Slovenj Gradec novo avtomatsko kegljišče, računajo še na ureditev igrišča za mali golf, potrebno bi bilo kopališče in druga igrišča ter na mestnih ulicah več zelenja in cvetja. Vse to bi privabilo še več gostov. Sicer v Slovenjem Gradcu že nekaj časa intenzivno razmišljajo tudi o povečanju prenočninskih zmogljivosti v samem središču Mislinjske doline. V gostinskem podjetju »Korotan" pa imajo v načrtu, da uredijo centralno kurjavo tudi v starem delu hotela. S pre- seUtvijo kinematografa pa bi »Korotan" pridobil prepotrebne prostore za družabne prireditve. Po svoje pa skrbijo v gostinskem podjetju »Korotan" tudi za zaposlene v Slovenjem Gradcu, saj pripravljajo po zmernih cenah abonentska kosila tako v »Korotanu", kjer je 70 abonentov, kot tudi v »Pohorju", kamor prihaja na kosilo 30 ljudi. Nelikvidnost osrednji problem Zasavskim delovnim organizacijam še zmeraj povzroča nelikvidnost nad vse hude preglavice, zato seveda z velikim zanimanjem pričakujejo, kaj bo z njo v pogojih stabilizacije našega gospodarstva, ali nam jo bo namreč uspelo zmanjšati, če že ne odpraviti. V revirjih že ugotavljajo, da so v najslabšem položaju vsa tista podjetja, ki trgujejo z delovnimi organizacijami v sosednjih re' publikah, kajti praviloma tamkajšnja, podjetja najprej poravnajo svoje medsebojne obveznosti, za tem pa pridejo na vrsto naše delovne skupnosti. Med zasavskimi p°d' jetji se najbolj ubada 1 nelikvidnostjo hrastniška Tovarna kemičnih izdel; kov. Letos so ji kupm dolgovali povprečno p° 10 do 12 milijonov dim te dni pa so njihovi dolgovi narasli na skoraj milijonov dinarjev, njen® obveznosti do dobaviteljev pa ne presegajo 7 m1; lijonov din. Očitno torej je, da ta hrastniški kolektiv kreditira vrsto svoju1 odjemalcev. Tovarna kemičnih izdelkov bo letos izdelala za nad 50 milijonov diu blaga. Do konca novembra je znašala realizacij3 že okrog 48 milijono/ din, kar je za 1 % nad planskimi predvidevanj1 in za okrog 8 % več, kot so dosegli v enakem obdobju lani. Vrednost izvoza v enajstih mesecih znaša 290.000 dolarjev. Z njim se letos nekoliko v zaostanku, v glavnenj zaradi popravil in večja1 remontov, deloma tudi zavoljo tega, ker n zunanjih tržiščih niso do- I segli predvidene cene' I Te dni se v podjotjjj I pripravljajo na izdelaj I proizvodnega načrta 1 I leto 1971. Pri tem bod0 i upoštevali izkušnje leto I njega gospodarjenja in ^ I veda predviden štabu12 | cijski program našega g® I spodarstva. Vse pa kaZ ’ || da se bodo v podjetju o I ločili za nekoliko vbJ | obseg proizvodnje. _____ A ZDRAVILO Odbor gospodarskega ra zvezne skupščine za in . strijo in obrt predlaga, naj imele delovne organiza011 pravico, da lahko vsak ^ nutek dvignejo vloženi kap^ tal — in zapustijo sV<^ banko - če bi se prepričaj da naložba ne ustreza vu. njihovim interesom. S ten1 končno lahko banke P°st^. »življenjsko zainteresira11^ da ima gospodarstvo glaV besedo pri pohtiki vlaganj' ^ V svežnju zakonskih Pr^. logov o bodočem funkc1 ^ ranju bank in kreditno 13 j netarnega sistema bi 01 jj precizirati tudi, da vla®a ^ lahko potegne iz banke p° ust3.n0vitcljskc^ti detez ' , ves kapital, ki izvira iz nJe vega članstva v banki. ^ Dober predlog! C® ®a ^ zvezna skupščina \e se bodo naše banke m0j ^ dokopale do prepričanj3’^. ne gospodarijo narjem. svojim ~ “f TVFT- ATTCtf A republiškega svete ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust Je bil ustanovljen 20. novembra 1M2. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni uredni* POGAČNIK. Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal JU/VI, telefon uredništva 314-472, 314-495. Račun pri Narodni banki v Ljubljani št. NB 501-1'1,5'[j r ENOTNOS r*fun prl KredHnl banki in hranilnici Ljubljana, št. 501-520-7-2000-1»-32M-4M — Posamezna številka stene 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 5,50 N-din — 450 S-din — polleto* \ aaateos«iiiiw sa aaajus nos, so, sPVA-«Mš-1-KWV-KOV a mnrvaa**«* .smuč tete — teU 3-lUH — £K«rVCIlUUI JC CC Vrvi Cina b,OU IK-UIU fcteV , — 1300 S-din in letna 24 N-din — 2400 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana !