Čestitke za dan Emone
OB 29. ROJSTNEM DNEVU SOZD EMONE
Nagrade Franca Nebca dvema posameznikoma in štirim kolektivom
informator
LJUBLJANA, april -Na slavnostni seji delavskega sveta SOZD Emona v prostorih hotela Slon se po sklepu komisije za nagrade Franca Nebca podelijo dve nagradi posameznikom in štirim kolektivom.
Med posamezniki prejmeta nagradi Franca Nebca 86 Irena Vrščaj, poslovodkinja marketa v Črnomlju - DO Emona Merkur tozd Malo-
glasilo delavcev sozd emona ljubljana prodna in Rade Marsu, di-
___ _______ rektor DO Hoteh Jadran
Kardeljevo - oba v višini po Št. 156 50.000 dinarjev.
™” Nagrade Franca Nebca 86 prejmejo naslednji kolektivi: DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj; DO Emona Elektronski center, Tiskarna; DO Emona commerce, tozd Globus - sektor uvoza in izvoza opreme, lesa in birotehike; DO Emona Dolenjka, tozd Detajl Črnomelj* - vsi po 200.000 dinajrev.
Leto 17
april 1986
■ TAKO SMO GOSPODARILI
Uspešno poslovno leto 1985
Leto 1985 pomeni za SOZD Emono uspešno poslovno leto, saj nam kazalci uspešnosti poslovanja tudi v primerjavi s slovenskim gospodarstvom izkazujejo nadpovprečne rezultate.
Celotni prihodek smo ustvarili v višini 139.162 mio din, kar je za 78% več kot v preteklem letu in za 18% več, kot smo planirali. V struklturi celotnega prihodka so se prihodki na tujem trgu in prihodki od obresti več kot podvojili. Rast celotnega prihodka je po posameznih panogah dejavnosti, ki so zastopane v SOZD Emona, kot smo ugotavljali že med letom, zelo različna. Najvišjo oz. nadpovprečno rast beležijo zunanja trgovina (1=211), gostinstvo in turizem (1=200) in trgovina na drobno (1=183), dočim je rast v proizvodnji, trgovini na debelo in inženiringu pod povprečjem, kar kaže na padec fizičnega obsega prodaje v teh dejavnostih.
Rast porabljenih sredstev je za 4 indeksne točke Počasnejša od rasti celotnega prihodka, kar pomeni, da smo izboljšali ekonomičnost poslovanja. Na ni^jo rast porabljenih sredstev vpliva predvsem znižanje strukturnega deleža nabavne vrednosti prodanega blaga v celotnem prihodku za 0,6% povečanje zalog nedokončane proizvodnje in nižja rast obračunane amortizacije.
Že nekajletno zmanjševanje deleža obračunane amortizacije v strukturi celotnega prihodka nam tudi v letošnjem letu ne zagotavlja enostavne obnove osnovnih sredstev, zato moramo toliko bolj načrtno in dologoročno vkalkulirati stroške investicijskega vzdrževanja. V letu 1985 smo jih vkalkulirali v višini 917 mio din oz. 48% obračunane zakonske amortizacije.
Med porabljena sredstva se v letu 1985 vključujejo tudi obresti za kredite za obratna sredstva, ki se zaradi usklajevanja obrestne mere.s stopnjo inflacije, iz obračuna v obračun, nenehno povečujejo. Za obresti smo plačali 5.071 mio din, kar pomani 50% sredstev za osebne dohodke oz. za eno petino več, kot smo ustvarili akumulacije. Vendar pa smo po drugi strani v zadnjem kvartalu izredno povečali tudi prihodke od obresti, kar je vplivalo na izboljšanje pokritja. S prihodki od obresti smo pokrili 43% Plačanih obresti.
Po posameznih dejavnostih so se izdatki za obresti gibali zelo različno. V poprečju so bili več kot Podvojeni, v inženiringu so skokovito narasli in so celo 6 krat večji kot v preteklem letu, dočim je v tfgovini na drobno ter gostinstvu in turizmu njihova rast celo nižja od rasti celotnega prihodka.
Pozitivni rezultati so izkazani na področju vezave sredstev v zalogah. Z izboljšanjem koeficienta obračanja zalog seje vezava sredstev zmanjšala za 3 dni. V povprečju so bila sredstva v zalogah vezana 37 dni.
Dohodek, ki je rezultat razlike med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi, je bil dosežen v višini 20.580 mio din in je bil še enkrat večji kot v Preteklem letu in višji od rasti celotnega prihodka. Z upoštevanjem učinka revalorizacije zalog v višini 7f>4 mio din, kar je posledica novega obračunskega sistema, bi bil primerljivi dohodek višji za 113%.
■ Primerljivi dohodek pa je z razvojno resolucijo za leto 1985 kategorija s katero ocenjujemo skladnost Sibanj v razporeditvi dohodka. V resoluciji je bila Načrtovana rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v višini 90% celoletne nominalne rasti dohodka. To pomeni, da je po resolu-

Nadaljevanje na 2. strani)
Nagrade podeljujeta predsednik PO SOZD Emona Borut Šnuderl in predsednik komisije za nagrade Franca Nebca Vlado Sče-glovskl.
Jubilejne plakete in nagrade Emone prejme 8 petintridesetletnikov in 52 tridesetletnikov.
Zlate plakete Emone prejme 54 delavk in delavcev Emone.
Poleg nagrajencev in jubilantov se slavnosti udeležijo predstavniki občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in poslovni partnerji; pevski zbor Kluba upokojencev Emone pa zapoje tri slavnostne pesmi.
visoke B kategorije — hotela Maršiču je podala osnovna Labineca v Gradacu pri Kar- organizacija sindikata delov-deljevem.	ne organizacije Hoteli Ja-
Predlog za podelitev na- dran Kardeljevo ter njen de-grade Franca Nebca Radu lavski svet.
Emona Kmetijski kombinat Ptuj
Komisija za nagrade Franca Nebca je sklenila, da prejmejo nagrade Franca Nebca 1986 naslednji posamezniki in kolektivi:
Irena Vrščaj
Irena Vrščaj, poslovodkinja Emoninega marketa, delovne organizacije Emona Merkur, Ljubljana, tozd Maloprodaja je v Emoni od leta 1963. Kot dobra trgovska delavka je kmalu prevzela posle vodenja marketa in to delo uspešno opravlja že 23 let.
S prizadevnim, vestnim in strokovnim delom je bistveno prispevala k uspešnim rezultatom trgovine ter vzornim medsebojnim odnosom v kolektivu, kar vse skupaj pomeni trajnejši dosežek pri uresničevanju ciljev delovne organizacije.
Irena Vrščaj je poleg navedenih del strokovne in vodstvene narave z aktivnim in dobro organiziranim delom pomembno vplivala tudi pri razvoju samoupravnih odnosov ter temu delu posvečala dobršen del svojega prostega časa.
Kot predsednica delavskega sveta delovne organizacije, prav v času, ko je emona gradila novi Supermarket v Osijeku, s preudarnim delom in tehtnimi predlogi mnogo pripomogla k uspešnemu delu. Bila je prizadev-
Irena Vrščaj
na delegatka in članica v mnogih komisijah in odborih delovne organizacije in TOZD.
Je udeleženka v NOB od 1941. leta ter aktivna v družbenopolitičnem življenju občine Črnomelj, bila je tudi vodja delegacije občine v Skupščini SR Slovenje.
Predlog za nagrado Franca Nebca 86 je Ireni Vrščajevi po predhodni obravnavi v vseh osnovnih organizac jah sindikata podala DO Emona Merkur na osnovi sklepa 2. seje akcjske konference ZK in ZSS.
Rade Maršič
Rade Maršič je v delovni organizacji Emona Hoteli Jadran v Kardeljevem zaposlen od leta 1972, najprej kot namestnik glavnega direktorja, leta 1978 pa je prevzel posle glavnega direktorja ter ta dela in opravila opravja še danes.
V vsem tem času je delovna organizac j a Hoteli Jadran, v okviru katere je pet hotelov vzdolž nelepšega dela jadranske obale, dosegala nadpovprečne rezultate in pomembno povečevala
Delovna organizacja Emona Kmet jski kombinat na Ptuju je nosilka razvoja agroživilstva v občini Ptuj že več kot dve desetletji. V njenem okviru je 13 temeljnih organizacj združenega dela primarne kmetjske proizvodnje, predelave, turizma in gostinstva ter trgovine. V vseh temeljnih organizac jah združenega delaje zaposleno 1640 delavcev, ki ustvarijo letno okrog 13.000 miljonov dinarjev celotnega prihodka.
Nastanek Kmetjskega kombinata sega nazaj v leto 1961, ko so se združila kmetijska gospodarstva Dravsko poje v Kidričevem, vinogradništvo Haloze Ptuj in kmetijsko	gospodarstvo
Ptujsko poje na Ptuju. Iz te združene kmetjske delovne organizac je se je kasneje s pripojitvami še drugih delovnih organizacj razvil sedanji Kmetjski kombinat na področju	agroživilstva.
Kmetijski kombinat na Ptuju sega na območje štirih podravskih reg j, eno temejno organizacj o združenega dela s področja trgovine pa ima v Titovem Velenju. Kmet jski kombinat na Ptuju ni samo delovna organizacja lokalnega pomena saj povezuje
blagovne tokove tudi preko meja občin, kar velja zlasti od časa daje, ko se je vkju-čil v sestavljeno organizac jo združenega dela Emono.
Sedanji uspehi Kmetijskega kombinata niso bili doseženi po lahki poti. Kolektivi v rjem so se morali marsičemu odreči, tudi na račun svojih osebnih dohodkov ter skladov skupne porabe.
Njihovemu prizadevnemu delu, požrtvovalnosti, dobri samoupravni organiziranosti gre pripisati dobre poslovne uspehe.
Uspehe, ki so jih dosegli do sedaj, potrjujejo tudi številne nagrade in priznanja. Od teh je gotovo najpomembnejša Kraigherjeva nagrada, zlata plaketa občine Ptuj ter republiško priznanje ob dnevu varnosti za vzorno delo na področju -družbene samozaščite.
Predlog za podelitev Nagrade Franca Nebca Kmetijskemu kombinatu na Ptuju, so podale osnovne organiza-cje sindikata temejnih organizacj ter Konferenca sindikata delovne organizacje Emona Kmet jski kombinat Ptuj, ki prav letos praznuje svojo 25-letnico obstoja in dela.
Emona Dolenjka,
TOZD Detajl, Črnomelj
Temejna organizacija združenega dela Detajl, Črnomelj, ki sodi v delovno or-' ganizacjo Emona Dolenjka iz Novega mesta je osnovni nosilec preskrbe v občini Črnomelj. S svojimi 16 prodajalnami pokriva oskrbo mesta Črnomej ter bližnjo in dajno okolico Belokrajine.
Kjub temu, da nekaj pro-dajalnic posluje že skoraj na
meji rentabilnosti, dosega temejna organizacja že vrsto let nadpovprečne razultate, saj vlagajo zaposleni v svoje delo maksimalne napore in trud. Prav zaradi povedanega in izredno nizkih stroškov dosegajo ugodne finančne uspehe.
Z izrednim občutkom pripadnosti delovni organizaci-
Nadaljevanje na 2. strani)
Rade Maršič
svoje skladbe. Po statističnih podatkih sega delovna organizacja v sam vrh hotelskih hiš SR Hrvaške. Omeniti veja, daje takšen dinamični in kakovosten razvoj dosegla delovna organizacja Hoteli Jadran skoraj izkjuč-no z lastnimi sredstvi.
Rade Maršič je posebno prizadevnost posvetil poslovnemu sodelovanju z Emonino turistično agencjo Emona Globtour kar že vrsto let prispeva k dobrim poslovnim rezultatom tako delovne organizacje Hoteli Jadran kot tudi delovni organizacji Emona Globtour.
Kjub znanim težavam gospodarjenja, si Rade Maršič z vztrajnim in upornim delom prizadeva, da delovna organizacja Emona Hoteli Jadran dosega zastav j ene ci je razvoja, da je rjena pot uspešna, da povečuje svoje sklade in svoje hotelske zmogjivosti. Tako bo že v kratkem, letos meseca jun ja odprla vrata novega hotela
■ Z DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA
Sprejet zaključni račun za 1985
LJUBLJANA, 18. marca -Delegati delavskega sveta SOZD Emona so na 3. redni seji sprejeli in potrdili zak-jučni račun za preteklo poslovno leto 1985 ter sprejeli načrt dela za leto 1986.
Obravnavali so temeje plana za obdobje 1986-1990, poročilo o delu delovne skupnosti SOZD Emona, njen program dela z$ letošnje leto skupaj s finančnim načrtom ter načrtovanim planom skupnih stroškov za leto 1986.
Na dnevnem redu so imeli poročilo službe pravne pomoči za preteklo leto ter plan
stroškov te službe za leto 1986.
Obravnavali so začasno ureditev skupnega nastopa OZD v SOZD v deviznem poslovanju in zunanjetrgovinskem prometu.
Sprejeli so predlog o imenovanju odbora za 40-letnico SOZD Emone ter predlog o zvišanih jubilejnih nagradah in odpraVfiin.
Sklepe delavskega sveta SOZD Emona, člane odbora za 40-letnico Emone ter nove jubilejne nagrade in odpravnine objavjamo posebej v tej številki E-Informatorja.
Nagrade Franca Nebca dvema posameznikoma in štirim kolektivom
Nadaljevanje s 1. strani)
ji in celotnemu sistemu SOZD Emona, seje maloštevilni kolektiv te temeljne organizacije združenega dela vedno pozitivno opredelil in združeval znatni del finančnih sredstev za skupne na-
ložbe, kot tudi za dolgoročni vir obratnih sredstev.
Predlog za dodelitev nagrade Franca Nebca 86 so podali sindikalna orgnaniza-cija ter konferenca sindikata delovne organizacije Emona Dolenjka in Poslovodni odbor SOZD Emona.
Emona Commerce, sektor za izvoz in uvoz opreme, lesa in birotehnike
Dejavnost sektorja opreme obsega poleg osnovnega programa zunanje trgovinske dejavnosti delovne organizacije Emona Commerce tudi posle, ki segajo v različne veje gospodarske dejavnosti, tudi izven osnovnega programa.
Delavci tega sektorja zunanje trgovine so se opredelili za program razvoja zunanjetrgovinske dejavnosti na osnovi smotrnega povezovanja s proizvodnimi organizacijami združenega dela tako v SR Sloveniji kot V ostalih republikah v državi. Glavno vodilo zaposlenih v sektorju je vedno bilo - pravilna izbira potenciala znanja in izkušenj od zasnove do konca zu-
nanjetrgovinskega projekta. S čutom dobrega gospodarjenja so se zaposleni v sektorju vedno odločali za oblike dolgoročnih proizvodnih kooperacij, sovlaganj in povezav, ki so dale pozitivne rezultate.
Spodbujanje vedno novih komercialnih idej je postala v sektorju skoraj stalna praksa.
Ob takem delu beleži sektor opreme pozitiven trend , rasti izvoza in uvoza. Poslovni uspeh sektorja je po vseh indeksih izjemen, zato je temeljna organizacija Emoni-ne zunanje trgovine Globus, izvoz-uvoz, podala predlog za nagrado Franca Nebca 86.
Pogled kamere v tiskarno Emona, ki prejme Nagrado Franca Nebca 86
Odbor za proslavo 40-lelnice Emone
Delegati delavskega sveta SOZD Emone so v odbor za proslavo 40-letnice SOZD Emona, ki bo prihodnje leto imenovali:
za predsednika:
Borut ŠNUDERL, predsednik PO SOZD
za člane:
Franc MOLAN, podpredsednik PO SOZD '
Jože POGAČNIK, podpredsednik PO SOZD Miran BLAHA, svetovalec PO SOZD Marjan PIČULIN, predsednik DS SOZD Boža JAVORNIK, predsednica 10 DS SOZD Dušan BRAČUN, predsednik KOO ZSS Igor KADUNC, predsednik p robi. konf. ZK SOZD Jožica ARKO, predsednica KOO ZSMS SOZD Franc PETERLIN, Agroemona Domžale Mihaela PISEK, Kmetijski kombinat Ptuj Peter GUBANC, Kmetijska zadruga Domžale Bojan NAGLIČ, Mesna industrija Zalog Miloš BIZJAK, Ribarstvo Ljubljana,
Janez POČKAJ, IPKO Kamnik/Krim Ferdo CIGALE, E-Commerce Ljubljana Borut LASIČ, Blagovni center Ljubljana Pavle GROZNIK, Emona Merkur Ljubljana Srečko KURENT, Ilirija Ilirska Bistrica Lojze URBANČ, Dolenjka Novo mesto Jerman REMIGIJ, Posavje Brežice Božo OSTANEK, Jestvina Koper Slavko JERENKO, Emona Merkur Ptuj Miodrag KOLEV, Angropromet Čuprija Janez KRALL, DO Emona Hoteli Ljubljana Rade MARŠIČ, Hoteli Jadran Kardeljevo Rozi ZABUKOVEC, Globtour Ljubljana Franc DOLINAR, Inženiring Ljubljana Vlado ŠČEGLOVSKI, Elektronski center Ljubljana
Jožica POJE, Interna banka Ljubljana Edo URATNIK, Klub upokojencev Emona Odbor ima nalogo, da izdela program proslavljanja .40-letnice Emone v letu 1987 s predračunom stroškov in ga predloži v potrditev delavskemu svetu SOZD do 30. junija 1986.
Emona Elektronski center, Tiskarna
Začetki Emonine tiskarne segajo v leto 1966. V takratni Prehrani so s tiskarsko dejavnostjo pričeli trije delavci, ki so sodili v okvir takratne službe za ekonomsko propagando.
S tiskarstvom so s skromnimi sredstvi pričeli v Ljubljani v Kersnikovi ulici 3.
Večji korak naprej je bil storjen leta 1973, ko so pri dunajski firmi Prohag nabavili tiskarske stroje. Od takrat dalje se je pričel vzpon in razvoj v pravo hišno tiskamo, kije lahko kakovostno in v večjem obsegu tiskala razne obrazce, letake, etikete in podobno za potrebe vedno večje Emone. Takrat je v tiskarni delalo že 10 delavcev, sedež pa so imeli v Ljubljani na Čelovški cesti 14.
Naslednji večji premik v kakovosti in načinu poslovanja je dosegla tiskarna ob selitvi v nove prostore v Glo-naijevi ulici v Ljubljani ter vključitvi v delovno organizacijo Emona Elektronski center. V tem času so pričeli
načrtno posodabljati opremo in nabavljati nove stroje tako, da so po vselitvi v poslovno stavbo Emone, na Smartinski cesti 130 del svojih zmogljivosti namenjati storitvam tudi za naročnike izven Emone.
V vsem tem obdobju je kolektiv Tiskarne z prizadevnostjo in požrtvovalnostjo premagoval probleme in težave, čestokrat v neustreznih delovnih prostorih in ob slabi opremljenosti. Kljub vsemu temu pa so ob velikih naporih zaposlenih vedno zadovoljivo ustregli vsem potrebam naročnikov, hitro in kakovostno. Zaposleni so načrtovano realizacijo vedno presegali, kljub smelo postavljenim planom.
Predlog za nagrado Franca Nebca 86 temu prizadevnemu, sedaj 16 članskemu kolektivu, ki je indeks svoje realizacije od 100 v letu 1978 povečal na indeks 2.121 v letu 1985, je podala osnovna organizacija sindikata delovne organizacije Emona Elektronski center.
Sklepi delavskega sveta SOZD Emona
sprejeti na 3. seji delavskega sveta SOZD dne 18. marca 1986
S Delavski svet SOZD sprejema Skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov 1986-1990 ter jih kot predlog daje v odločanje z osebnim izjavljanjem delavcem vseh OZD v sestavi SOZD.
•	Delavski svet SOZD sprejema sklep, da SOZD Emona pristopa k dogovorom o temeljih družbenega plana Mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990. Za podpis pristopne izjave se pooblašča predsednika delavskega sveta SOZD tovariša Marjana Pičulina.
•	Delavski svet SOZD sprejema poročilo o poslovanju SOZD Emona, kakor je bilo članom pismeno posredovano in s tem sprejema tudi zbirni zaključni račun SOZD.
S Sprejme se poročilo o delu in poslovanju delovne skupnosti SOZD za leto 1985, plan dela in poslovanja za leto 1986 ter plan skupnih materialnih stroškov za leto 1986.
•	Sprejme se finančni plan Službe pravne pomoči SOZD.
Služba pravne pomoči SOZD nsj na naslednji seji delavskega sveta SOZD poroča, v kakšnem obsegu je služba pravne pomoči združila funkcijo pravne pomoči na ravni SOZD-a in katere OZD se poslužujejo teh storitev in katere imajo še vedno svoje službe.
•	Delavski svet SOZD sprejme plan združevanja sredstev skupne porabe za šport in rekreacijo za leto 1986 v višini 3.000.000 dinarjev.
•	Izhajajoč iz opredelitev in ureditev medsebojnih dolžnosti, pravic in odgovornosti v samoupravnem sporazumu o združevanju dela, sredstev in pravic na področju ekonomskih odnosov s tujino, se do uskladitve tega sporazuma z novim sistemom deviznega poslovanja s soglasnostjo vseh OZD v SOZD prehodno uredi skupni nastop in ravnanje OZD v SOZD Emona v deviznem poslovanju in zunanje trgovinskem prometu za naslednje odnose takole:
Družbeno priznane reprodukcijske potrebe (DPRP) iz 117. člena zakona o deviznem poslovanju se določajo za vse upravičene OZD v SOZD skupaj na ravni SOZD.
O uvozu na podlagi DPRP SOZD in drugih vrstah uporabe deviznih sredstev na podlagi DPRP SOZD odloča odbor za skupno devizno poslovanje na podlagi DPRP SOZD ter o njihovem prispevku za povečanje odgovornosti za zmanjšanje DPRP SOZD.
Pravice do izvoza oziroma uvoza blaga, ki se izvaža oziroma uvaža na podlagi kontingentov bodo OZD v SOZD uveljavljale skupno prek SOZD.
•	Razpiše se dela in naloge podpredsednika poslovodnega odbora SOZD za odnose s tujino, kot so določeni v 33. čl. statuta SOZD Emona.
V razpisno komisijo iz vrst delegatov delavski svet SOZD imenuje naslednja člana:
-	Peter ZULE, delovna skupnost SOZD,
—	Ida JERANKO, DO E-Commerce
Uspešno poslovno leto 1985
Nadaljevanje a 1. strani)
ciji dovoljena rast teh sredstev 102%, kar smo v SOZD Emona tudi uresničili. Gornja ugotovitev pa ne velja za OZD slovenskega gospodarstva, ki so dovoljeno rast 84% presegle za 18%. Prav tako so resolucijske okvire prekoračile obveznosti za SIS družbenih dejavnosti (1=210) in sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (1=258) v primerjavi z letom poprej.
Ugodno razporejanje dohodka se v SOZD Emona kaže v povečanju akumulacije, še posebej, če ta gibanja primeijamo s slovenskim gospodarstvom. Akumulacijo smo ustvarili v višini 4.145 mio din in je za 120% večja v primerjavi s preteklim letom (v gospodarstvu SRS je večja le za 56%), izboljšali pa smo tudi stopnjo akumulativne sposobnosti (aku mularija y primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi) in je znašala 7,2% (v gospodarstvu SRS pa seje zmanjšala in je znašala 5,2%).
Na izboljšanje uspešnosti poslovanja SOZD so vplivali predvsem dobri rezultati v gostinstvu in turizmu, trgovini na drobno in v zunanji trgovini ter zmanjšanje oz. sanacija izgub. Neugodni pogoji gospodarjenja v proizvodnji, še zlasti v živinoreji (velika dispariteta cen med cenami surovin in reproma-teriala ter končnimi proizvodi), škoda, ki jo je povzročila pozeba v kmetijstvu ter zmanjšanje fizičnega obsega in negativni poslovni rezultati v Inženiringu so glavni vzroki, ki so vplivali na poslabšanje akumulativnosti v teh dejavnostih.
Skoraj polovico bruto akumulacije je bilo ustvarjene v dejavnosti gostinstvo in turizem (DO Globtour 955 mio din, DO H. Jadran Kardeljevo 701 mio din, TOZD H. Union 217 mio din, TOZD H. Riviera 195 mio din), v trgovini na drobno je bilo ustvaijene 23% bruto akumulacije (DO E Merkur TOZD maloprodaja 471 mio din, TOZD Maximarket 184 mio din, TOZD Centromerkur 95 mio din), v zunanji trgovini je bilo ustvaijene 16% bruto akumulacije (DO Commerce TOZD Globus 516 mio din, TOZD Obala 213 mio din), pri vseh ostalih dejavnostih pa se je delež akumulacije zmanjšal (med temi OZD izstopa Agroemona TOZD TMK, kije ustvarila 115' mio din bruto akumulacije).
Pozitivna gibanja so izkazana tudi na področju saniranja izgub. Nominalna vrednost izgub se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za eno petino (v gospodarstvu SRS se je povečala za 22%). Izgubo je izkazalo 9 OZD v višini 252 mio din-Tekom celega leta so se sprejemali in uresničevali ukrepi za izboljšanje poslovanja. Izvršenih pa je bilo tudi veliko sprememb v organiziranosti posebnih OZD. Tako so v zaključnem računu za leto 1985 izkazale izgubo 4 OZD in sicer:
Ena organizacija je izkazala izgubo zaradi nezadostnega dohodka za pokrivanje obveznosti iz dohodka: DO E Inženiring.
Tri organizacije pa so izkazale izgubo zaradi nekritih osebnih dohodkov: DO E KK Ptuj, TOZD Ptujske toplipe, DO E Merkur Ljubljana TOZD Supermarket Osijek, DO E Hoteli TOZD Hotel Evropa Celje.
Izgubi v TOZD Ptujske toplice in TOZD Hotel Evropa Celje, sta bili planirani in sta bili nižji, kot je bilo načrtovano.
Zaskrbljujoči pa sta izgubi pri ostalih dveh OZD. V TOZD Supermarket Osijek so poglavitni razlogi v dvomesečni zamudi otvoritve nove blagovnice, ter visoke obremenitve z obveznostmi za investicijske kredite. Presenetila pa nas je izredno visoka izguba v DO E Inženiring, katere glavni vzrok je v slabem gospodarjenju s finančnimi sredstvi in nepravilnem vrednotenju zalog nedokončane proizvodnje.
V skladu s samoupravnim sporazumom o zduži-tvi so organizacije Emone pokrile izgubo v zakonskem roku in solidarnostno združile sredstva skupne porabe za delavce v OZD z izgubo.
JOŽICA JOVAN vodja službe za plan in analize SOZD
Struktura akumulacije v letu 1985 v Emoni po dejavnostih


Uspešna poslovna godina 1985.
Godina 1985. je na SOUR &monu predstavljala uspeš-Poslovnu godinu, poka-™}e‘]i poslovanja u porede-yu sa slovenačkom privre-®°fM 11 am pokazuju natpro-secne rezultate.
Ostvarili smo ukupan pri-5?d u višini 139.162 miliona “*nara, Stoje za 78 odsto više "*ego u protekloj godini, odnosno za 18 odsto više od Planiranega. U strukturi JJkupnog prihoda su se pri-n°di na stranim tržištima i Pohodi od kamata više nego Podvostručili. Rast ukupnog Pohoda po pojedinim delat-jjostuna koje su zastupljene hmoni je, kao što smo tonih godine ustanovili, ve-n*ha različit. Naj viši odnosno natprosečni porast beleže fPohna trgovina (1=211), fI-°4titeljstvo 1 turizam o=200), i trgovina na malo st* 83), dok je krivulja pora-v l u Proizvodnji, trgovini na enko i u inženjeringu ispod Proseka, što ukazuje na pad •zickog obima prodaje u 'im delatnostima.
Morast u trošenih sredstava Porjji je za 4 indeksna po-na od rasta ukupnog priho-?a>. sto znači da smo pobolj-h.1 ekonomičnost poslovanj®- Na niži rast u trošenih redstava utiče u prvom re-”4 smanjenje strukturnog dela nabavne vrednosti Prodate robe u ukupnom Prihodu za 0,6 odsto, povečale zaliha' nedovršene proiz-odnje i niži rast obračunate "Thortizacije.
Smanjenje udela obraču-‘‘Ste amortizacije u strukturi d^dpnog prihoda, koje se Par godina pojavljuje, ni j^e godine nam ne jamči J .dnostavnu obnovu osnov-ddi sredstava, sloga moramo jjacrtno i dugoročno ukalku-asati troškove investicionog "državanja. U 1985. godini Jho ih ukalkulisali u višini A' miliona dinara, odnosno odsto obračunate zakonce amortizacije.
.Medu u trošena sredstva u ,985. godini uključuju se i pihate na kredite za obrtna redstva, koje su radi usklajevanja kamatne stope sa l°Pom inflacije u stalnom Porastu, Za kamate smo izd-,°jili 5.071 miliona dinara, 10 Predstavlja 50 odsto sred-
stava za lične dohotke, odnosno za pelinu više od ostvarene akumulacije. Ta-koder smo u zadnjem kvartalu izvanredno povečali prihode od kamata, što je u tičalo na bolju pokrivenost. Sa prihodima od kamata pod-mirili smo 43 odsto plačenih kamata.
Po pojedinim delatnostima izdaci za kamate kretali su se veoma različito. U pro-seku su se više nego podvostručili, u inženjeringu su naglo rasli, čak su za šest pu-ta veči od lanskih, dok je u trgovini na malo, u ugosti-teljstvu i turizmu rast čak niži od ukupnog prihoda.
Pozitivni rezultati očiti su i na području oročenja sredstava u zalihama. Sa pobolj-šanjem koeficijenta obrtanja zalih za vezanost sredstava se je umapjila za tri dana. U proseku su bila sredstva u zalihama vezana 37 dana.
Dohodak kojije rezultat iz-medu ukupnog prihoda i utrošenih sredstava bio je ostvaren u višini 20.580 miliona din, te je tako bio jedan put veči od lanskoga i viši od rasta ukupnog prihoda. Uzevši u obzir efekt revalorizacije zaliha u višini 764 miliona dinara, što je posledica novog obračunskog sistema, poredbeni dohodak bio bi viši za 113 odsto.
Poredbeni dohodak je sa razvojnom rezolucijom za 1985. godinu kategorija sa kojom ocenjujemo usklade-nost kretanja u raspodeli do-hotka. Rezolucijom je bio predviden" rast sredstava za lične dohotke i zajedničku potrošnju radnika u višini 90 odsto ukupnog nominalnog rasta dohotka. To znači da rezolucijom dozvoljeni rast ovih sredstava iznosi 102 odsto, što smo u Emoni ostvarili. Ova konstatacija se ne odnosi na OUR-e slovenačke privrede, koje su dozvoljeni porast od 84 odsto premašili za 18 odsto. Isto tako su rezo-lucione okvire prekoračile obaveze prema SIS društvenih delatnosti (1=210) i sredstva za zadovoljevanje op-štih društvenih potreba (1=258) u poredepju sa proštom godinom.
Po volj no rasporedenje dohotka u SOUR Emona očitu-je se u povečanju akumulaci-
* IZ INTERNE BANKE EMONA
Dodatni ček
varčevalcem
(Jjjb zaključnem računu interne ti?*e za leto 1985. so članice pr-razporejale skupni dohodek, intf° g° dosegle s poslovanjem v^rne banke, po novih osno-de' ^6 osnove so bile uveljavi) e-s .spremembami in dopolni-^»•hi samoupravnega sporazumi, družitvi v Interno banko ^VNA, o katerih so odločili de-le^* članic ob koncu lanskega
J^tvo teh sprememb je v tem, (j., s° na doseženem skupnem Uri i dku v interni banki članice Vi eletene prvenstveno po osno-j.. sredstev, ki jih združujejo v *kurni- banki. Ce bi doseženi dnwpni dohodek po tej osnovi gjj^uSčal članicam delež, ki bi bil t1J,)JPUj z že prejetimi obrestmi in »Umestili večji od obresti po (jjbnji. ju je veljala na dan 31. denenlbra obračunskega leta za «t^.°zite nad 3 mesece, se preo-0o'1 del skupnega dohodka raz-diif6!3 tudi po osnovi uporablje-C* sredstev t j. kreditov od m-banke.
^ ° uveljavljenih spremembah °d zaključnega računa za leto
emone
1985 dalje po osnovi združenih sredstev upoštevajo za razporejanje skupnega dohodka tudi povprečna sredstva hranilnih vlog na vpogled tistih delavcev članic, ki prejemajo svoje osebne dohodke na hranilno knjižico interne banke. Delež na skupnem dohodku interne banke, kije razporejen na posamezno članico v sorazmerju s temi sredstvi, usmeri interna bankg neposredno upravičenim varčevalcem z nalogom za vpis v hranilno knjižico.
V skladu s klepi zbora interne banke, ki je na svoji 5. seji prvič razporedil doseženi skupni dohodek po okisanih novih osnovah in merilih, so upravičeni delavci - varčevalci pri interni banki ob izplačilih osebnih dohodkov za februar prejeli tudi ček za svoj delež na skupnem dohodku interne banke iz njenega poslovanja v letu 1985.
S tem so delavci, ki prejemajo osebne dohodke na hranilno knjižico interne banke, prvič prejeli celovito nadomestilo za uporabo sredstev iz njihovih hranilnih vlog pri financiranju tekočega poslovanja članic interne banke. Višino oziroma primernost tega nadomestila je lahko vsak ocenil sam, če ga je primerjal z zneskom rednih obresti za te vloge.
Hranilne vloge delavcev SOZD so pomemben vir sredstev za normalno financiranje dejavnosti OZD v Emoni. Zato nas mora uveljavljeno upoštevanje teh sredstev tudi pri razporejanju skupnega dohodka iz poslovanja interne banke vzpodbuditi k temu, da bomo čim več svojih prihrankov čim dalj časa hranili pri interni banki,	Kadunc
je, naročilo ako ova kretanja usporedimo sa slovenačkom privredom. Ostvarena akumulacija u višini 4.145 miliona dinara je za 120 odsto veča u poredepju sa prote-klom godinom (u privredi SRS je veča samo za 56%), poboljšali smo takoder stepen akumulativne sposobnosti (akumulacija u porede-pju sa prosečno u trošenim poslovnim sredstvima) izno-sila je 7,2 odsto (u privredi SR Slovenije se je umapjila i i znosila je 5,2 odsto).
Na poboljšapje uspešnosti poslovapja SOUR uticali su u prvom redu dobri rezultati u ugostiteljstvu i turizmu, trgovini na malo i u spoljnoj trgovini, te smapjepje odno-so sanacija gubitaka. Nepo-voljni uslovi privredivapja u proizvodnji, naročilo u sto-čarstvu (velik disparitet cena sirovina, repromateriala i finalnih proizvoda), šteta koju je napravio mraz u poljopri-vredi te manji fizički obim i negativni poslovni rezultati u inženjeringu glavni su razloži koji su uticali na pogor-šanje akumulativnosti u ovim delatnostima.
Skoro polovica bruto akumulacije bila je ostvarena u delatnosti ugostiteljstva i turizma (RO Globtour 995 miliona din, RO Hoteli Jadran Kardeljevo 701 milion dinara, OOUR Hotel Union 217 miliona dinara, OOUR Hotel Riviera 195 miliona dinara), u trgovini na malo bito je ostvareno 23 odsto bruto akumulacije (RO E Merkur OOUR Maloprodaja 471 miliona dinara, OOUR Maximar-ket 184 miliona dinara, OOUR Centromerkur 95 miliona dinara), u spoljnoj trgovini bito je ostvareno 16 odsto bruto akumulacije (RO Commerce OOUR Globus 516 miliona dinara, OOUR Obala 213 miliona din, kod svih ostalih delatnosti udeo akumulacije se je umanjio (ističe se Agroemona OOUR
TMK koji su ustvarili 115 miliona dinara bruto akumulacije).
Pozitivna kretanja očitova-la su se takoder na području saniranja gubitaka. Nominalna vrednost gubitaka umapjena je u poredepju sa lanskom godinom za petigu (u privredi SR Slovenije seje povečala za 22 odsto). Gubi-tak se je očitovao u 9 OUR u iznosu 252 miliona dinara. Tokom godine donosile su se i sprovodile mere za po-boljSanje poslovanja. Mnogo se je napravilo na izmenama u organizovanosti pojedinih OUR. U zaključnem računu za 1985. godinu gubitak su imale 4 organizacije.
Jedna organizacija je ima-la gubitak radi premalo dohotka da bi krila obaveze iz dohotka: RO E Inženiring.
Tri organizacije su imale gubitak radi nepokrivenih Učnih dohodaka: RO E KK Ptuj, OOUR Ptujske topUce, RO E Merkur Ljubljana, OOUR Supermarket Osijek, RO E HoteU OOUR Hotel Evropa Celje.
Gubici u OOUR Ptujske topUce i OOUR Hotel Evropa Celje bili su planirani, bili su niži od predvidenih.
Zabripjavpju gubici u ostala dva OUR. U OOUR Supermarket Osijek glavni razlog je dvomesečno kašnjenje u otvaranju robne kuče, te visoka terečenja za investici-one kredite. Iznenadio je veliki gubitak u RO E Inžepje-ring, glavni uzrok je loše pri-vredivapje sa finansijskim sredstvima i nepravilno vrednovapje zaliha nedovršene proizvodnje.
U skladu s samoupravnim 1 sporazumom o udruživapju organizacije Emone pokrile su gubitak u zakonskem roku solidarno udruživši sredstva zpjedničke potrošpje za radnike u OUR sa gubitkom.
Jožica Jovan Šef službe za plan i analize SOUR
Zaključni radničkog saveta SOUR Emona
doneseni na 3. sednici radničkog saveta SOUR održanoj 18. marta 1986
•	Radnički savet SOUR prihvata Zpjedničke temelje za pripremu srednjeročnih planova 1986-1990, te ih kao predlog daje na Učno izjaš-njavapje radnicima svih OUR u sklopu SOUR Emona.
•	Radnički savet SOUR prihvata zaključak da SOUR Emona pristupi dogovoru o temeljima društvenog plana Grada Ljubljane za period 1986-1990. Za potpis pristopne izjave ovlaščen je predsednik radničkog saveta SOUR drug Marjan Pi-čulin.
S Radnički savet SOUR
prihvata izveštpj o poslovanju SOUR Emona kao što je bio pismeno podnesen, te istovremeno potvrduje sa-birni završni račun SOUR.
•	Prihvata se izveštpj o ra-du i poslovanju rad ne zsjed-nice SOUR za godinu 1985, plan rada i poslovanja za godinu 1986 te plan znjednič-kih materijalnih troškova za godinu 1986.
•	Prihvata se finansijski plan Službe pravne pomoči. Služba pravne pomoči SOUR bi na narednoj sednici radničkog saveta SOUR podnela izveštaj u kakvom obimu je udružila funkciju pravne pomoči na nivou SOUR, koji OUR se poslužuje ovih usluga, a koji još imaju svoje službe.
•	Radnički savet SOUR prihvata plan udruživanja sredstava zajedničke potrošnje za-šport i rekreaciju za godinu 1986 u višini 3.000.000 dinara.
•	Proizlazeči iz opredelje-nja i uredenja medusobnih
dužnosti, prava i odgovornosti u samoupravnom sporazumu o udruživanju rada, sredstava i prava na području ekonomskih odnosa sa inostranstvom, do usklade-nja ovog sporazuma sa novim sistemom deviznog poslovanja, sa saglasnošču svih OUR u sastavu SOUR pri-vrerrieno se ureduje znjed-nički nastup i ponašanje OUR u sastavu SOUR Emona na području deviznog poslovanja i spoljnotrgovin-skog prometa u narednim odnosima na sledeči način:
Društveno priznate repro-dukcione potrebe (DPRP) navedene u članu 117. zakona o deviznom poslovanju odreduju se za sve OUR-e u sastavu SOUR, koji na to muju pravo, sveukupno na nivou ŠOUR.
O uvozu na osnovu DPRP SOUR i drugih vrsta upotre-be deviznih sredstava na osnovu DPRP SOUR odlučuje odbor za znjedničko devizno poslovanje na osnovu DPRP' SOUR, te obzirom na njihov doprinos u vezi povečanja odgovornosti za smanjenje DPRP SOUR.
Pravo na izvoz odnosno uvoz robe koja se izvozi na osnovu kontingenta OUR-i u sastavu SOUR ostvarivati če znjednički preko SOUR-a.
• Raspisati če se poslovi i zadaci potpredsednika po-slovodnog odbora SOUR za odnose sa inostranstvom kao što su odredeni u članu 33. statuta SOUR Emona.
U komisiju za raspis iz redova delegata radnički savet SOUR imenuje sledeče članove:
- Peter Zule, radna zajdni-ca SOUR,
- Ida Jeranko, RO E Commerce.
informator
Srpskohrvatski
prilog
■ 39. ROBEN DAN EMONE
Nagrade Franca Nebeca dobila dva pojedinca i četiri kolektiva
/ LJUBLJANA, 11. aprila - Na svečanoj sednici radničkog saveta SOUR Emona održanoj u prostorij ama hotela Slon bile se, zaključkom komisije za nagrade Franca Nebeca, podeljene dve nagrade po-jedincima i četiri kolektivima.
Medu pojedincima nagradu Franca Nebeca 86 primila je Irena Vrščaj, poslovoda marketa u Črnomlju, koji spada u okvir RO Emona Merkur, tozd Maloprodaja i Rade Maršič, direktor ra dne organizacije Hoteli Jadran Kardeljevo, oboje u višini po
50.000	dinara.
Nagradu Franca Nebeca za 1986. godinu podeljena je sledečim kolektivima: RO Emona Kmetijski kombinat Ptiy, RO Emona Elektronski center, Tiskarna, RO Emona Commerce, tozd Globus - sektor uvoza i izvoza opreme, drvela birotehnike, RO Emona Dolenjka, tozd Detalj Črnomelj - svi po
200.000	dinara.
Nagrade su uručili dobitnicima predsednik Po-slovodnog odbora SOZD Emona Borut Šnuderl i predsednik komisije za nagrade Franca Nebeca
Vlado Ščeglovski.
Jubilejne plakete i nagrade Emone primilo je osam tridesetpetgodišnjaka i pedesetdva trideset-godišnjaka.
Uničene so bile takoder plakete Emone koje je primilo 54 radnica i radnika Emone.
Osim dobitnika nagrada i jubilanta na svečanosti su bili i predstavnici opštine Ljubljana Moste Polje, grada Ljubljane, poslovni partneri, a zbor Kluba penzionera Emona je tom prigodom otpevao tri svečane pesme.
■ IZ RADA RADNIČKOG SAVETA SOUREMONA
Potvrden završni račun za 1985.
LJUBLJANA, 18. marta -Delegati radničkog saveta SOUR Emona su na svojoj 3. redovitoj sednici prihvatili i potvrdili završni račun za proteklu poslovnu godinu i istovremeno doneli program rada za 1986. godinu.
Preteresali su temelje plana za period 1986-1990, izve-štoj o radu radne zajednice SOUR Emona, njen program rada za ovu godinu zajed no sa njenim finansijskim planom i predvidenim planom zajedničkih troškova za godinu 1986.
Na dnevnom redu bio je takoder izveštaj Službe pravne pomoči za proteklu godinu te plan troškova ove službe za 1986. godinu.
Raspravljalo se takoder o pri vremenom uredenju za-jedničkog nastopa OUR u SOUR u deviznom poslovanju i spoljnotrgovinskom prometu.
Prihvatili su predlog o imenovanju odbora za 40-go-dišnjicu SOUR Emone, ta predlog o povišenju jubilejnih nagrada i nagrada prili-kom odlaska u mirovinu.
Zaključke radničkog saveta SOUR Emona, članove odbora za 40-godišnjicu Emone, te nove jubilejne nagrade i nagrade prlikom odlaska u mirovinu objavljujemo posebno u ovom broju E-Informatora.
mm
fioia.
umiori
LJUBLJANA
Izdelki kolektivov SOZD Agros iz Subotice na ogledu
E-informator 3
^/Mf©
informator
Dobro Jutro - ob S. uri
ZAGORJE, 22. marca - Po vsej verjetnosti je Emonina trgovina v rudarskem Zagorju edina, ki že ob 5. uri zjutraj vošči potrošnikom dobro jutro in jim na stežaj odpre vrata.
Malce v bregu, saj v Zagorju skoraj ni večje ravnine, med ličnimi rudarskimi hišicami žari na montažni stavbi rdeči E. Tuje klasična trgovina Emone, ki soji včasih, nekateri pa še sedaj, rekli - mlekarna.
Jožica Božič, domačinka, poslovodkinja prodajalnice je povedala, da zaradi rudarjev, ki gredo na »šiht« v jamo, odprejo trgovino vsak dan ob 5. uri. Sedem prodajalk skupaj s poslovodkipjo se zvrsti v strežbi do 18. ure.
»Svoje kolegice moram kar pohvaliti. Pridne so in plan prodaje dosegamo. Blago nam dostavljajo vsak četrtek, kruh in mleko pa dnevno,« je povedala Jožica Božič.
Zvedeli smo, da so stranke malo negodovale glede Emoni-nih četrtkov. Plakate o posebni prodaji so v trgovino dobili, blaga pa ne. Jožica si ga je hitro nekaj »sposodila« v Hrastniku, da hujše jeze ni bilo. Nekdo je v pospešenem tempu dela najbrž kar pozabil na to manjšo trgovinico. Če drugič tega ne bo, mu bodo gospodinje rudarskih družin hvaležne, pa tudi Emonke v »mlekarni«.
Z. G.
Uspešna predstavitev Bernardina v ZR Nemčiji
BERNARDIN, '19. marca - Kot meni direktor hotelov Bernardin Ivan Silič, se je ta hotelska velika hiša Emone dobro predstavila širšemu krogu naših potencialnih gostov v ZR Nemčiji. To mnenje je potrdilo tudi veliko člankov v tamkajšnjih časopisih z debelimi naslovi kot so: »Urlaub 86 vorgestellt« Z dopust 86 na ogled, »Urlaubs Inmformation aus erster Hand« / dopustniške informacije iz prve roke, Rekordleistung! In drei Jahren 10.000 Gšste im »Grand Emona« / Rekordni dosežek! V treh letih 10.000 gostov v Grand Emoni.
»V okviru nastopov jugoslovanske hotelske ponudbe v ZR Nemčiji smo nastopili v mestu Herford blizu Hanovra v prvih dneh meseca marca na prireditvi imenovani »Dan odprtih vrat«, ki jo je priredila turistična agencija. MB Reisen s katero že vrsto let uspešno sodelujemo. Povabljeni so bili predstavniki hotelskih hiš avstrijske Koroške, 'tirolske in Južne Tirolske, iz Jugoslavije pa mi in hotelirji »Dalmacije« iz Vodic. Vsak hotel da na pokušino tudi delček svojih specialitet. Mi iz Bernardina smo ponudili odličen merlot, kraško panceto in sir, zaigrala in zapela pa jim je klapa iz Zadra, ki vsako leto igra na Bemardinu.
Celotna prireditev je dala mestu značilen turistični pečat, prireditev pa je zapečatil slavnostni koncert na glavnem trgu in sprejem v skupščini, ki ga je priredil župan mesta Herford g. dr. Klippstein,« je povedal Ivan Silič.
Z. G.
Razstava akvareiov in pastelov očeta in sina Gorjup
Ljubljana, 11. aprila - V počastitev dneva Emone je bila danes odprta razstava likovnih del delavca Kmetijskega kombinata Ptuj Branka Gorjupa in njegovega sina Sama.
Zelo redko se dogaja, da bi skupaj razstavljala dva ali več članov iste družine. Zanimiva je primerjava med likovno ustvarjalnostjo obeh ustvarjalcev, med zrelostjo in mladostjo, med tradicionalnostjo in iskanjem novega.
O odmevih ob razstavi bomo več poročali v naslednji Jtevilki.
P. G.
Na ogledu v Emoni:
Otroška ustvarjalnost
LJUBLJANA, 7. marca - V preddverju poslovne stavbe Emona je bila v počastitev dneva žena - 8. marca - odprta razstava likovnih in oblikovnih izdelkov otrok, ki se zdravijo na Univerzitetni pediatrični kliniki v Ljubljani.
Pod vodstvom ortopedagoginje Genije Lipar-Kadunc se mladi bolniki v času bolezni ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, s katerimi lažje premagujejo svojo bolezen in domotožje. Del njihovega ustvarjalnega dela so prikazali na razstavi.
Ob otvoritvi razstave so otroci - bolniki, ki so jih za to priliko pripeljali iz bolnice - pripravili tudi krajši prisrčni program za praznik žena.
Zanimivost razstave, kije odprta v mesecu marcu je tudi v tem, da so vsi izdelki naprodaj in sicer po ceni, ki jo določijo sami kupci. Iztržek se bo porabil za nakup gradiva, s katerim bodo delali novi bolniki - otroci.
Lepo bi bilo, da bi se Emonci pri nakupu dobro »odrezali«.
G. P. I
MARJAN PIČULIN, predsednik delavskega sveta SOZD Emona
Točno opredeljene naloge
Delavci Emone ob praznovanju 39. jubileja svojega delovanja lahko s ponosom zremo na prehojeno pot in dosežene rezultate, ki smo jih dosegli z združevanjem svojega dela in sredstev v 12000-član-ski sestavljeni organizaciji.
V dosežene rezultate smo morah vložiti mnogo truda in prizadevnosti, znanja in idej, pa tudi marsikdaj smo se morali odpovedati delu svojega osebnega startdarda, kar se nam je brez dvoma obrestovalo. V vseh teh letih smo zgradili sodoben pro-dukcijsko-organizacljski sistem, v katerem smo poveza-
li dejavnosti — agrokmetij-stva, trgovine, gostinstva in turizma, zunanje trgovine in dejavnost inženiringa. Pri svoji organiziranosti smo vedno sledili ideji, da mora-
mo biti odprti za vsakogar in idi povezovati s
se zato tudi povezovati s poslovnimi partnerji širom po Jugoslaviji.
Glede na rezultate, ki smo jih v preteklosti dosegli, bo naša osnovna naloga tudi v prihodnosti morala biti skrb, kako ta naš sistem, v katerem živimo in delamo, še bolj medsebojno povezati, torej ustvariti še večjo enot-
NAŠI JUBILEJI
Cebt stoletja marketa v Hrastniku
no st v naših medsebojnih poslovnih odnosih, skladno s tem pa seveda tudi urediti notranji pretok lastnih blagovnih fondov.
S sprejetjem planov za leto 1986 in temeljev smernic za petletni razvoj od leta 1986-90 smo si zadali Emonci na čelu z našimi samoupravnimi organi vrsto odgovornih in pomembnih nalog. Brez dvoma pa je ena od najpomembnejših dograditev poslovno-informativnega sistema, brez katerega si za današnjo stopnjo tehnološkega razvoja ne moremo zamisliti našega nadaljnega razvoja in medsebojne povezanosti. , Vsi naši cilji, ki smo jih opredelili v naših planskih aktih, terjajo od samoupravnih struktur in vsakega posameznika v naši sestavljeni organizaciji, da bo več našega dela in naporov usmerjeno v pridobivanje usposobljenih in strokovnih kadrov, in da bomo tudi našemu nadaljnjemu strokovnemu usposabljanju in izobraževanju posvetih večjo pomembnost.
Skrb za nagrajevanje P° delu je ena naših trajnih j13' log, vendar lahko ugotavljamo, da prihaja do odmikov v vsebini nagrajevanja ozir0" ma, da imamo primere poenostavljanja nagrajevani3 po delu. Naši napori v vsen OZD morajo biti usmerjeni to, da imamo dobro urejeno in opredeljeno nagrajevan)6 po delu in se moramo PoSlrj viti po robu vsem tistim, 3 mislijo drugače. Dobro na-
grajevanje mora vsakega posameznika vzpodbujati * boljšim dosežkom in kvali-
tetnejšemu delu. Več poudarka moramo nameniti tudi kreativnemu nagrgJe' vanju.
V izpolnjevanje naših vsakodnevnih nalog nam mof" jo biti stalno vtkane misli stabilizacijskem obnašanju-iskanju notranjih rezerv u‘ inovacij, kar nam bo PonV galo lažje premagovati nas zastavljene delovne cilje 1 večati možnost pridobivani višjih osebnih dohodkov, tem pa prispevati k bol)5 mu jutri.
HRASTNIK, 22. marca -V revirskem mestecu Hrastniku morate prekoračiti dober ducat stopnic z glavne ceste, da pridete do Emoni-nega marketa, ki je že pred tedni praznoval svojo 25-let-nico obstoja. Trg Franca Kozarja, narodnega heroja, se imenuje kraj, kjer so mu postaviti temelje.
Osemnnjst delavcev je zaposleno v tem srednjeveh-kem Emoninem marketu. Sedemnnjst je žena in deklet, le eden - mesar - je močnejšega spola.
»Enega moškega pa le imamo, da lahko rečemo, da smo ljudje,« je v šah povedala Rezi Podbevšek, poslo-vodkinja marketa, ki ga vodi od leta 1977 dalje, pred tem pa je delala 7 let v Emoninem marketu v Trbovljah. Energična je, ne lovi se za besedami, prava Trbovelj-čanka, kljub temu pa jo imajo domačini že kar za svojo.
Rezi počasi prelaga delo in dolžnosti Renati Leskovško-vi, ki bo letos, ko bo odšla Rezi v pokoj, prevzela mesto poslovodje. Renata je v Emonini hiši že 21 let, končala pa je tudi poslovodsko šolo.
»Ob jubileju, 25-letnici ni
šlo praznovanje tiho mimo nas.« je povedala Rezi.
»Čez nobeno obdobje se nimamo kaj pritožiti. Malo mai\j veselo in zadovoljno je bilo delo takrat, ko ni bilo blaga, takrat, ko ni bilo dovolj sladkorja, olja, kave in pralnih praškov. Veste pri nas v revirjih kopljejo rudarji črno zlato, ki gre malo ob barvo. Tudi takrat, ko so ob marketu graditi velik stanovanjski blok, smo malo robantile. Biti smo kar nekam 'zabiti' v breg in dovoz blaga je šepal. Nekateri šoferji so katerikrat raje peljati kar mimo. Pri nas se niso niti ustaviti. No, pa ti časi so že miniti.
Sedaj je stanovanjski blok že vseljen. V njem je 72 družin, ki so večinoma naše stranke. Mi smo zadovoljni, če jim lahko postrežemo z vsem, kar žele. Sveže meso in poltrajne mesne izdelke dobivamo iz Trbovelj in iz Šentjurja pri Celju. Pohvaliti moram tudi našo Mesno industrijo iz Zaloga, ki nas dobro oskrbuje.
Tudi prodajalke se drže svoje trgovine. Dve, Hedvika Kramžar in Stanka Gračner delata v marketu že od vsega začetka - petindvajset let.
»Stanka Gračner se je izučila za trgovko v prvem Emoninem marketu v Ljubljani na Titovi cesti 25, pod budnim in strokovnim očesom poslovodkipje Dragice * Pilihove. Ker je doma iz Zidanega mosta je še kot učenka, tik pred izpitom, prišla v hrastniški market. Tu se je tudi poročila, z možem pa sta si v Rimskih Toplicah zgradila hišo.
Srečanje flgrosa in Emone
Hedvika Kramžar pa je prišla v našo samopostrežnico za Novo leto 1961,« je dejala Rezika.
Letos so samopostrežnico priključili pa centralno toplovodno ogrevanje. Stare peči so z velikim veseljem odstraniti. Ostala je le še ena velika želja, vedo pa, da bodo za njeno izpolnitev morati še malo počakati. Posodobiti bi radi in malce preurediti bife. Bomo že še prišli na vrsto menijo. Tudi fasado in tlak ob marketu bi radi malo polepšali, če ne letos pa za prihodnji občinski in rudarski praznik, ki je v tem rudarskem mestecu vsako leto 3. in 4. julija.
Zvone Gjurin
LJUBLJANA, 27. marca -Vojvodinska SOZD Agros iz Subotice je v ljubljanskem Grand hotelu Union v sodelovanju s SOZD Emona, s katero že vrsto let poslovno sodeluje, pripravila srečanje, na katero je povabila okrog 150 trgovcev pomembnejših slovenskih trgovin.
Na srečanju so proizvajalci Agrosa predstavili in dali na pokušino svoje izdelke, med njimi nekaj popolnoma novih, ki bodo v teh dneh tudi že na voljo kupcem na policah Emoninih trgovin. Predstavniki Emone so danes z Agrosom podpisali tudi 5-letni samoupravni sporazum o sodelovanju na področju trgovine, proizvodnje in kmetijske pridelave, kar vsekakor pomeni razširjeno sodelovanje in odpiranje republiških meja.
Povabljene je v imenu vseh delovnih organizacij SOZD Agros pozdravil Miroljub Kiš, pomočnik generalnega direktorja SOZD. V kratkih jedrnatih besedah je predstavil neupomembnejše proizvajalce v Agrosu - »29. november« (mesna industrija),
Fidelinko, proizvajalko testen’ in kakovostne moke, Pe5 pj. (sadjarstvo in sadne sokove), * onir iz Subotice, industrijo čok ^ lade,
bilo časa, da bi praznovati. Bilo je preveč dela. Tako je
Rezi Podbevšek, (prva z desne) poslovodkinja marketa v Hrastniku in Stanka Gračner, ki v njem dela že 25 let.
le, bonbonov in peciva, indn' ge iz vrste trinajstih delovnih o ganizacij Agrosa v katerih )e posleno skupaj 11.900 delavce*: Blaško Kopilovič, komerct3* ni direktor subotiškega Agro5j povedal, da sodeluje Agros Emono že vrsto let. Na P0*1 Emoninih trgovin pošiljajo "ji. okrog 1.350 ton prehrambenihi delkov - moke, testenin,meS izdelkov, kozerv, čokolade raznega konditorskega blaga-_a »Ne zapiramo se na tržišču- h* sprotno, vedno bolj se odpir8®. in sodelujemo tudi pri 5°”a„g. njih v nove programe. Račun mo, da se bo prodaja naših r®* v kov, že obstoječih in novih, Sloveniji še povečala,« pravi “ ško Kopilovič.	jh
Pester je bil izbor Agrosovu izdelkov na degustaciji, ki s®3 pričela z aperitivi slovitega K. r\ja - »Ljutovačke rakije« ' . marelic in hrušk kombinata čara iz Subotice, mesnih rzd kov mesne iadustrije »29. h vember« do sladic delovne org nizacije Pionir.	.	_
Med novimi proizvodnimi pr grami velja omeniti, kot zanj® vost, izdelovanje testenin hr uporabe jajc, takšnih kot jih D J da že dolgo časa izdelujejo X L. sed nji Italiji. Kot poznavalci., stenin trdijo, da so te veliko hov še. Seveda je za izdelavo teh stenin potrebno zagotoviti P sebno kakovostno moko, kar V Vojvodincem, tako menijo, ne o težko.	.
Na degustaciji je s svojimi v>* sodeloval tudi tozd Sloven* gorice - Haloze ptujskega tijskega kombinata, povabi)6'| goste pa je zabaval ansaino* »Veseli Vojvodinci« z Zvonk® Bogdanom, znanim subotišK11 pevcem.	„	n.
TURIZEM
Globtour: Lani 254.000 tulih in 00.000 domačih gostov
Mnenja smo, da je Emonina akcija - Od četrtka do četrtka - veliko bolj odmevna pri potrošnikih kot pa je Jaila prejšnja, ki smo jo imenovali »Emonin četrtek«, pravi poslovodkinja Rezi.
LJUBLJANA, 20. marca -Na sestanku vodij vseh naših poslovalnic Globtoura v Jugoslaviji so pregledati in analizirati delo preteklega 1985. leta, istočasno pa pripraviti načrt za novo poslovno leto.
»Splošna ugotovitev je bila, da je bilo preteklo 1985. leto uspešno, lahko rečemo, da zelo zadovo^ivo,« je povedal Lado Pavli, komercialni direktor Emonine turistične agencije Globtour.
»Lani smo v Jugoslavijo pripeljali 254.000 tujih gostov, predvsem iz Anglije, ZR Nemčiie. iz vzhodnih dr-
žav pa iz ČSSR. Pri tujih gostih smo zabeležiti 3,100.000 nočitev.
V domačem turizmu smo imeti 88.000 gostov z 230.000 nočitvami.
Trend porasta bi lahko imeti še večji, če bi imeti na voljo več hotelskih zmogljivosti.
Za poslovno leto 1986 imamo sklenjene že vse pogodbe z našimi in domačimi partnerji.
Pričakujemo 10 odstotni porast gostov, zato smo z velikimi težavami zakupiti še nekaj dodatnih hotelskih postelj.
V domačem turizmu sd1 naredili korak naprej. Tr kU' fer gostov bomo vršili s*Lj
paj z drugimi domač* ^ agencijami, kar bo razum^ vo dokaj ceneje,« meni L3 Pavli.	^
Nič kaj preveč ugodno njih kot turistično agencUfl seveda tako tudi za Ern? kot celoto pa ne ocenjuj, razmere, ki so nastale z /L-vim deviznim zakonom ko bo ta vplival na gospo“ jenje v organizacijah zdruz nega dela in na gospoda£st v celoti bo pokazal čas.”
Posebna priznanja ob 10. aprilu - dnevu Emone
Zlata
DO AGROEMONA
TOZD Poljedelstvo-Gove-aoreja
Franc TIVADAR Peter ZAPLOTNIK Elizabeta DOPONA
JO KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
PoI^P Kmetijstvo Ptujsko
Franc MURKO
Slovenske gorice Ha-
JJarica FRAJNKOVIČ Manca ROZMAN
Sadjarstvo Osojnik Stanko PLUT
bteer* Gostinstvo Haloški Kristina DOBRIJEVIČ
TOZD Tržnica Velenje Mojca SKRALOVNIK
poi^P Kmetijstvo Dravsko
Prago MOGE Jranc OSTROŠKO f>anc PLANINC TOZD Farma prašičev lupina delavk v centru za
reprodukcijo Farma I.
TOZD Mlekarna Vlktor SLANIČ jPZD Jelka
Adl klovar
JO KMETIJSKA
zadruga
j^anc DROLC 'ani DULMIN
Jo MESNA
industrija
zalog
Pelovna skupina primarne Proizvodnje (hlevi, klavnica, Nevarna)
Jo EMONA COMMERCE
JOZd Globus
elovna enota Adria-Avio q ?rnet iz Ljubljane ddelek izvoza in uvoza -^k»d v sektorju široke po-
^enka ČESEN dnda ZAVRL
Jo BLAGOVNI CENTER
fj£J°vna skupnost S^an CIMPRIČ .OZD Prehrana ^drej SALOMON il, *D Centromerkur Sirija JOVANOVIČ JJZD Transport ranc GROFELNIK
Jo EMONA
^ERKUR
LJUBLJANA
fPZD Maloprodaja i,erezija GALE JAKLIČ vib‘n LAH
tonika PODBORŠEK yOZD Maximarket u^erija GOLOBIČ jarja LUKMAN
JOZD
DO	DO MESNA
ANGROPROMET INDUSTRIJA ČUPRIJA	ZALOG
Supermarket Ljub-
KOBAL
Centromerkur arija STURM
Jo EMONA j*OLENJKA Novo ^esto
Engro-detajl LUZAR °že ŽURA
Jo EMONA JESTVINA Koper
tk^ica IVKOVIČ ^arinka KRPAN arian DILIČ
TOZD Maloprodaja
Petar ŽIVOJINOVIČ
DO EMONA HOTELI
Delovna skupnost
Delavce v službi za ekonomiko, organizacijo in razvoj
TOZD Hoteli Bernardin Pava GASPAREVIČ Ružena KLASEK TOZD Terme Čatež Anica VRANETIČ
TOZD Hotel Slavija Maribor
Boris ŠVERKO
DO GLOBTOUR
Hela KOLMAN
DO INŽENIRING
Krista NAROBE Zdenko GLUMAČ
DO EEC
Vladimir SČEGLOVSKI
DO HOTELI
JADRAN
KARDELJEVO
Jedinici udruženog rada »Faraon« Trpanj Vesna ŠKRAPIČ
INTERNA
BANKA
Jože SENOŽETNIK
DELOVNA
SKUPNOST
SOZD
Služba ekonomske propagande -Ana VERBINC
Srebrna
DO
AGROEMONA
Delovna skupnost
Marija SOVEC
TOZD Poljedclstvo-Govedoreja Dragan DOKIČ
TOZD Prašičereja Ihan
Marija BREZNIK Stane KOŠOROK Andrej PUČKO
TOZD Tovarna močnih krmil
Helena PIVAČ Ramo PIVAČ Marica TRINKAUS
DO KMETIJSKI
KOMBINAT
PTUJ
TOZD Kmetijstvo Ptujsko polje
Avgust IVANUŠA
TOZD Tovarna močnih krmil
Jakob LOZINŠEK
TOZD Sadjarstvo Osojnik Peter PLOHL
TOZD Tehnoscrvis Branko LAH Franc KOLARIČ
TOZD Gradbeni remont
Anton SLUGA
TOZD Ptujske toplice
Branko ŠTUMBERGER
TOZD Farma prašičev
Marija CEBEK
TOZD Jelka
Anton MAKOVEC
KMETIJSKA
ZADRUGA
EMONA
Ciril SMRKOLJ
Izidor AMBROŽ Marko Č AN ADI
DO EMONA COMMERCE
Delovna skupnost Majda BRICELJ
TOZD Agroplod
Jožica KOSEC
TOZD Globus
Milica MIHEJLČIČ Andreja RABIČ-PRODNIK
DO BLAGOVNI CENTER
TOZD Prehrana
Janez ZEMLJIČ
TOZD Centromerkur Ljudmila SVETEK Franc LAMPIČ
TOZD Transport Janez MAVER
DO EMONA
MERKUR
LJUBLJANA
Delovna skupnost Olga LEDNIK
TOZD Maloprodaja
Mira DERSTVENSEK Terezja FAJFAR Marija HABINC Leon MAJC Ivica SELAN
TOZD Centromerkur
Ivan KRIVEC Vera URTELJ
TOZD Maximarket
Rozalija LEBAR Pavel RITMANIČ
TOZD Supermarket Ljubljana
Jožica POVŠE
DO EMONA ILIRIJA
Andrej ŠTEMBERGER Marija TAUČAR
DO EMONA DOLENJKA
TOZD Engro detajl
Darko PRAZNIK
TOZD Detajl Črnomelj
Franc FRANKOVIČ Ivanka KUNIČ
DO EMONA POSAVJE
TOZD Trgovina na drobno Olga MARČUN Dragica JANKOVIČ Darja CHROMŠČIK
TOZD Gostinstvo Ivanka TOMŠE Milica ZORČIČ
Delovna skupnost
Anton CETIN
DO EMONA JESTVINA
Nataša BABIČ Poslovna enota Osp 52
DO EMONA MERKUR PTUJ
Adolf KOKOLJ Maijan BER
DO
ANGROPROMET
ČUPRIJA
TOZD Velikoprodaja
Miroslav DJORIč TOZD Dekon Milica JAKOVLJEVIČ Delovna skupnost Desanka STANIČIČ
DO EMONA HOTELI
TOZD Hotel Slon Marja JAMNIK Lucija PINTAR TOZD Grand Hotel Union Marja IVANUŠA Angela MAROLT
TOZD Hotel Riviera Portorož
Edi MARUŠIČ
TOZD Hoteli Bernardin
Bogdan NINKOVIČ Niko GORELA Vera BORDON Oddelek gospodinjstvo Grand Hotel EMONA
TOZD Terme Čatež Vera ZORJAN
TOZD Hotel Slavija Roža VINCEK Brigita RUPREHT
DO GLOBTOUR
Ivka JAKOPIN Zvonimir LEVSTIK
DELOVNA
SKUPNOST
POSLOVNE
STAVBE
Justina GRM
DO HOTELI
JADRAN
KARDELJEVO
Vejka RAKIČ
INTERNA BANKA EMONA
Andreja ŠOBA
Bronasta
DO
AGROEMONA
TOZD Prašičereja Maijan JEMEC Marja KORDEŽ Ferdinand STARIN
TOZD Tovarna močnih krmil
Stojan KALADŽIČ
DO KMETIJSKI
KOMBINAT
PTUJ
TOZD Slovenske gorice Haloze
Terezja MEZNARIČ Ivan CAFUTA Slavko PRAVDIČ
TOZD Gostinstvo Haloški biser
Anica ROŠKAR Marica JURIČ Jože PRAPROTNIK Silva PAVEO
TOZD Farma prašičev Franc ROPIČ
TOZD Mlekarna
Anton GAJSER
Delovna skupnost
Angelca ŠEGULA Cvetka POLIČ
DO MESNA
INDUSTRIJA
ZALOG
Anton ja SEDMAK Milan HAJD Velibor ANTIČ
DO EMONA COMMERCE
TOZD Obala
PE Kardejevo
DO BLAGOVNI CENTER
Delovna skupnost-Nikolaj ŠTEBLAJ
DO EMONA
MERKUR
LJUBLJANA
TOZD Maximarket Sabina JURAS Dragica RUMIČ TOZD Maloprodaja Hedvika KRAMŽAR Ivanka MUSI Ciril POTRBIN Ivan SIMIČ Angelca TOMIČ TOZD Supermarket Ljubljana
Franc LENIČ TOZD Centromerkur Ivanka TORI Delovna skupnost Anica ŽAGAR
DO EMONA ILIRIJA
Vojka CELIN Silva ČOTAR Dorica KOBAL Anton ROJC Silvestra URBANČIČ
DO EMONA DOLENJKA
TOZD Engro-detajl
Štefka ŽUNIČ Zora KOS Francka KONDA
DO EMONA POSAVJE
TOZD Trgovina na debelo
TOZD Trgovina
Bojan ROZMAN
DO EMONA JESTVINA
Albert BATISTA Dominik PAVLIČ
DO EMONA MERKUR PTUJ
Anica LAJH
DO
ANGROPROMET
ČUPRIJA
TOZD Maloprodaja
Ljubiša ANTANSKOVIČ
TOZD Tehnoplet Olga MILČIČ
DO EMONA HOTELI
TOZD Hotel Riviera Portorož
Ana JERETIČ TOZD Hoteli Bernardin Dragica NIKOLIČ Lid jan ZUPANC Elide ŠKAPIN TOZD Terme Čatež Anica ŽRLIČ
DO GLOBTOUR
Rozina BATINOVIČ Dušan PODKRIŽNIK
DO EMONA HOTELI JADRAN KARDELJEVO
Zora MILIČ Aljoša KOSOVIČ
KMETIJCI POROČAJO:
Moča zavira pomladno setev
DOMŽALE, 28. marca -Kot je povedal Vasja Hafner, ki ima kot diplomirani inženir agronomje na skrbi tehnologjo v domžalskem tozdu Pojedelstvo - govedoreja vreme, ki ga jubjan-ski meščani kar pohvaljo, kmetijcem ne gre preveč na roko sgj moča onemogoča pravočasno spomladansko setev. Če bi bilo vreme kot si ga žele, bi bila vsa j arina že pod streho, ah boje rečeno v zemji.
Trenutno dognojujejo travnike in ozimnino kjer je to potrebno.
Ozimna pšenica in rž ni preveč dobro prezimila. Še ni dovoj razvita in se ni razraščala kot bi bilo zažejeno. Jesen je bila presuha. Veliko boj so zadbvojni z ozimnim ječmenom in ojno ogrščico, ki se je dobro pretolkla skozi zimo in je dovoj razvita.
Zaradi prevelikih padavin snega in dežja so tla premokra in jih zato ni moč pripraviti za spomladansko setev, vendar kmetjci računajo, da bodo vso j arino posejali do 15. aprila.
Jare pšenice letos ne bodo sejali. Na 139 hektarih bodo posejali oves, jarega ječmena bo posejanega na 200 hektarih, koruze pa bo letos okrog 700 hektarov, nekaj marj kot lani, to pa na račun ovsa in ječmena.
Letos bodo prvič, zgoj za poskušino posejali na 8,5 hektarih krmnega graha in prav toliko boba. Ker si je prosena kaša ponovno dodobra utrla pot v lonce slovenske kuhinje, bodo na 14 hektarih posejali proso.
Zatrdili so nam, da kakšnih večjih problemov kmetjci trenutno nimajo, pri tem . mislimo na gorivo za stroje, gnojila, škropila in podobno. Da bodo lažje, boje in hitreje delali so si kupili sodobno, moderno kosilnico znamke Vicon ter pneumatsko žitno sejalnico iste znamke.
Kmetijci s Ptuja: »Želimo lepo in suho vreme«
Franc Frankovič, inženir agronomje, ki pri kmetjcih Emoninega Kmetjskega kombinata na Ptiju skrbi za strojni park in melioracje pravi, da si najboj žele lepega in suhega vremena, da bi lahko dobro opravili spomladansko setev.
Tako kot domžalska so tudi poja v okolici Ptuja premokra za spomladansko setev. Tudi tu kmetjci dogno-jijejo tam kjer je potrebno -ozimno pšenico, pašnike in travnike.
Kjub dokaj pozni jesenski setvi ozimne pšenice je ta dobra in o kakšni škodi ne moremo govoriti.
Jarih žit letos ne bodo sejali, le na 10 hektarih bo jarega ječmena.
Za ormoško tovarno sladkorja bodo na 589 hektarih imeli sladkorno peso. Lani so sladkorno peso posejali 8. aprila zato tudi tukaj ne moremo govoriti o kakšni zamudi.
Več bodo posejali koruze. Za v zrnju so ji namenili 1.363 hektarov za kisal pa 496 hektarov.
Za hmej - zeleno zlato imajo 129 hektarov rodnih nasadov, letos pa bodo obnovili še dodatnih 28 hektarov, od tega 20 na Dravskem po-ju, 8 pa v Halozah. Tu so z delom malce v zaostanku, pravjo pa da ne preveč hudo. Načrtovano bodo že dohiteli.
Glede rezervnih delov za stroje menjo, da je vsako leto slabše, sedaj pa se zatika še v uvozu. Za gnojila, škropila in podobno nimajo skrbi. Z dobavitelji so se pravočasno dogovorili, sklenili samoupravni sporazum in zato dobro sodelujejo.
Z. G.
Deset, dvajset, trideset in petintrideset let zvestobe
Jubilanti 10 let
DO Agroemona
Delovna skupnost DUŠAN BRAČUN
TOZD Poljedelstvo-govedo-rcja
ANTON SRŠEN
TOZD Prašičereja Ihan FRANC DOKL IVAN KLEMENČIČ LEOPOLD KRALJ MILAN LOVENJAK
TOZD Tovarna močnih krmil
MIROSLAV VARGA
DO Kmetijski kombinat Ptuj
TOZD tehnoservis BRANKA LAH FRANC HORVAT MARIJAN HLIŠ MARJETA MORAN
TOZD Farma prašičev MARJANA GOZNIK VERA SEKELŠEK ZELENIK JANEZ
TOZD Gradbeni remont MARIJA CEBEK
TOZD Jelka
ANTON HRNČIČ JANKO MERC FRANC LEVANIČ
TOZD Sadjarstvo Osojnik IVAN ČEH
FRANC KOLMANČIČ
TOZD Ptujske toplice JOŽEF SERDINSEK
Delovna skupnost NADA BRAČIČ ANTON GOSAK IVKA LEPOŠA VIČ GABRIJELA KELNER ANGELA KOZAR DANICA RIŽNER SILVA STROPNIK METKA ŠTALCER
Kmetijska
zadruga
FANI DULMIN
oi.it
DOMesna industrija Zalog
IVAN KOS JOŽICA KOVAČIČ ŠTEFAN KRAJČIČ MARJETA MARKELJ ANTON PAVLIČ DESANKA PAVLOVIČ STAMENA KARADŽIČ JOVANKA SAVIČ STANKO ŽNIDARŠIČ JOŽE ZUPAN STEVO BAGLAMA BOGDAN FRANK CIRIL BIZJAK MILIVOJ JEDRETIČ
DO Emona Commerce
KATICA FAJIČ PAVLE RISTIČ ZDENKA ZORKO KRISTINA ŽAVBI
TOZD Globus DRAGA BERGANT MILICA DOMLJANOVIČ MARTA PAVLIKOVA JANEZ POTOČNIK JELKA SEVER RADOMIR STOJANOVIČ SLAVKA TODOROVIČ MARIJA TKALČEC MILIJANA TOPALOVIČ JOŽICA TOME MIROSLAV PREŠEREN
TOZD Agroplod
STANISLAV KRIŠTOFIČ
TOZD Obala
FRANC GABERŠČEK ANTONIJA JELEN MARJANA MAJCEN ZDRAVKO MILETIČ LJUBOMIR SAKARA BRANKO SIMLJEŠA
TOZD Gostinstvo »Haloški biser«
MARIJA FIJAČKO MILICA HABJANIČ JANKO KRAJNC IRENA KOLARIČ IRENA SLUGA FRANC ŠIMENC MAJDA VREČAR
DO Blagovni center
TOZD Prehrana
FRANC BAN JOŽE GARANTINI JANEZ GREGORIČ FRANC JANKOVIČ MARTA OSEK ČEDOMIR PETROVIČ JANKO ŠERJAK DEKAN VELIČ FERIZ ZENELI FRANČIŠKA ŽUNIČ
TOZD Slovenske gorice Haloze
STANISLAV CAFUTA MILAN DREVENŠEK RUDOLF DREVENŠEK KONRAD DREVENŠEK FRANC KALAN STJEPAN KOSERBANJ BARBARA MOJZEŠ LJUDMILA VRAŽIČ
TOZD Centromerkur RADIVOJ AZLEN MAGDALENA BRŽAN JANJA GRMOVŠEK VLASTA KOZMUS DIMITAR KRLEVSKI JOŽICA MAJNIK JOŽE MATJAŠEC TIHOMIR NIKOLIČ BRANKO PIHLAR IVANKA PIŠKUR BORISLAV ŠIRONJIČ MARA VERŠNIK MAJDA ŽIDAN
TOZD Ptujsko polje Dornava
NEVENKA BEDŽUH GENOVEFA BRUMEN ANTON JANŽEKOVIČ SREČKO POTRČ MARKO VRŠIČ
TOZD Dravsko polje Kidričevo
JOŽE KRANJC MARTIN VOGRINEC
TOZD Transport ALOJZ GOSPETI JOŽE HOSTNIK ANTON ŠTAJNAR FERDO ŽEFRAN Delovna skupnost DRAGICA HROVAT JOŽICA KLAJDER-MA-RINKOV
ANGELCA LUKETA CVETKA PROŠEK ANICA SLAPNIK SIMON VREČAR BORIS ZUPANČIČ
TOZD Tovarna močnih krmil
VIKTOR BEDRAČ
DO Emona Merkur
TOZD Maloprodaja MARIJA BEŠENIČ DANIJELA BEVC MILENKO BOJIČ TATJANA BURNIK MARTA DJOGIČ DRAGICA DREMPETIČ STANOJKA GAZIBARIČ DRAGICA GUŠTIN MARINKA IGREC NADAJANZOVNIK MILKA KAVŠEK ANGELA KEPIC LILJANA KOGOJ OLGA KOREN VERA MAJDIČ MARIJA MATJAN ANTONIJA MIHELČIČ ALOJZ MIKETIČ NATALIJA OPALIČ MAJDA PAPLER DESANKA PENCA NADA PESTOTNIK PETRA PEULIČ STOJIČA PEULIČ TEREZA RAJAKOVIČ ANKA RUČMAN DARINKA ŠIKONJA ZDENKA ŠINTLER FIDANKA TOMIČ LUCIJA ULAGA JANJA VENGUŠT NADA VIDMAR PAVLA ŽUNEC IRENA ŽUPEVEC TOZD Centromerkur SONJA DOVŽAK DARKA GRAD BOJAN KINK
SONJA SIMČIČ ZORICA VITANOV SILVA VOVK
TOZD Supermarket Ljubljana
ANGELCA PERŠIN BOŽIDAR STUPICA MARJETA TEKAVEC DRAGICA KUMPESTAR
Delovna skupnost MILENA PLANINC RUŽIČA TOPOLOVŠEK
TOZD Supermarket Osijek STIPE VIDOSAVLJEVIČ
DO Emona Ilirija
Delovna skupnost LEOPOLD KALUŽA DANIJELA JAKSETIČ TOZD Trgovina
ORINA MIHALIČ
:a živkovič
MARICA :__
JOŽE ISKRA
TOZD Grosist ANTON ČEKADA JOŽE DEKLEVA JOŽE KASTELIC
DO Emona Dolenjka
MARIJA BUNŠEK NADA CIMERMAN JANEZ ČRTALIČ NADA GLAZER BORIS IVANIČ JULIJANA JANEŽIČ MARIJA JARKOVIČ MILENA KOVAČIČ ZDENKA KUMP BOŽO KORENIČ KRISTINA KOVAČ ANICA MARN STANKA MARN KATICA POTOČNIK FANIKA PETKOVŠEK
DO Emona Posavje
TEREZIJA BIBIČ META CVETKOVIČ META GRAHEK MILENA GREGL MILKA HOTKO ANICA ILIČ IVAN KAJBA LJUBICA NOVOSEL MARIJA POŽAR MILJANA PEZDIRC MIRAN PETELINC LJUDMILA ROŽMAN MIRICA RAJTERIČ MILENA ŠTRASER MARIJA TURŠIČ BILJANA TUŠEVA RIHARD URBANČ MARIJA VAŠCER ZVONKO VERBANČIČ MARIJA VIRANT JOŽICA ZAJC
DO Emona Jestvina
OBRENJA BARIČ " MARIJA BANDELJ MILAN GRLJ SREČKO JENKO LAURA JURJAVČIČ MILAN KOS FERDINANDA KOSI FRANKO KRMAC DUŠAN KOVAČ MILENA KRPAN VESNA KAMENŠEK TEREZIJA MARINOVIČ ONDJNA MATKOVIČ
IRENA POLJAK DARIJ PEROŠA MIRELA PLAHUTA JANKO RADOVAC EDIŠKERGAT VILMA VILER JADRANKA ZAHAR
DO Emona Merkur Ptuj
TOZD Trgovska hiša Maxi-market
MARJETA BREGANT IVAN CRNČEC JOŽEFINA ČABRAJA JOŽICA ČARMAN MILENA ČELICA ZDENKA ERMAN ZLATKA FAFLEK BRANISLAVA GODEC ANDREJA KOLMAN JOŽE KUŽNIK FRANCI LAVRAČ ANICA MIKLIČ MILAN NIPIČ PAVEL PLAHČINSKI JOŽA POTOKAR MARJETA PRIHAVEC DRAGICA RUMIČ TATJANA SEŠEK BORBO SIMIKIČ MARIJA TOMC OLGA TROJAR MARTINA TURK SILVO ZAVRŠNIK IGOR ZIERNFELD
MARIJA BOHL PETER GASPARI MARJANA GA VEZ JOŽICA KOZINA ARNOLD PAULINIČ ANTON ŠEŠERKO
DO Agropromet Čuprija
JULIJANA STANKOVIČ ŽIVOTA ŽIVANOVIČ .
Ž
SVETLANA JOVANOVIČ MILICA DIMITRIJEVIC
SLAVIJA OBRADOVIČ RUŽIČA ANDREJIČ
RUŽ___________
DRAGICA RADOVANOVIČ SNEŽANA JOVANOVIČ SVETLANA MARKOVIČ D. GORDANA DŽELA-TOVIČ
MIRJANA SPASIČ SMILJANA MILENKOVIČ MILANKA ARANŽE-LOVIČ
SNEŽANA PETROVIČ ZORICA MARKOVIČ z RADMILA MARKOVIČ ZLATA MARKOVIČ SLAVICA LOVIČ MIRJANA DOLIČ
VOJISLAVA KRŠIČ GORDANA STOJANOVIČ-PAVLOVIČ
S.	GORDANA DŽELA-TOVIČ
MICA PETROVIČ MILOSAV SAVIČ
Delovna skupnost ZORICA MARČICEVIČ SLAVICA MILOJEVIČ SLOBODAN NASTASI-JEVIČ
SNEŽANA ANTIČ MIRJANA OGNJANOVIČ JAVORKA CAKIČ
DO emona Hoteli
TOZD Velikoprodaja
SRBISLAV ANTIČ MIROSLAV MILJKOVIČ RANKO MILOJKOVIČ ŽIVOJIN MILOSAVLJEVIČ
BRANISLAV VUJIČIČ
TOZD Hotel Slon
SENADA KAMENJAŠEVIČ SIMKA MILOVANOVIČ MIRA RAJTARIČ MILENA SAVANOVIČ ANDREJ SMERJAC JOVANKA SAMARDŽIJA
TOZD Maloprodaja
SLAVICA NIKOLIČ NEBOJŠA TODOROVIČ SLAVICA RADOSAVLJEVIČ
SLAVICA PETROVIČ-SPASIČ
RUZA MILENKOVIČ LJILJANA LJUBENOVIČ JASMINA KNEŽEVIČ NADICA NIKOLIČ MIRJANA MILOVANOVIČ DOBRILA BLAGOJEVIČ DRAGAN MILOJEVIČ OTILIJA JANKOVIČ
TOZD Hotel Slavija Maribor
MILKA ČERNKO ALOJZIJ FAJT IVANKA KRECULJ MARICA NEŠOVIČ EMILIJA VUK
TOZD Hotel Evropa SILVA CMOK MAJDA GOLAVŠEK
TOZD Grand Hotel Union
JOŽE JUŽNIČ SILVA VUKOVIČ IVAN GRČE
TOZD Dekon NADA MIHAILOVIČ MILKA DIMI TRI JEVIČ MI£A PAJIČ-JAKOVLJE-
SLABANA MILOŠEVIČ RANBIJA ARSIČ STOJANA STOJANOVIČ JOŽICA RADISAVLJEVIČ MIRJANA TOŠIČ , LJILJANA JEVTIČ RUŽIČA JOVANOVIČ RADMILA ČURIČ BOŽICA SUBIČ GORDANA TANASKOVIČ SLAVKA RISTIČ MILICA RADOSAVLJEVIČ
DANICA JOVANOVIČ SNEŽANA VAŠO VIČ MIRJANA MILOŠEVIČ , DRAGICA ŽIVOJINOVIČ SLAVICA STOJANOVIČ ŽIVADINKA NIKOLIČ SLOBODANKA IGNJATOVIČ
MIROSLAVA ŽIVANOVIČ VERA JEREMIČ SNEŽANA STEVANOVIČ VESNA NESTOROVIČ-PERIČ
MILICA PAVLOVIČ STANKA JOVANOVIČ ZORA MARJANOVIČ z JASMINKA STOJANOVIČ RUŽIČA TRIFKAN O VIČ LILJANA JEREMIČ NEDEŽDA JOVANOVIČ-STANKOVIČ KOSTANDINKA TRIFUNOVIČ ZENJA STAMENKOVIČ ZORA NIKOLIČ SLAVICA MILORADOVIČ LOZINKA PERIČ RADA IVANOVIČ MILICA BLAGOJEVIČ VERA SIMONOVIČ-JOVA-NOVIČ
MIROSLAVA VOJINOVIČ-MIJAJLOVIČ '	,
MILKA BORBEVIČ
TOZD Hoteli Bernardin DUŠBA CIHLER IRENA DROZG SAVO GRUBAČ MARJAN JAKIČ NERMINKA JURGEC RUŽENA KLASEK INGEBORG KOZLOVIČ MARIJA LAZAR EMA MARKS ALBINO RAJKOVIČ ANTONIJA STANŠA
TOZD Terme Čatei DARINKA BABIČ ANTONIJA BAŠKOVIČ BORIIS BOSINA ANICA CETIN DANICA CIRNSKI FRANC GRAMC ANICA KOMUČAR ANTON KOMUČAR MARIJA KOPINČ FANIKA KOTARSKI-PREVIČ
JOŽEFA PAVLOVIČ AVGUST UREK JOŽKO VOLK IVAN KOVAČIČ FRANC SODIČ VESNA BABURAK-GRAKALIČ MARTIN OŠTIR BRANKA ŠTEFANEK DARKO ZUPANČIČ MARIJA ŽMAVC VIKA KOLAR TEREZIJA KOŽAR ELEONORA MUSTAR JOŽEF PIRŠ DARKO PŠENIČNIK
DO Hoteli Jadran Kardeljevo
DALIBOR EREMUT ANA ETEROVIČ DANIJEL GAČE ALGINA GAČE , STOJAN GRANIČ NEVENKA GAŠPAR BRANKO GUDELJ . MLADEN JANKOVIČ DRAGO JERKOVIČ VILIM JUREC DANICA JUREC ANTE JURIŠIČ NIKOLINA KATIČ ANKA KATIČ MARIJA KATIČ IVAN KURAN . MILA KUŽUMILOVIC BARIŠA KUŽIČ FRANO MARKOTIČ GORAN MARKIČ JOŽA MAREVIČ FRANO MATKOVIČ. MARIJA MATKOVIČ RADE MARŠIČ TIHOMIR MARŠIČ . NEDILJKA MARŠIČ ANDE MEDAK MILA MILAS ANDJELKA MIRKO RUŽA MASLAČ MLADENKA MUSULIN VERA NIKOLAC ZORA NIKOLAC TOMO OBRVAN MILICA OMANOVIČ » BOSILJKA PREDOJEViv MARA PETRIČ x NIKOLA PREVIŠIČ , ZDRAVKA PREVIŠIČ VELJKO RAKIČ ANTE RAKUŠIČ JERKO ROSO
TOZD Hotel Riviera DRAGO ROTAR EVELINA CEIVANOVIČ FATIMA HIRKIČ SEBIHA HIRKIČ MAKSIMILJAN KLANČIČ KOVILJKA PERIČ DANILO PODGORELEC MARIJA RUSTJA
MIRJANA ANDRIJA-ŠEVIČ
LUKA ANTUNOVIČ , LUKIČA ANTUNOVIČ ŽIVKO BARBIR TONKA BARBARIČ DRAGO BEBIČ MAŠA BELAIČ RATKO BILAS RADMILA BILAS ŽIVOJE BOKOVIČ MARA BOŠKOVIČ DRAGO BOŠKOVIČ MILAN BOŠNJAK ŠENKA BULATOVIČ MATO BUKOVAC RANKA BRKLJAČ JELISAVA ČOVIČ IVANKA DIVIČ ANDJELKA DROPULIČ MARIN DRUŽIJANIČ MARIJA DJORDJEVIČ
PAVICA ROSO MIROSLAVA SARAJKK
PETAR SENTA IVA SOLDIČ ANTE ŠKRAPIČ VESNA ŠKRAPIČ IVA ŠTRBIČ ANA ŠUTALO LIDIJA ŠUNJIČ JOŽA TELEŽAR ČIRO VEŽIČ ANTE VUČKOVIČ NIKOLA VUJIČIČ MILICA VUČUREVIČ MATIJA ŽDERIČ LUCA ŽDERIČ MLADEN ŽIDIČ
DO Emona IPKO
JOŽE CAR FRANC ČARMAN
DO Globtour
ROZINA BATINOVIČ ANGELA LADAVAC ROMANO PETAROS MARIJAN SRŠEN a NUHO SULEJMANOVIC NATAŠA ŠTANCER KLAUDIJO ŠUPUK MARIJA VOVK
DO Inženiring
MIRO JURMAN
DO Elektronski center
ANTON KRAJNC RADIVOJ NANUT VALENTINA ZUPANČIČ
Delovna skupnost poslovne stavbe
MILUTIN SIMONOVIČ
Delovna skupnost SOZD Emona
PAVEL KOGEJ MILOŠ PERTOVT VINKA ŠKOF
Deset, dvajset, trideset in petintrideset let zvestobe
Jubilanti 20 let
DO Agroemona
PoWedelstvo govedo-
ZAHID BEGIČ JOŽE GROZNIK
j^il Tovarna močnih
HOČEVAR SelJJ juvanR
pO Kmetijski Kombinat Ptuj
nava** PtuJsko polje Dor-HORVAT
MARTINA PETROVIČ
Sas"
^ARIJA cebek
jŠSSSig*
0fEPKA CESTNIK
ki®?0 Gostinstvo Haloški oiser
]V?5P PRAPROTNIK
&aa^ko
JqSELA PAVLOVIČ OZEF DERNIKOVIČ
JJJD Slovenske gorice Ha-
j^OJZ LAH »O ARNUŠ DARIJA KELC
Dravsko polje Ki dri-
^Roslav ros
«2?0 Sadjarstvo Osojnik
SEanua kurbus
JANEZ KURBUS ANEZ KRAJNC
Jelka
tLlKS CAFUTA
Mlekarna
^o^feNKO
Tehnoservis rSANC PETROVIČ t^A^KO PETEK
Amerik bračič
^ton GALUN	‘
Tovarna močnih
B^JOERIK šimenko
t}VO0LF LOZINŠEK aoa PLANER
^Sasla-cŽk
ja Zalog
hP Emona - 'Oarstvo
Al^E KEPIC 8IN MRVAR
rjP Emona ^°bimerce
&ABRUICE0^J t uORAG BULATOVIČ
Af}^KA°ČERNIVEC JO^REJ DOLINAR v EINSPILER
Sctesro
Obala
*^A OPSENICA
DO Blagovni center
TOZD Prehrana ŠALIH AHMETAJ JANEZ BOBNAR IVANKA HROVATIN SLAVKO JAGARINEC IVAN POSAVEC JOŽICA PRIMOŽIČ JOŽICA REMŠKAR KATA ŽUNIČ
TOZD Centromerkur JANKO KAVČIČ MARIJA PETROVIČ MARIJA RUDOLF FRANC TOMAŽIČ
TOZD Transport JOŽE VIRŠEK
DO Emona Merkur
TOZD Maloprodaja CILKA BENEDIČIČ MARIJA BRANC VERONIKA HRIBLJAN TEREZIJA KOBILŠEK MARGARETA KODER BRONISLAVA MOČNIK NEŽKA MRAMOR APOLONIJA PIBERNIK MIROSLAVA POVŠE ZOFIJA POŽAR ANICA STOPAR FRANČIŠKA SVETE JOŽICA TROHA
TOZD Centromerkur FRANJO KRAJČI OLGA ŠTREMFELJ VINKO-JANEZ ŠKRAJNC
TOZD Supermarket Ljubljana
JOŽEFA SINKOVIČ
Delovna skupnost MARIJA NOVAK
TOZD Trgovska hiša Maxi-market
KATARINA MIHELČIČ
DO Emona Ilirija
Delovna skupnost SREČKO KURENT TATJANA RUSJAN
TOZD Trgovina LJUBICA VALENČIČ TOZD Gostinstvo ADA SEDMAK VIDA ISKRA
TOZD Grosist FRANC ISKRA
DO Emona Dolenjka
MARJETA BOJANC MARIJA BUKOVEC
DO Emona Posavje
ANTON SMREKAR
DO Emona Jestivna
ANTONIJA BRAJNIK MARJETKA BILOSLAV VILMA BONIN MARIJA GLADOVIČ TOMO GLADOVIČ NADJA HRNIČ SILVA HRVATIN ANAMARIJA JUGOVAC MILOŠ KLINEC MARJO KOREN MARJETKA KOZLOVIČ MIRKA KOVAČIČ ANGELA KOREN MAJDA KOZLOVIČ ANICA LABINJAN MARIJA LOZEJ PAVLA OBRENOVIČ REZKA PAMIČ MARCEL RAŽEM MARJO ROŠETO FRANC TOMINC MAGDA VOLK
DO Emona Merkur Ptuj
NADA CEBEK MARJANA JURENEC
ANGELA ROZMAN SILVA SATLER
DO Angropromet Čuprija
TOZD Velikoprodaja SVETLANA TASIČ RADOJICA SPASOJEVIČ MIHAJLO BOGDANOVIČ
TOZD Maloprodaja
RUŽIČA ZLATANOV7Č ZORAN NIKOLIČ SLOBODANKA MILO-JEVIČ
MIROSLAVA AČIMOVIČ OLGA ILIČ MIRJANA LAZIČ DESANKA JOVANOVIČ MILANKA RADOSAVLJEVIČ
TOZD Tehnoplet MILAN NIKOLIČ
DO Emona Hoteli
TOZD Hotel Slon
FRANC KOVAČIČ
TOZD Hotel Slavija ANGELA FRANKO ROZALIJA KORENJAK NUŠA LIKAR
TOZD Hotel Evropa JOŽICA ČEPIN
TOZD Grand Hotel Union IVAN GORIČANEC POLONCA KAČIČ DANICA NEMEC MARIJA PETERLIN
TOZD Hotel Riviera MILENA JEDREJČIČ ANICA KUKOVIČ JOŽE PAVLIJA
TOZD Hoteli Bernardin
SIMON GAŠPERŠIČ
TOZD Terme Čatež ANDRIJA DELJA ANTON FRANOVIČ VLADISLAV DERŽIČ MARIJA MERSLAVIČ EMILIJA IVANŠEK MARIJA TOMŠE
DO Emona Hoteli
Jadran
Kardeljevo
IVAN ALAČ ANTE BEBIČ FILA BEBEK SONJA CMREČNJAK GRGO CRNČEVIČ VIKTOR ČOVIČ ANA GLAMUZINA DRAGAN JURAČIČ MARIJA KEŽIČ MARIJA KOŠIR DANICA LELAS DANICA MARKOVIČ ZORA MILIČ GERTRUDA PERIČ MARKO VUČUREVIČ
DO Elektronski center
VINKO JERMAN
Delovna skupnost Poslovne stavbe
ANDREJ SEVER
Delovna skupnost Emona
JOŽE SENICA
Jubilanti 30 let
DO Agroemona
TOZD Poljedelstvo-govedo-reja
VERONA ŠUBELJ IVAN DRVARIČ
TOZD Tovarna močnih krmil
JOŽE ŠTRUBELJ
DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj
TOZD Dravsko polje Kidričevo
EDIJA ŠTOLAR STANISLAV ROJKO
DO Blagovni center
TOZD Prehrana
MILAN PENE FRANC ŽNIDARŠIČ
TOZD Centromerkur JANEZ JONKE MARIJA JOVANOVIČ KAREL LONČAR IVANKA ZUPANČIČ Delovna skupnost JOŽICA VESEL TOZD Transport IGNAC BUKOVEC
DO Emqna Merkur
TOZD Slovenske gorice Haloze
IVANA KREMPL MARIJA ROZMAN ALOJZ KODRIČ ELIZABETA VIDOVIČ FRANC KOLEDNIK TEREZIJA MEZNARIČ JOŽEF VUZEM MARIJA KRAJNC
TOZD Farma prašičev -JANEZ MILOZIČ FRANC KRAJNC
TOZD Sadjarstvo Osojnik MAKS POTOČNIK PETER PLOHL
TOZD Mlekarna KATICA VRTIČ VIKTOR SLANIČ
TOZD Tovarna močnih krmil
FRANC VAUPOTIČ
DO Kmetijska zadruga
FRANC DEČMAN
DO Mesna industrija Zalog
SIDONIJA HUBEJ AMALIJA MOHAR
TOZD Maloprodaja IVANKA NOVAK VERONIKA PODBORŠEK Delovna skupnost DOROTEJA MAJER
DO Emona Ilirija
Delovna skupnost GABRIJELA ZAHARIJA TOZD Trgovina AMALIJA BRNE TOZD Grosist STANISLAV VIČIČ i
DO Emona Dolenjka
FRANC JARC DARKO KUNIČ ZOFKA PANJAN ŠTEFKA ŠTANGELJ ALOJZ URBANČ JOŽE ŽURA
DO Emona Posavje
MARIJA BAN
DO Emona Jestvina
JOŽE LAZAR MILANA VIDERGAR
DO Emona Commerce
TOZD Globus IRA TRGOVAC
DO Emona Merkur Ptuj
ZORKA UREK
DO Emona Hoteli
TOZD Hotel Slon STANE VAVPETIČ TOZD Grand hotel Union IVO JURIČEV TOZD Hotel Riviera FRANČIŠKA KOŠAK
DO Emona Inženiring
FRANC DOLINAR
DO Emona Hoteli
Jadran
Kardeljevo
ANTE BEBIČ
DO Emona
Angropromet
Čuprija
ZVONIMIR ALEKSIČ
Jubilanti 35 let
DO	DO EMONA
AGROEMONA HOTELI
TOZD Poljedelstvo govedoreja Domžale
ROKAVEC ANTON
DO Mesna industrija Zalog
REŠČIČ FRIDERIK
DO Emona Merkur, Ptuj
JERENKO SLAVKO
TOZD Hotel Evropa Celje KOREN MILICA LOTRIČ TONE
DO Emona Ilirijal
TOZD Trgovina FRANK IVANKA PRELC MARIJA KASTELIC BERNARDA
■ ČETRT STOLETJA MARKETA V CIGALETOVI
Prva največja samopostrežnica
LJUBLJANA, 4. aprila — »Prvo samopostrežnico smo odprli v »kozolcu«, drugo v Šiški in tretjo v Cigaletovi -ngjvečjo. To je bil velik praznik in velik dogodek,« se spominja Janez Pezdir, tedanji direktor Prehrane, današnje Emone. In: odprli so jo sredi Ljubljane, 7. marca, v počastitev dneva žena, 8. marca, in sicer takole kakih štirinajst dni preden je bila zares povsem nared.
Tako je bilo in pač je z otvoritvami. Načrte zanjo je, z običtjno zamudo pripravljal arhitekt Edo Mihevc oziroma njegovi študentje arhitekture. Trgovina, samopostrežnica, market je bila že odprta, ko dokončnega načrta še ni bilo, zato se je tudi
olje, vino, sladkor, moka, kava. »Prvi po vojni smo jo začeli pražiti mi, se spominja Janez Pezdir. Našli smo star stroj in ga preizkusili. Prej smo prodajali samo surovo kavo. Prvo vrečo spražene kave smo prodajali ves mesec, drugo smo razprodali prvi dan. Ljudje so se počasi navajali na novost. Potem so kavo začeli pražiti - za nami - vsi v Jugoslaviji, kdor je imel pet minut časa in volje. Tudi dišave smo mleli in pakirali za na samopostrežne police. Potem je hladilne naprave začela izdelovati škofjeloška LTH.«
Pionirji Cigaletove so bili Dragica Pilih, upravnik je bil Višnar, prvi direktor Kavčič. Trgovina je bila od-
lilŽBfi
končno plačilo arhitektu -za dva stara milijončka je šlo - nekoliko zavleklo, kakor ve povedati prvi mož tedanje predhodnice Emone-Prehra-ne. Okna za to še zmeraj sodobno trgovsko hišo so izdelali v Krškem. Mihevc je nameraval postaviti bife sredi trgovine, toda bolj izkušeni Pezdir ga je prestavil (zahteval) ob robu. Tukaj bo profit, s katerim bomo pokrivali izgube. Izkušeni trgovec Janez se ni motil. Se danes imajo vse samopostrežnice takoj ob vhodu tudi bife ali tako imenovano »tekočo trgovino«. Samopostrežnica brez bifeja ni na dobrem glasu.
Kako in zakaj samopostrežnice? Prve hladilne naprave večjega obsega so Amerikanci dali Beograjčanom, druge Zagrebčanom in tretje smo dobili Ljubljančani, vendar le polovične. Samopostrežni način prodaje, ki se je začel uveljavljati po ameriškem vzorcu v Beogradu, so podjetni trgovci presadili tudi v Ljubljano. Začelo se je pri pakirnici: jesih,
prta tudi ob nedeljah. Nihče se ni pritoževal, da mora delati - tudi ob praznikih. Vrste so se vlekle do kavarne Evrope. Toplotne zavese na vratih niso mogli spraviti skupaj, da bi delala. Opremo so naredili privatni obrtniki, Metalka je imela zgornje prostore. Prišlo je do tožbe zaradi neplačevanja računov. Skratka prva velika samopostrežnica v Ljubljani je že takoj na začetku preživljala viharne trenutke, vendar je bila vendarle nekgj velikega, novega, v kar je drlo staro in mlado, domači in tiyi kupci. No, tudi tatvine so se začele pojavljati. Prvi škandal.
Velike zasluge pri tej veliki samopostrežnici so imeli tudi Branko Bregar ih tov. Mravlje, Urban - dr. Marjan Dermastia in Majda Bojčeva, tedanja županja občine Center.
Otvoritev samopostrežnice ali marketa v Cigaletovi je bil izjemen dogodek za Ljubljančane in emonsko trgovino nasploh.
N. L
NAŠI JUBILANTI
Petintrideset let zvestobe
Petintrideset let predstavlja že kar dobršen del človeškega življenja. Petintrideset let dela pa predstavlja, če bi bilo to zapisano, zajetno knjigo v kateri bi lahko brali o mladosti in njenih prešernih skoraj brezskrbnih dnevih, o času dozorevanja ter o obdobju zrelih preudarnih dnevih, nenazadnje pa če je bilo delo postoijeno v eni hiši, o pripadnosti in zvestobi.
Predstavljamo vam delavce, ki so dopolnili 35 let-dela v Emonlf
Marija Prelc
predno je prejela dokazila o visoki kvalifikaciji, zaposlili na odgovornejšem delu.
Svoje bogate izkušnje je z ljubeznijo do trgovskega poklica prenašala mladim učencem in prav iz njenega oddelka je prišla vrsta dobrih mladih prodajalcev. Če ji je zaradi delovnega časa in družinskih obveznosti ostalo le malo prostega časa je bila Marija aktivna in marljiva tudi pri delu v samoupravnih organih ter v družbeno-" političnih organizacijah tozda trgovina in gostinstvo.
Ivanka Frank, blagajničarka v poslovalnici - gradbeni in reprodukcijski materiali ilirskobistriške Ilirije je zvesta hiši že polnih 35 let.
Tudi Ivanka se je komaj šestnajtsletna zaposlila kot prodajalka v prodajalnah, ki so poslovale v okviru kmetijskih zadrug.
Leta 1958 je vodila poslovalnico Kmetijske zadruge v Knežaku. Tega leta se je celotna trgovska mreža KZ Knežak priključila trgovski organizaciji Ilirija v Ilirski Bistrici. Do 1963 leta je vodila poslovalnice v Knežaku zatem pa je do leta 1972 zelo uspešno vodila poslovalnico Šembije.
Vsa Ivankina prizadevnost, marljivost in požrtvovalnost pa je prišla do izraza na njenem sedanjem delovnem mestu blagajničarke v prodajalni gradbenega materiala. Njeno dobro delo se zrcali tudi v končnem uspehu te prodajalne. Ivanka ne opravlja zgolj blagajniških pošlo*, čestokrat dela tudi v neposredni prodaji. Materiale, ki jih prodajajo dobro pozna, zato zna kupcem tudi svetovati. Nasvet razumljivo kupec ne plača, je pa čestokrat vreden toliko kot nakup. Prav zaradi svoje ustrežljivosti in prijaznosti je Ivanka poznana daleč naokrog.
Nada Kastelic, je svojo trgovsko pot nastopila kot učenka trgovske stroke v Okrajnem magazinu v Ilirski Bistrici, pravnem predhodniku delovne organizacije Emona Ilirija. Kot izučena trgovka - prodajalka prehrambenega blaga je v treh desetletjih in pol delala v številnih prodajalnah v Ilirski Bistrici in v vaseh v okolici.
Marija Prelc, poslovod-kinja poslovalnice MODA Emonine Ilirije v Ilirski Bistrici je -tej trgovsko gostinski hiši zvesta že 35 let.
Kot mlado šestnajstletno dekle se je leta 1950 zaposlila kot prodajalka tekstilne stroke. Kot marljiva in vestna delavka je že leta 1958 postala poslovodkinja v oddelku poslovalnice Tekstiljja.
Leta 1964 je prevzela posle poslovodkinje nove poslovalnice Moda, ki se je kasneje razvila v eno največjih poslovnih enot trgovskega tozda Emona Ilirija.
Poklic trgovke je bil Mariji kot na kožo pisan. Z izredno prizadevnostjo in dobrim delom si je v kolektivu pridobila zaupanje zato so jo, še
Nada Kastelic
Friderik Reščič, nakupovalec živine na domžalsko-kamniškem območju iz Emonine delovne organizacije Mesna industrija Zalog je bil rojen 1927 leta v Šempetru pri Novi Gorici.
Leta 1951 seje že spomladi zaposlil kot visokokvalificiran delavec na Kmetijskem posestvu Pšata kjer je delal polnih 13 let.
Leta 1964 gaje pot zanesla na Agrokombinat Emona, kjer se je zaposlil v obratu Mleko v Vodicah. Sredi leta 1970 je prevzel delo nakupovalca živine v zaloški Mesni industriji in to delo opravlja
Friderik Reščič
še danes. Z izkušnjami, ki si jih je pridobil v dolgih letih dela in z vso strokovnostjo opravlja Friderik svoje delo tako, da v delovni organizaciji pravijo: »Takšnih delavcev kot je on si še želimo.«
Med delavci, ki letos praznujejo 35 let je tudi Jerenko Slavko iz DO Emona Merkur Ptnj v kateri je že od ustanovitve, kot poslovodja Tekstilne hiše Merkur pa dela že štirinajst let.
Ivanka Frank
Zaradi veselja do dela z ljudmi se je odločil za poklic prodajalca, ki ga je izredno vzljubil, kljub vsem težavam poklica.
Za marljivo delo v delovni organizaciji, poslovalnici in za dolgoletno delo v samoupravnih organih je leta 1983 prejel red dela s srebrnim vencem.
Prejel je tudi plaketo Mer-kuija, zlato značko Merkurja, srebrno plaketo SOZD Emona. Prodajalna Tekstilna hiša Merkur, kjer je poslovodja pa je prejela zlato plaketo SOZD Emona ter rdečo vrtnico, ki so jo prodajalni dodelili potrošniki za kvalitetno izbiro in dobro postrežbo.
Dobrih 15 let je delala v poslovalnici v Kosezah v zelo teških delovnih pogojih. Požrtvovalno in marljivo je Nada vedno poprijela za delo kjer je bilo potrebno.
Ker je vedela, da je za dobro delo potrebno tudi znanje, se je odločila za izobraževanje ob delu. Koncem leta 1960 je uspešno zaključila dopolnilno šolanje in si pridobila visoko kvalifikacijo in naziv - trgovskega poslovodje.
Slavko Jerenko
Njegov konjiček pa je lov. Kot sam pravi je lovec z dušo in telesom.
Milica Koren
Savinjske doline. Polna veselja do dela je pričela delati v hotelski kuhinji kot priučena delavka. V letih, ki so sledila se je Milica s trdim delom, prirojenim posluhom za delo v kuhinji in veseljem izučila kuharskega poklica. Z delom pridobljeno znanje je izpopolnila s šolanjem ob delu.
Milica je bila aktivna tudi v družbenopolitičnih organizacijah, bila je dolgoletna predsednica osnovne organizacije sindikata hotela Evropa.
Danes je Milica vodilna kuharica hotela Evropa. Vzgojila je vrsto mladih kadrov, ki že prevzemajo vodstvene dolžnosti. Za Milico je petintrideset let trdega dela, saj bo kmalu odšla v pokoj, njeni sodelavci bodo zagotovo pogrešali pridno in požrtvovalno delavko.
Anton Lotrič, vodja strežbe v celjski hotelski hiši Evropi, je že več kot 36 let zvest temu kolektivu.
Leta 1949 se je kot mlad
fant, devetnajst let je imel, ......................Ti Že
podal na pot iz rojstnih Železnikov. Korenine je pustil na Štajerskem, v celjski Evropi. Poprijel je za delo v strežbi.. Danes je Anton vodja strežbe, priznan gostinski delavec. Težko bi si zamislili slovesnih, veselih dogodkov, kadar se gostje zberejo v hotelski restavraciji, brez Tonetove navzočnosti. Pri dolgoletnem delu je To-
Anton Lotrič
V krajevni skupnosti dela v raznih odborih.
Milica Koren, vodilna kuharica v celjski Evropi je od svojih 52 let kar petintrideset let preživela pod streho celjskega hotela Evropa.
Kot sedemnajstletno dekle je prišla v Celje iz prelepe
Anton Rokavec
interRent Emone je na sejmu pokazal tudi bi valntr vozil’ tipa 570 (skrajno desno) za izlete in kampiranje.
Z GOSPODARSKEGA RAZSTAVIŠČA V LJUBLJANI
ne dobro spoznal mnoge hotelske goste, njihove navade in želje. Vedno jim je ustregel tako, da so bili zadovoljni. Stalni gosti imajo v njega zaupanje, saj vedo, da jim bo vedno predlagal dober izbor.
Anton pa ni agilen in aktiven samo strokovno, temveč je požrtvovalno delal tudi v samoupravnih organih, tudi v času »bitke« za priključitev celjske hotelske hiše v SOZD Emona. Prav v tem času je bil na čelu delavskega sveta kot njegov predsednik.
Svoje bogate izkušnje in znanje je prenašal na mlado generacijo, ker ve, da bo ta prevzela posle starejših v bližnji prihodnosti.
Emona na XXV. sejmu Alpe-Adria
Anton Rokavec iz domžalskega tozda Poljedelstvo-go-vedoreja je tudi med tistimi delavci Emone, ki praznujejo letos svoj 35-letiii jubilej dela pod streho Emone.
Rojenje bil 1928. leta v Loki pri Ljubljani. V jesenskih dneh 1951. leta seje zaposlil v takratnem Kmetijskem posestvu Pšata.
Kot tesar je prizadevno in vestno delal, tudi v najtežjih
LJUBLJANA, 27. marca -Tudi na letošnjem 25. jubilejnem sejmu Alpe-Adria, na katerem je razstavljalo 500 razstavljalcev iz 13 držav, se je uspešno predstavila Emona. Turistična agencija Emona Globtour je bila prisotna kar na dveh paviljonih. V veliki hali A je razstavljal interRent bivalno vozilo tip 570, primerno za kampiranje in daljše izlete, v hali B, v I. nadstropju pa je Globtour nastopal s svojo ponudbo skupaj z delovno organizacijo Emona hoteli.
V prizidku hale A je imela razstavno-prodajni paviljon
naša največja trgovska h*' Maximarket iz Ljubljane,' kleti hale B pa je razstavlP Emonina zunanja trgov^ izdelke firme Hitachi
Nordmende.	,
Največ gledalcev in rad"
največ gieaaicev m > vednežev so imeli na paviu" nu interRent kjer so vs^
dan ob 17. uri imeli nagra^ no žrebanje treh nagrad avt"
sposojnino osebnega avj" mobila A kategorije za 3 po Evropi, sposojnino avj mnhila 7.a tri rini v rinmO^.
mooiia za iri ani v a°Illu j0 in praktično lepo nagrad’ reprezentančni svinčnik, ^ galnik ali dežnik interReng
m
gospodarskih razmerah, vse fle
do leta 1972, ko je opravil izpit za visokokvalificiranega traktorista in pričel delo kot eden vodilnih traktoristov v enoti na Drnovem.
Anton Rokavec je delavec, ki mu v delovni organizaciji Agroemona zaupajo tudi zahtevnejša dela. Uspešno jih opravi, saj ve, da je le dobro in vztrajno delo zanesljiva pot do uspeha.
Delovna organizacija Emona hoteli in Emona Glo sta na sejmu Alpe-Adria nastopala skupno

Vojvodinski dnevi v ljubljanskem Slonu
co.
Za sladice

Tudi v Vojvodini je, rW sladice v Slonu skrb’, V
ji!
N;
islav Belič, šef slaščici 'arviku, ki priporočaj
■1
domači banatski zavit. p<
LJUBLJANA, 29. marca -Danes se iztekajo dnevi vojvodinske kuhinje v katerih so mojstri kulinarike z vojvodinskih ravnin v hotelu Slon v Ljubljani ponudili na jedilnem listu in na mizi najboljše kar premorejo stari recepti Vojvodine. V času od 25. do 29. marca so tisti, ki se na dobro jed kaj spoznajo češče zahajali v restavracijo hotela Slon.
Kuhali, pekli, cvrli in dušili so visokokvalificirani ku-haiji in slaščičaiji hotela Narvik A kategorije iz Kikin-de, ki ga zelo dobro poznajo lovci iz tujine. Poleg vsega kar zahtevajo petični gosti imajo tudi posebni penzion za pse. Hotel Narvik sodi v tamkajšnjo gostinsko - turi-
stično delovno organizacijo’ Nizija.
Vitomir Golušin, kuharski mojster in šef izmene v hotelu Narvik: »Okrog 200 porcij naših specialitet pripravim dnevno. Ribjo čorbo in ribji paprikaš pripravljamo v značilnih kotličih kar na ljubljanski ulici in nam gledalcev nikoli ne manjka.«
Mirjana Milutinov, prav tako vodja izmene v kuhinji hotela Narvik je povedala, da je pri ljubljanskih gurmanih še posebej priljubljen zrezek »Narvik«, nadevan s šunko in mokrinskim ovčjim sirom, ki so ga seveda prinesli s seboj in je cenjen tudi v Vojvodini.
Vsako boljše kosilo ali ve-čeija se konča seveda s sladi-
rozinami - vojvod^, (
’ if J
makom in bundevaro	-
gibanico z bučkami’ r kramljanje po kosilu Y-efi pripravili kifeljčke
_ t-i-i •____i__
s svinjskim salom in 0?“^ ne s pravo domačo
marmelado.
<ttwi vomiitiste
Uuhm
25.-29. moKa’86.
■ EMONA HOTELI POROČAJO
Od kod so naši gostie
V letu 1985 je bilo v DO 1	hoteli realiziranih
»•004.542 nočitev, kar je za ?/o več kot v letu prej. Dose-«u rezultat je zelo ugoden, ,aj takšnega števila nočitev oosed^j nismo zabeležili. Za to 1985 smo planirali 1 od-°tno povečanje turistične-
seghrz!Tl%’ Plan PaSm° PrC"
•, takšnemu povečanju evila nočitev je pripomo-L° Predvsern večje število “očitev tujih gostov (iz Av-Danske, Francije, Ni-^zemske. Švedske, Velike „‘tanue in ZDA) kakor tudi citev domačih gostov (iz ovenijet Makedonije, Črne Bosne in Hercegovi-nJ' i-ar le Posledica ponov-ti °*»vitve gospodarske ak-p, aosti v zahodnih državah n^°Pe.’. ZDA in nekaterih v »Ofočij v Jugoslaviji.
Dn Lanskem letu je bilo v nii, ®mor>a hoteli realizira-stn	nočitev tujih go-
to, V' Največ je bilo prenoči-*v gostov iz
fcS:08 n0CileV “
.	unUe 60 934
(j 9 40/ tnje 52.382 nočitev oz.
*	julije 40.350 nočitev oz.
I *2^ans*te 23.622 nočitev oz.
I Nizozemske 21.321 noči-%>: 3,8%
3,5y1Ce 19 415 nočitev oz.
*	^ancije 17.207 nočitev oz.
16.568 nočitev
•	Norveške 14.427 nočitev oz. 2,6%
•	švedske 12.060 nočitev oz. 2,2%
•	Madžarske 3.171 nočitev oz. 0,6%
•	Belgije 3.142 nočitev oz. 0,6%
•	NDR 2.311 nočitev oz. 0,4%
•	Kanade 1.554 nočitev oz. 0,3%
•	Finske 970 nočitev oz. 0,2%
Tuji gostje so v letu 1985 bivali v hotelih naše delovne organizacije poprečno 4,35 dni. Poprečna doba bivanja je bila najdaljša pri gostih iz Velike Britanije (8,4 dni). Sledijo iz: Norveške 7,9 dni, Danske 6,4 dni, Švice 5,5 dni, ZRN 5,4 dni, Nizozemske 4,9 dni, Švedske 4,4 dni, Avstrije 4,0 dni, Francije 3,0 dni, Finske 2,7 dni, NDR 2,6 dni, Madžarske in' ZDA 2,4 dni, Belgije 2,2 dni, Italije 2,1 dni, Kanade 2,0 dni.
V letu 1985 je bilo v naši delovni organizaciji realiziranih 449.088 nočitev domačih gostov, kar je za 5% več kot v letu 1984. Med domačimi gosti prevladujejo v naših hotelih in campu individualni gostje (z 90%). Le desetino nočitev domačih gostov so realizirali agencijski gostje. Največ domačih gostov je bilo v DO Emona hoteli v letu 1985 iz SR Slovenije, Srbije in Hrvatske. Gostje iz teh republik so opravili skupaj 85,6% vseh domačih nočitev in sicer:
• SR Slovenije 207.063 nočitev oz. 46,1%
•	SR Srbije 91.265 nočitev oz. 20,3%
•	SR Hrvatske 86.388 nočitev oz. 19,2%
•	SR BiH 39.378 nočitev oz. 8,8%
•	SR Makedonije 13.295 nočitev oz. 3,0%
•	SR Črne gore 11.699 nočitev oz. 2,6%
Najdlje so bivali v naših hotelih gostje iz SR Slovenije (4,4 dni). Šledijo: Hrvatska in Srbija 2,1 dni, Črna gora 2,0 dni, BiH 1,9 dni, Makedonija 1,8 dni.
Razmeije med številom nočitev domačih in tujih gostov seje v DO Emona hoteli v letu 1985 izboljšalo za eno odstotno točko v korist nočitev domačih gostov in sicer iz 44:56 v letu 1984 na 45:55 v letu 1985.
Za leto 1986 planiramo 1.016.050 nočitev, kar je za 1% več kot v letu 1985. Posamezne temeljne organizacije pa planirajo naslednje število nočitev: Slon 65.000, Slavka 51.000, Evropa 35.000, Riviera 177.500, Bernardin 305.000, Terme 241.200 in Union 140.450 nočitev.
Minuli teden končana turistična borza v Berlinu je potrdila, da lahko letos pričakujemo dobro sezono. Seveda je bil veliki turistični dogodek, kot so v časopisih označili borzo, ki jo je v tednu dni obiskalo več kot 65 tisoč ljudi, resnično predvsem borza in manj sejem. Tu so se srečali tako naši predstavniki turističnih organizacij v tujini kot predstavniki tujih firm, ki pripravljajo organizirane počitnice tujcev v Jugoslaviji. Njihove ocene, njihovi podatki o knjiženju pri nas so tudi najboljši pokazatelji, kaj lahko pričakujemo od letošnje sezone.
Kakšen je torej odgovor na vprašanje, ki smo ga že zastavili. Vsi podatki še niso zbrani, vendar večina ocenjuje, da lahko letos pričakujemo iz tujine približno 5% več tujcev kot jih je obiskalo Jugoslavijo lani. Glavni to-ur-operatoiji pravijo, da bo letos pri nas še več gostov iz ZRN kot lani in sicer okoli 2,7 milijona ali 6 odstotkov več.
S. Mezgec
■ BOGATEJŠA DOMAČA SHRAMBA
Kuhajmo z Emono
etcn> domač in topel ambient stare kmečke gostilne
* ^ SO DOBRE GOSTILNE
Roziki« svetijo štiri zvezdice
- najbolj znane gostilne Vir Sptovo sodi gostilna Vrij8’ k-1 Je svoj dober glas,
V-Pestre ponudbe, pri-
MT ln hitre postrežbe ter v ambienta. ponesla iv ?eveto vas. Številnih 3 u1 ?.e je nabralo že za de-$	zato je prav, da o
hlni napišemo nekaj
kJiiba Rozika leži le ne-Se tJi .ov vstran od ptuj-Vve znice. Zaradi modre ,J$tn »asade, je gotovo ne V v grešili. Se preden sto-N, l^0stiln°, si lahko v vi-'V l * v,si ob vhodu, prebelili So vam dobrega pri-®WiW okrePčilo. Točilni-tr seri ilca in posebna soba t evl 80 opremljeni v « sldu- Lončena peč ':Vkf»Tv. ipPioto ustvarja v si ' V ? ?asu prijeten ambi-iVf0„,0letnih mesecih bo-
vb peči g°tovo ra*
Ao	za prostor na
d0 j^kriti terasi, ki sprej-^	«0 gostov.
OK1 dnZdl je zelo širok. Ra-Vkov^ač-ih jedi, toplih ^ p(]r!n Jedi po naročilu, nudijo prekmurske
specialitete, kot so bograč, file po prekmursko, prekmurska gibanica. Med sladicami so zelo znane rezine »Rozika«, haloška gibanica /in slaniki, ki si jih lahko naročite tudi za domov. Med letom večkrat popestrijo ponudbo s kulinaričnimi dnevi - npr. dnevi pustnih jedi, ko prodajo med drugim do 6.000 krofov, dnevi domačih jedi, dnevi prekmurskih kolin, lovsko večerjo idr.
Vodja gostilne Kušar Miro nam je povedal, da bi ponudbo jedi želeli še popestriti, organizirati še kakšen kulinarični teden, vendar jim zmogljivosti kuhinje to onemogočajo. Kuhinja je potrebna celovite obnove in razen tega še novih sodobnih kuhinjskih pripomočkov. Marljivemu kolektivu gre zahvala, da kljub težkim delovnim pogojem, ustvarjajo visoko realizacijo.
Ob koncu naj zapišemo, da ima gostilna Rozika štiri zvezdice in da je za ohranjanje svojih 'kakovostnih gostinskih storitev prejela posebno republiško priznanje.
I.	Kovačič
LJUBLJANA, 14. marca -Pred dobrim letom dni smo v našem glasilu zapisali, da je Emonin tozd Prehrana, ki domuje v Ljubljani na Šmar-tinski cesti, prihranil našim gospodinjam nekaj korakov, časa in denaija, ko jim je ponudil paleto osmih različnih povrtnin od korenjčka, peteršilja, pora, zelene, čebule, paprike do cvetače, vse lepo očiščeno, posušeno brez konzervansov in pakirano v vrečkah ali ličnih lončkih. Tudi čas ponudbe je bil pravšen. V mesecu februaiju je skoraj vedno nekakšno pomanjkanje povrtnin.
Že takrat, pred letom dni nam je Anton Kramar, vršilec dolžnosti direktorja tozda Prehrana povedal, da njihovega snovanja novih artiklov še ni konec. Pred dnevi smo opazili na policah v Emoninih trgovinah sedem različnih mešanic sušene zelenjave z začimbami z napisom: Za pljučka v omaki, za ričet, za vampe v omaki, za rižoto, za obaro in za srbski fižol.
»Različne mešanice sušene zelenjave z začimbami kot so majaron in timijan smo pripravili prav z namenom, da olajšamo gospodinjam delo pri kuhanju. Odločili smo se za nekaj tipičnih starih jedi, ki so pa zelo pogosto na naših jedilnikih, saj so zelo priljubljene, predvsem pa jih je možno pripraviti s kakšno prilogo za celosten obed ali večerjo. Iz starih kuharskih bukev po katerih so se ravnale naše babice in mame, smo izbrali recepte ter s sodelovanjem mojstrov kulinarike pripravili vrečke z mešanicami povrtnin in začimb za te jedi.
Količine so pripravljene za štiri obroke tako, da zadostujejo za povprečno štiričlansko družino,,Gospodinji oziroma kuharici ni potrebno nič drugega, kot da se ravna po navodilu, ki je na nalepki vrečke. Odveč so skrbi ali ima doma prav vso povrtnino in začimbe. Vrečo enostavno izprazni v lonec, le za pripravo rižote je potrebno predhodno povrtnino za nekaj časa namakati v mlačni vodi, ker je čas dušenja riža krajši.
Mešanica sušene zelenjave v celoti popolnoma nadomesti svežo ali zmrznjeno zelenjavo. Tekanje zadnji hip v trgovino je sedaj odveč in ker vsi nimamo zamrzovalnih skrinj ali vrtička pred hišo, je mešanica začimb in povrtnin edinstvena rešitev odlična rešitev posebno za kuharice začetnice, ki še niso dobro podkovane v umetnosti kuhanja.
Iz Emonine domače shrambe velja omeniti še mešanico začimb za krvavice. Marsikdo pri svojem mesarju kupi vse potrebno za pripravo domačih krvavic, posebno v zimskem času ko je čas kolin. V vrečki, ki jo je pripravila Emonina prehrana, je vse, kar je potrebno, da so krvavice res prave »domače«. Mešanica majarona popra, soli, cimeta in nageljnovih žbic zadostuje za 20 kg nadeva.
Toliko o • novih izdelkih tozda Prehrana, ki nas občasno prijetno preseneča. Bojda že zopet pripravljajo novost, ki bo olajšala delo gospodinj. Poročali bomo takoj, ko bomo zvedeli.
Z. G.
informator
■ Iz Maximarketa
Kruh in torte v video tehniki
Dva tedna v marcu so v podhodu naše največje trgovske hiše v Ljubljani v Maximarketu mimoidoči gledali na velikem ekranu zanimiv videoprogram, ki je gledalcem poleg dobre glasbe pokazal tudi specifično ponudbo Maximarketa - daleč naokrog znani kruh, pestro ponudbo tort ter parkirišče, brez katerega se zdi nakup motoriziranemu potrošniku že skoraj nemogoč. Scenska ureditev je bila moderno, skoraj abstraktno moderno urejena.
V Makximarketu so že spoznali prednosti videotehnike kot uspešnega medija informiranja. Pretekle dni so obiskovalce seznanjali s potekom letošnjega veleslaloma cicibanov in pionirjev za pokal Maximarketa v Kranjski gori.
Menim, da bi bilo zelo domiselno, da bi v sezoni, ko obišče Ljubljano veliko tujih gostov z videotehniko seznanjali goste o Emoninih hotelih vzdolž obale Jadrana, morda s spremnim besedilom, ki bi dopolnilo sliko. Pravim, morda, vsako stvar je treba premisliti. Videotehnika pa je premisleka vredna. Leto je hitro naokrog. Tudi drugo leto bo za nas poslovno in želimo si da čim boljše.
M. Kafol
Čarovnije v Emonski kleti
Kot vsako leto je bila tudi letos Emonska klet v Ljubljani
8.	marca na Dan žena polna do zadnjega stola. Prizadevni gostinci so poskrbeli tudi za zabavo. To je »pričaral« znani mag, rokohitrce ali čarovnik po domače Miran Plohl. Po dvajsetminutnem programu je šel od omizja do omizja, kjer je pričaral ali odčaral razne predmete, kroglice, karte in podobno. Vse mu je uspelo v veselje gostov. Ko pa ga je neka gostja prosila, naj odčara še račun, ki ga je napisal plačilni natakar, mu ni - tokrat v veselje natakarja. In smejali so se vsi - tudi čarovnik.
M. K.
■ S poti po Ilirski Bistrici
Obledeli E v »tel turistu«
ILIRSKA BISTRICA,. 19. marca - Če bi kdo v Ilirski Bistrici iskal Hotel Turist, ki sodi v okvir Emonine delovne organizacije Emona Ilirija oziroma v tozd Gostinstvo, bi ga našel šele z ugibanjem. Na stavbi hotela namreč piše le - tel turist. Da sodi tel turist v veliko hišo Emone dokazuje popolnoma beli E, ki pa bi, tako piše v statutu Emone, moral biti • rdeče barve. • Beli E bi lahko simboliziral tudi pralni prašek Everest ali kaj podobnega.
Na steklih oken hotela in nad vstopnimi vrati so nas pozdravljale nalepke (in deli nalepk) obletnic Emone za vrsto let nazaj. Mar tega res nihče ne vidi? Razpraskani deli nalepk resnično niso v ugled hotelski hiši, niti Emoni.
V restavraciji hotela nas je postregla točajka iz točilnice. S kakovostjo zajtrka smo bili zadovoljni, manj s kostimom točajke. Zaprosili smo za knjigo vtisov in pohval. Obljuba, da jo bo prinesla, je ostala zgolj obljuba. Knjige nismo dobili. Točajka je vztrajno molčala. Šele na našo ponovno prošnjo je povedala, da knjige ni. Kje naj bi bila, ni vedela.
»Ne vem, kje je. Mislim, daje bila že polna in sojo odnesli, nove pa še nismo dobili,« je zatrjevala nekam nesigumo.
Gostinci v Ilirski Bistrici nam lahko veijamejo, da bi mi veliko raje zapisali v našem glasilu kakšne pohvale gostov iz knjige vtisov kakor pa to kar smo. Pa kdaj drugič, in brez v zamere.
Z. G.
Maximarket na sejmu Alpe-Adria
Tako kot že na lanskem sejmu Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani seje tudi na letošnjem predsta-vil Maximarket na prodajnem paviljonu v prizidku hale A Medtem ko so lani prišli na svoj račun ljubitelji sirov in specialnih kruhov so letos poskrbeli za nežnejši spol, za vse starosti, za tiste, ki so še v pleničkah in še niso dodobra shodile pa za tiste, ki rade umetelno skrijejo kakšna leta.
Ne gre toliko za kakšen rekorden promet temveč zato da povemo - Maximarket, to smo mi, tu v Ljubljani.
Razstavno-prodajni paviljon, poimenovali so ga »Maxi kotiček« je zasnovala ing. Inge Kalanova, ki v Maximarketu ureja in skrbi, da šo prostori in oprema funkcionalno, smotrno m estetsko urejeni tako kot jih zahteva današnji čas in tehnologija.	Tekst in foto:
Matija Kafol
ŠPORT IN REKREACIJA
Zmagovita pot balincarja Bruna
IZOLA, 19. marca - O vrhunskih dosežkih športnikov amateijev smo v našem glasilu precej napisali. V tako veliki hiši kot je Emona vedno lahko najdemo take, ki s prizadevnim in dolgotrajnim treningom dosegajo kar zavidljive rezultate.
. Tokrat vam predstavljamo balincarja iz Izole.
Bruno Carpenetti, poslovodja izolske poslovalnice Emona Jestvine, ki se z balinanjem ukvarja že 14 let, z vrhunskim balinanjem pa pet let, si je z zmagami že odprl vrata v prvo zvezno ligo.
V pičlih treh letih se je izolsko Balinarsko športno društvo Jadran iz popolne anonimnosti z izjemnimi dosežki prebilo v. najvišjo jugoslovansko ligo. Pomembni delež tega uspeha lahko zarežemo v rovaš Bruna Carpe-
nettia, ki je kot stalen član prve ekipe vselej dobro igral v medrepubliški ligi in od 9 tekem v 8 zmagal.
Poleg uvrstitve v prvo zvezno balinarsko ligo je dosegel tudi vrsto odličnih rezultatov. Tako sta lani skupaj z Mirkom Mezgecem v Sežani premagala dvojico Požar-Guštin, ki sta bila lani drugouvrščena na svetu. Te rezultate je dosegel z odličnim bližanjem, v čemer je pravi mojster, in z zbijanjem. Osebno meni, da je njegov kolega Mirko v tolčenju boljši.
Da je dosegel take uspehe, je moral veliko trenirati za trening pa žrtvovati veliko prostega časa.
»Treniram trikrat tedensko, vsakič po pet ur. To je obvezen trening s trenerjem. V ostalih dnevih pa igramo prijateljsko med seboj. Tre-
Balincar Bruno Carpenetti (sedi prvi z desne v prvi vrsti) in Mirko Mezgec (v prvi vrsti prvi z leve) s svojimi kolegi balinarskega društva Jadran iz Izole.
XIV. VELESLALOM ZA POKAL
MAXIMARKETA
Cicibani na strminah Podlesa
KRANJSKA GORA, februarja - Dan pred tradicionalnimi športnimi igrami Emone so se na strminah Podlesa pomerili za pokal Maximarketa, največje Emo-nine trgovske hiše v Ljubljani, najmlajši nadebudni smučarji iz domala vse Slovenije. Tokrat že 14 leto zapored. Najmlajši med njimi so šteli komaj pet pomladi a so vseeno hrabro vijugali med postavljenimi vrati.
vanju za pokal Maximarketa. Morda je med sedanjimi cicibani kakšen nov Rok Petrovič. Tehnični delavci Zveze telesnokulturnih organizacij mesta Ljubljane in servisa za množična tekmovanja so delali tako kot da gre za pravo tekmovanje za državno prvenstvo ter merili čas točno na dve decimalki.
Dobre štiri stotnije mladih smučarjev se je zvrstilo na Startu treh postavljenih prog, ki so se lesketale v soju zimskega sonca na brezo-blačnem nebu.
Organizacija je bila brezhibna. Vsi, tako mladi tekmovalci, njihovi starši in ostali navijači so bili sproti obveščeni o doseženih rezultatih naših bodočih reprezentantov, sni je tudi naš vrhunski smučar Rok Petrovič pred leti tekmoval na tekmo-
Športno vzdušje je doseglo vrhunec navdušenja, ko je po končanem tekmovanju v ciljni ravnini Drago Kontrec, predsednik organizacijskega odbora podelil najboljšim pokale, medalje in diplome, zatem pa vse skupaj povabil na žrebanje praktičnih daril, ki so jih za to priliko prispevale delovne organizacije s katerimi Maximarket poslovno sodeluje.
Kar prekmalu je prišlo za vse skupaj slovo od Kranjske gore, ki ga pa je olajšal pozdrav: »Nasvidenje prihodnje leto!«
Tekst in foto: M. Kafol
.
Podelitev pokala Maximarketa mladim smučarjem v Kranjski gori
ning je sistematičen - bliža-nje in tolčenje. Krogle so medeninaste in sijih igralec nabavi sam. Kupimo jih v tujini in niso preveč poceni. Garnitura štirih velja 22 tisočakov,« pravi Bruno.
Boj za obstanek v prvi zvezni ligi bo izredno težak. Jugoslovanska prva liga sodi med najmočnejše v svetu. Bruno in njegovi tovariši bo-
do morali še veliko trenirati in zmagovati na tekmovanjih, tako doma kot v zamejstvu kjer se bore za barve naše dežele. Lažje pa mu bo, če mu bo ob strani stala delovna organizacija Emona Jestvina tako kot doslej z razumevanjem tudi v bodoče. In pri športu je tako tudi prav.
Z. G.
Seminar za rekreatorje v TOZD in SOZD
Odbor za šport in rekreacijo si je v svoj program dela zadal tudi izvedbo seminarja za naše animatorje rekreacije. Tak seminar smo izvedli od 13. do 16. marca 1986 na Kopah - Pohorje. Tema seminarja je bila smučarska, saj želimo s takim načinom izobraževanja omogočiti našim animatorjem lažje delo v svoji sredini.
Udeleženci, teh je bilo 25, so imeli v programu predelavo šole smučanja in prikaz kako se organizira in izvede tekmovanje v veleslalomu. Samo delo je malce oviralo slabo vreme, vendar so bili
EKIPNO SINDIKALNO PRVENSTVO LJUBLJANE
Sedem zmag šahistov Emone
Letošnjega ekipnega sindikalnega prvenstva Ljubljane v šahu sta se udeležili tudi dve ekipi Emone. Vsega skupaj je nastopilo le okrog 60 ekip, ki so bile razdeljene v jakostne skupine glede na lanske rezultate. Prva ekipa je igrala v drugi skupini in se s prvim mestom uvrstila v naslednjem letu v 1. skupino. Druga ekipa pa je nastopala v četrti skupini in zasedla sedmo mesto.
Prva ekipa je sedemkrat zmagala, enkrat igrala neodločeno in enkrat izgubila. Tako smo zbrali 26 točk, štiri več od drugouvrščene ekipe. Za prvo ekipo so igrali Hor-vatec, Kovše, Šrajer, Širic, Bizjak in Logar. Končni vrstni red v drugi skupini: 1. Emona I. - 26 točk, 2. Prometni inštitut - 22 točk, 3. UNZ - 20 in pol točke, 4. Iskra III - 18 in pol točke, 5. SCT I - 18 točk, 6. SPIZ - 18 točk, 7. SCT II - 15 in pol točke, 8. Zavod za statistiko
- 15 točk, 9. Tiskarna Tone Tomšič - 13 točk, 10. ŽG CD Moste - 13 in pol točke.
V prvo skupino sta se uvrstili ekipi Emone I in Prometni inštitut, izpadli pa ekipi Tiskarne Toneta Tomšiča in ŽG CD Moste.
Druga ekipa je igrala v četrti skupini in dosegla 7. mesto. Trikrat so zmagali, dvakrat igrali neodločeno in štirikrat izgubili. Za to ekipo so nastopili Lisac, Simonovič, Hribar, Cimperič, Sever in Spasič. Končni vrstni red v četrti skupini: 1. Slovenijales I. s 27 in pol točke, 2. Iskra CEO V - 22 in pol točke, 3. Jugobanka - 22 in pol točke, 4. SCT III - 21 in pol točke, 5. Avtomontaža - 18 in pol točke, 6. Karel Jeraj B
-	17 in pol točke, 7. Emona II - 16 in pol točke, 8. Inter-trade 14 in pol točke, 9. Z IC
-	11 točk, 10. Iskra CEO VI
-	8 in pol točke.
Metod Logar
DNEVI MADŽARSKE FOLKLORE IN KULINARIKE
Čardaš in paprikaš v Bcrnardinu
Piran, 19. marca - »Z madžarsko organizacijo Hungar hotels že tri leta recipročno sodelujemo pri izmenjavi kulturnih in kulinaričnih dnevov, kar vsekakor dobro popestri ponudbo in vzdušje na obeh staneh,« je povedal Ivan Silič, direktor bernardinskih hotelov na naši obali.
»Lani v oktobru smo z našimi kuhaiji in strežbo gostovali v hotelu K&rp&tia v Budimpešti. Gostovanje smo predstavili pod imenom »Gastronomski jadranski dnevi«. Na jedilniku smo imeli predvsem ribje specialitete. Da smo uspeli, nam potrjuje priznanje, ki so nam ga dah nogometni reprezen-
tanti Italije. Nekdanji Emonec, slaščičarski mojster Miro Krigl je za sprejem nogometne reprezentance Italije v hotelu Kšrpštia izdelal slavnostno torto ter jo osebno prinesel na mizo. S tem je bil menda edini Jugoslovan, ki se je plasiral v nogometu za svetovni finale,« je s šalo na koncu dejal Ivan Silič.
»V kratkem se nam bodo Madžari predstavili tu v Ber-nardinu s svojo folkloro in kulinariko. Že koncem tega meseca pričakigemo močno, približno 20 člansko ekipo iz hotela Kšrpštia, v tem času pa bosta hotela Grand Emona in Bernardin že polna gostov,«. je še dodal direktor Silič.	\	Z. G.
BITKA NA ČRNO-BELIH POLJIH
Šahovski turnir
za pokal Riviera
PORTOROŽ, 19. marca - V počastitev Dneva Emone bo šahovska sekcija portoroške Riviere pripravila hitropotezni turnir za pokal hotelov Riviera. K tekmovanju na čmo-belih poljih vabi vse sindikalne organizacije z območja občine Piran, šahiste ZZB NOB, zveze invalidov ter šahiste iz Emoninih kolektivov. Turnir bo v nedeljo 13. aprila s pričetkom ob 9. uri.
Jožo Stevanovič, delavec v recepciji hotela Riviera in vodja šahovske sekcije, v šahu II. kategomik, je že sestavil ekipo, ki bo zastopala barve njihove hotelske hiše. V ekipi bodo - Mitja Trnovec, Jožo Stevanovič, Krsto Vujinovič in Branko Mitrovič-Hitropotezni turnir bo v konferenčni dvorani hotela Riviera, igrali pa bodo po Bergerjevem krožnem sistemu.
E. I.
udeleženci kljub temu vztrajni in delovni. Tudi o izvedbi letnih iger je tekla beseda. Vsem udeležencem so bile dane informacije, da bodo letne igre v Celju 31. maja, kjer so za izvedbo izredni pogoji, saj so vsi tereni na enem samem kompleksu, tako da bo tekmovarge lahko potekalo izredno tekoče. Za konec seminarja so udeleženci sami izvedli tekmovanje v veleslalomu, katerega prijetno vzdušje ni motila gosta megla in se razšli z željo, da se taki oziroma podobni seminarji izvedejo vsaj enkrat letno.
Težak Mira
IX. AGROSKI
Ponovno prvi
28. februarja 1986 smo se na Pohorju, smučišče AREH udeležili IX. AGROSKI-ja v veleslalomu in smučarskih tekih katerega organizatorji so bili Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Maribor. Naša ekipa je ponovno veljala za glavnega favorita in je to vlogo tudi upravičila, čeprav je prišla na tekmovanje zaradi bolezni z okrnjeno ekipo.
Ekipno:
1.	SOZD Emona	-
2163,75$
2.	SOZD MERCATOR %
2159 67 &
3.	SOZD HMEZAD „ 1223,69 t<t
4. KZ Škofja Loka ^ ^
VELESLALOM
Rezultati:
Ženske do 30 let (42 tekmovalk)
3.	Papler Majda
4.	Pišlar Joža
10. Škere Francka 12. Nahtigal Majda Ženske nad 30 let (45 tekmovalk) ,
6.	Rotar Iva 10. Kosec Metka 18. Trkman Draga 30. Težak Mira Moški do 30 let (125 tekmovalcev)
2.	Sitar Igor
9.	Menart Božo 22. Jesenšek Radivoj
37.	Tršan Vinko Moški od 30 do 45 let (110 tekmovalcev)
1.	Svet Matjaž
2.	Krašovec Iko
10.	Bračun Dušan 24. Peterca Ivo
34.	Cerar Vasja
35.	Novak Ludvik
36.	Porenta marko
38.	Bele Ciril Moški nad 45 let (45 tekmovalcev)
3.	Ulčar Jože
4.	Žehelj Janko 8. Gričar Lojze
11.	Osipovič SAšo
12.	Bricelj Janez 29. Krivec Lucijan
5.	SOZD SLOVIN
663,35
6.	ZKZ Mozirje 600,97 W
7.	Ledina Slov. Gradec
571,02 toč
8.	SOZD GK Kočevje^
9. DROGA Portorož j 481,70 5
10. ERA Velenje 463,56t<£ Sodelovalo je še v®'', drugih ekip, saj je bilo sK no čez 500 tekmovalcev., tere pa niso prišle v P°s, za ekipno uvrstitev ztrnj, nepopolne ekipe saj je v vsaki kategoriji imeti po tri uvrščene tekmovjon Organizacijo X.
S KIJA smo prevzeli mi * SOZD Emona, saj se bo^j to organizacijo pridih proslavi 40 let Emone.
SMUČARSKI TEK ZA LETO
1985
V četrtek 6. marca
19»
smo v Zadobravi pri Ljuj^
ni tekmovali v smučars^
teku, katerega izvedbo j, bili dolžni še iz leta 19® radi slabega vremena. Rezultati:
Ženske do 30 let
1.	Papler Majda, Mal0*' dnia
2.	Krašovec Iko, ce
merkur	.
SMUČARSKI
TEK
Ženske do 30 let 1. Papler Majda
5.	Vidic Ksenja
7.	Otnjec Metka Ženske nad 30 let
1.	Rismondo Miša
2.	Bregar Hilda 4. Rogar Iva Moški do 35 let 4. Pirš Ivan
6.	Krašovec Iko
8.	Jesenšek Radivoj Moški nad 35 let
1.	Cerar Vasja
2.	Novak Ludvik 4. Bele Ciril
3. Drevenšek Andrej, ® Ženske nad 30 let	, 0jf
1.	Rismondo Miša, Ma^
2.	ajBelc Ciril, Centrom^
3.	Novak Ludvik, c merkur
Moški do 35 let	^
1.	Lenček Aleš, Agroen J
2.	Krašovec Iko, L
merkur	. cov
3.	Demovšek Andrej-3 Moški nad 35 let
1.	Cerar Vasja, MIZ Mit
2.	Bele Ciril, Centrom®-^ Q Nmfolr T.uHtnk. ^
3. Novak Ludvik, merkur	-i
Ekipno
1.	Centromerkur g to-?
2.	Agroemona	-nto*,
3.	SOZD	};/
4.	Emona Commerce *
■ 1. ŽENSKA HIMALAJSKA ODPRAVA
Z Emoninimi izdelki na Anapurni
Ljubljana, 28. marca -
Sa tiskovni konferenci v l m°ni, ki jo je ta organizira-J?, skupaj s Planinsko zvezo "tovenije seje novinaijem in Predstavnikom Emone pred-
stavila I. ženska alpinistična odprava na Anapurno (7.219 m) 1986.
Emona, ki je že pred leti s svojimi izdelki prehrane podprla himalajske odprave,
Delo blagajne vzajemne pomoči
_BJagajna BVP je bila ustali S?;?6113 leta 1960. Z leti je Potopilo vedno več članov .. ‘ektiva in sedaj šteje 3.450 Namen blagajne je „ zjti vzajemno pomoč čla-ij v? s kratkoročnimi posoji-jj °b rojstvu otroka se člani-[Ptijna posebna denarna Prav tako se prizna , Sebna pomoč tudi članom smrti v ožji družini, “‘agajna posluje po spora->U, ki je bil sprejet na $ |j ?rd varčevalcev. Po določil v,n tega sporazuma lahko iČ L J^pv.alci dobijo posojila s (..jticientom 2,4 na vložena it m dstva. Rok vračila je 10 secev. Za kritje stroškov vedno poravna 2% od stvlnice' BVP ima vsa sred-i La iMdožena pri Interni ' tinni Emona, zato tudi v le-„“1986 2% odškodnina zado-
stuje
za kritje stroškov.
BVP na dan 31. 12. 1985
§5?----------------------------— -......
ž --------------------------------------
ji p0ltaa sredstva
if r°Hla	51.680.926
V bl?ar. sred. v ban.	6.673.922
1 if^Jna	15.717
Pasiva:
57.311.513
1.059.052
58.370.565
58.370.565
Ivanka Pompe
Pravilna rešitev '-križanke »Hoteli Emone nagrajujejo
| itidiuf’ Tuzis, Kardelj, elan, Via, RK, z, sir, Loti.°ran- Marinko, dn, ar,
]Ui’prgo'°nan-Iž’ K°pač-Ck v Kesava, E. Irena, vino,
Gal, aba, Peca, E, K- Slavka, Tališ, LB, Ri-?ahir a,Sa- e°ba, N, R, Ava, J i'iln.r’ *ev, Marconi, vezilja, Vri?0; Le3' OS, I, 1, Gu-dr, Bernardin, Ma-°> H, Jasny, n.
I^Rade
tokrat našim re-*>r6gla?rn n‘ delala večjih P^Vilivv’ vsaj po številu ra,!?1" rešitev sodeč. Žreb 'Slce u-1 nagrade med reše-^ ’kl Prejmejo:
?*> flv»grado ~ vikend paket . *lotei ®sebi v zdraviliškem G® Terme v Čatežu: Sil-c Dni IMavec» upokojenka Sofetfke, Jurčičeva 5,
2 J, rrebnje;
Ntrknlado - dve nočitvi z n”? za dve osebi v ho-, nardin v Portorožu: l>tiomen,gal- DP BC- tozd
! Vj5janar; ^martinska
* ^ktiongrado ~ enodnevni ?*b{ „ s spanjem za dve 0dorn*.hoteIu Riviera v
Marjan Tavčar,
DS PS Emona, Šmartinska 130;
4.	nagrado - enodnevni
pension s spanjem za dve osebi v hotelu Slavija v Mariboru:	Mojca Košmerl,
Emona Dolenjka, Glavni trg 28, Novo mesto;
5.	nagrado - večerjo za dve osebi v skupni vrednosti 5.000 din v ljubljanskem Slonu: Zvonko Tuta, Rozmanova 12, 66250 Ilirska Bistrica;
6.	nagrado - večerjo za dve osebi v ljubljanskem hotelu Union v skupni vrednosti 5.000 din: Ani Čebulj,
E Commerce, Šmartinska 130;
7. nagrado - sadno torto, ki jo bodo spekli slaščičarji celjske Evrope: Darinka Si-šič, E Maximarket, Šmartinska 130;
Nagrade — penzione v Čatežu, Bemardinu, Rivieri in Slaviji bo potrebno izrabiti do konca meseca maja 1986, o času koriščenja nagrade se boste predhodno dogovorili s prodgjno službo v hotelih.
Hotelom se zahvaljujemo za nagrade, izžrebancem pa čestitamo in želimo prijetno bivanje v naših hotelih!
Uredništvo
bo tudi tokrat priskočila na pomoč 1. ženski himalajski alpinistični odpravi z izdelkom enemon in sušeno zelenjavo.
Kot je povedal Tomaž Banovec, predsednik Planinske zveze Slovenije, ženska odprava ne bo s seboj tovorila hrane kot so jo dosedaj-Stroški prevoza so namreč preveliki.
višinskih nosačev in brez uporabe dodatnega kisika.
Priprave tr^jgjo že dolgo. Zbrati je bilo treba veliko finančnih sredstev, hrane, oblačil in tehnične opreme ter opraviti še vrsto malenkosti, brez katerih odprava ne more na pot. Večino tega dela so opravile udeleženke same. Pri organizaciji odprave pa nam je priskočilo na
V	letu 1985 je bilo med člane razdeljeno 105.988.800 din posojil.
Iz lastnih sredstev BVP se odobri članom enkratna pomoč ob smrti v. ožji družini ter članici ob rojstvu otroka. Na seji upravnega odbora v februaiju 1986 se je določila enkratna pomoč ob smrti v višini din 20.000. Pomoč ob rojstvu otroka se članicam prizna v višini din 10.000 za vse otroke rojene po 1. 1. 1986.
Ob odhodu v pokoj prejmejo člani, ki so bili vseu 5 let pred upokojitvijo člani, sku-pgj z vračilom lastnih sredstev še 20% sredstev na privarčevane vloge.
V	letu 1985 je BVP ustvarilo toliko lastnih sredstev, da je lahko po pokritju vseh stroškov, pripisala vsem članom še 5% na vloge.
Na tiskovni konferenci v Emoni so se predstavile alpinistke 1. ženske himalajske odprave na Anapurno.
Člani himalajske odprave leta 1983 na Gangapumo med pripravo zajtrka z Enemonom.
Enemon je očitno dobro prestal teste, sgj je postal sestavni del prehrane odprav - leta 1983 na Gangapumo, leta 1985 pa na Jalung-Kank ter na vzhodno steno Daula-giri. Poleg Enemona pa bo ženska odprava ponesla s seboj tudi naš novi izdelek proseno kašo.
V odpravi Anapurna 86 bodo Marija Frantar, vodja odprave, Nives Boršič, Maja Dolenc, Irena Komprej, Vlasta Kunaver, Ana Mažar, Danic Mlinar, Mira Uršič in Sanja Vranac.
Kot pravi Marija Frantarje cilj odprave vrh v skupini Anapurn - Anapurna Daschshim, visok 7219 m. Lotile se bodo JZ grebena, ki ga je doslej preplezala le japonska odprava leta 1982.
Smer je dolga in plezalsko zahtevna (skale IV. stopnje in led naklonine do 80 stopinj) tako, da bo treba z vrvmi opremiti okrog 4.000 m grebena. Greben je močno izpostavljen vetrovom, je pa varen pred plazovi in seraki.
Tone Škarja, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je na tiskovni konferenci dejal:
»Vzpon bodo naše. alpinistke opravile brez pomoči
pomoč vrsta delovnih organizacij, obrtnikov in posameznikov.
Južna Anapurna je bila prvič osvojena leta 1964 in sicer po severnem grebenu. Prvi so na vrh prišli Japonci. Sedgj vodi na vrh že pet do šest smeri. Leta 1979 so Poljaki preplezali zahodno steno, Korejci leta 1981 severovzhodno steno, Američani pa leta 1984 vzhodno steno.«
Naši prvi ženski himalajski odpravi želimo srečno pot.
Z. G.
Mali oglasi:
PRODAM
Litoželezni kamin FRANKLIN, nov, še neuporabljen ugodno prodam (s popustom 20%). Kamin primeren za vikend ali dnevno sobo. Ponudbe pod šifro »Franklin« na naslov uredništva E-In-formatoija.
* * *
OTROŠKO POSTELJICO, malo rabljeno ugodno prodam. Naslov v uredništvu E-Informatoija.
Ogradni E-rebus



KUPIM
DALJNOGLED, 6x30 ali 8x40 kupim. Kupim tudi daljnogled za malokalibrsko puško ž 2,5 kratno povečavo. Naslov v uredništvu.
* * *
Knjigo o živalih Brehm, staro izdgjo ter knjigo o slovenski ornamentiki, predvojna izdaja kupim. Ponudbe na uredništvo E-Informatoija pod šifro »Knjige«
Klubska kartica
To kartico bodo prejeli dolgoletni individualni gosti in organizacije združenega dela, ki se že vrsto let poslužujejo uslug in storitev v naših hotelih in restavracijah, kakor tudi asociacije združenega dela s katerimi želimo v Emona hotelih navezati tesnejše poslovno sodelovanje.
Razen teh dveh argumentov, ki sta tudi glavna cilja uvedbe Emona hoteli -klubske kartice, je pomembnih razlogov uvedbe več. Ngj naštejemo vsaj tri:
-	kartica pomeni dograjevanje skupnega in enotnega nastopa vseh temeljnih organizacij v okviru verige delovne organizacije Emona hoteli;
-	kartica zahteva in pospešuje dvig kvalitete storitev v vseh hotelskih hišah sistema Emona hotelov;
- kartica pomeni uveljavitev sistema sestavljene organizacije Emona in širitev ponudbe - Siljenje plasma-na tudi na blagovni asorti-man ostalih zainteresiranih organizacij združenega dela v okviru SOZD Emona.
Emona hoteli - klubska kartica ni kreditna kartica, torej ni sredstvo s katerim bi lahko plačevali hotelske račune in gostinske storitve v Emona hotelih. Z njo irha-jo imetniki kartice v naših hotelih samo določene ugodnosti.
Do sedaj je v okviru delovne organizacije Emona hoteli že oblikovanih 550 predlogov za izdajo Emona hoteli - klubske kartice med katerimi so tudi vse emonske delovne organizacije in emonske firme v tujini.
Zvone Nanut
Kot imetnika Emona hoteli klubske kartice vas čakajo v vseh hotelih in restavracijah hotelske grupacije EMONA HOTELI, naslednje ugodnosti:
•	prednostno potrjevanje rezervacij nočitev in gostinskih uslug
•	prednost pri čuvanju rezervacij
•	10% popust na celotni končni znesek hotelskega računa
•	10% popust na vse restavracijske storitve
•	10% popust pri najemu hotelskih prostorov za poslovna srečanja in sestanke
•	brezplačen kozarček za dobrodošlico, kadar prenočujete v našem hotelu.
Dobrodošli v Emona hotelih
Hvala, tovariši!
Kolektivu temeljhe organizacije združenega dela Tovarna močnih krmil v Ljubljani DO Agroemone Domžale se iskreno zahvaljujemo za prijetno 10-dnevno okrevanje v čateških termah. Prijetno je živeti z občutkom, da nisi pozabljen in da ti tovariši še vedno stoje ob strani.
Peter Kapš, upokojenec Tovarne močnih krmil DO Agroemone
Zahvala
Ob boleči izgubi mojega očeta FRANCA SKUBETA, se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Interne banke Emona za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi poslednji poti.
Andreja Šoba
z družino
Zahvala
Ob smrti mojega dragega očeta IVANA KOMPARE, se iskreno zahvaljujem sodelavcem delovne organizacije Emona Globtour za izražena sožalja, darovano cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Marta Zupančič
Zahvala*
Ob obleči izgubi mojega dragega moža in očeta ALOJZA KORENJAKA, se iskreno zahvaljujem sodelavcem hotela Slavija za podarjeno cvetje, izražena sožalja in spremstvo do preranega groba.
_ Posebej hvala tovarišici Šabedrovi za nesebično pomoč.
Zena Rozi in sin Zdenko
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame Otilije Mattorič
iz Ptuja se iskreno zahvaljujem kolektivu E-marketa Vir za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Julka Zajc
Zahvala
Ob tragični izgubi mojega brata IVICE LUNKA, se zahvaljujem kolektivu DO Emona Dolenjka, tozda Engro-detajl in sodelavcem marketa v Žužemberku za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter za spremstvo na zadnji poti pokojnika.
Dragica Pirc
in ostali domači
Zahvala
Ob izgubi po zahrbtni bolezni mojega očeta HUGOJA KRKOČ, se zahvaljujem kolektivu DO Emona Dolenjka, tozd Engro-detajl in sodelavcem marketa v Žužemberku za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Magda Smrke z družino
Zahvala
Ob boleči izgubi moje drage mame AMALIJE ANTONČIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam TOZD Supermarket Ljubljana, etaža C, za izraze sožalja in darovano cvetje.
Štefka Podgorelec
Nove jubilejne nagrade in odpravnine
Jubilejne nagrade:
-	10 let
-	20 let
-	30 let
od 27.000	do	32.000 din
od 40.000	do	48.000 din
od 54.000	do	64.000 din

Odpravnine:
-	10-20 let delovne dobe od 89.000 do 110.000 din
-	20-30 let delovne dobe od 110.000 do 134.000 din
-	nad 30 let delovne dobe od 134.000 do 161.000 din Delavski svet SOZD priporoča, da OZD v okviru
svojih možnosti t. j. iz razpoložljivih sredstev sklada skupne porabe določijo gornje zneske nagrad.
Delavcem, ki so bile te nagrade oz. odpravnine že izplačane se razlika do zneskov, ki jih bodo OZD določile izplačajo v bonih ali če te tehnične možnosti ni, v gotovini.
■ Vezana trgovina
Deset češpelj za eno limono
LJUBLJANA, 3. aprila - Poslej bodo eksotično južno sadje, kot so limone, mandarine, pomaranče, avokado, razne grenivke in banane lahko uvažali samo izvozniki sadja in zelenjave. Emona-Commer-ce, (ozd Globus, je peti n^jvečji jugoslovanski izvoznik raznih vrst sadja, zelenjave in gozdnih sadežev, kar pomeni, da. bo dobil tudi pravico uvoza južnega sadja. Razdelilnika, koliko bo kdo lahko uvozil, še ni. Obseg uvoza bo odvisen od deviz, ki bodo za ta namen na razpolago pri Narodni banki. Takšen sporazum so sprejeli na splošnem združenju za trgovino pri Gospodarski zbornici Jugoslavije, kakor nam je povedala Metka Robič. N j
Novi vrednostni boni Emone
Delavski svet SOZD je na seji dne 18. 3. 1986 sprejel sklep o višini jubilejnih nagrad in odpravnin za leto 1986 in sicer v naslednjih zneskih:
od 27.000 do 32.000 din od 40.000 do 48.000 din od 54.000 do 64.000 dih
•	jubilejne nagrade
-	10 let
-	20 let
-	30 let
•	odpravnine
-	10-20 let delovne dobe od 28.000 do 110.000 din
-	20-30 let delovne dobe od 110.000 do 134.000 din
-	nad 30 let delov, dobe od 134.000 do 161.000 din
Kakor je razvidno so torej nagrade in odpravnine določene v razponih, zneske razponov je delavski svet določil zaradi tega, ker nekatere organizacije nimajo dovolj sredstev v skladu skupne porabe, da bi lahko izplačale nagrade oz. odpravnine v najvišjih zneskih.
V zvezi s tem, da so zneski določeni v razponih, pa se seveda spremeni tudi način izplačil.
Doslej smo namreč te nagrade izplačevali v bonih, ki smo jih tiskali točno v zneskih, kakor so znašale nagrade oz. odpravnine. Tak način sedaj, ko so zneski določeni v razponu, seveda ni mogoč. Zato bomo bone tiskali z različno vrednostjo in sicer v naslednjih epoenih:
-	po 20.000 din
-	po 10.000 din
-	po 5.000 din
-	po 2.000 din
-	po 1.000 din
Bone bo tiskala in izdajala Interna banka, OZD pa bodo z naročilnico naročile ustrezno število bonov v različnih epoenih. Za skupno vrednost jih bo Interna banka obremenila, znesek pa bodo^zd plačale na žiro račun Interne banke štev.: 50100-605-80011 in sicer iz sredstev svojega sklada skupne porabe.
Navedeni način je boljši od sedanjega tudi zaradi tega, ker na bone ni treba, kakor dosedaj, pisati imena upravičencev, prav tako trgovska, gostinska ali druga OZD, ki je bone prejela, te vrednosti ne bo več fakturirala OZD, iz katere je delavec, temveč bo bone enostavno dostavila s spremnim dokumentom Interni banki, ki bo ustrezni OZD priznala vrednost v korist njenega internega ali externega žiro računa.
Za izplačilo bonov jamči Interna banka, zato so jih dolžne kot plačilno sredstvo sprejeti vse OZD Emone. .
OZD opozarjamo, da lahko navedene bone naročajo tudi za druge namene npr. za izplačilo raznih nagrad ipd.
Ker so boni relativno visokih vrednosti, ponovno opozarjamo, na previdnost pri pjihovem poslovanju. Z njimi je zato treba postopati tako, kakor z denarjem. Na Interno banko bodo blagajniki bone odpremljali tako kot odpremljajo denar na SDK ali na pošto.
Bone lahko dvignete v Interni banki pri tov. Se-nožetniku, Šmartinska 130, soba 1111.

XIII. LETNE ŠPORTNE IGRE EMONE
Roman Albreht (drugi z desne) v Emoni
■ OBISKI:
Roman Albreht z Emonci o kritični analizi
Ljubljana, 6. marca - Zaključne razprave o kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja v Emoni se je poleg 40 predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in vodilnih delavcev Emone udeležil tudi Roman Albreht, član CK ZKJ in predsednik družbenega sveta SRS za vprašanja družbene ureditve.
V izredno zanimivi, na trenutke celo ostri in kritični razpravi je bila izražena zahteva, da je potrebno preiti čimprej od razprave k uresničevanju pogojev za hitrejši
razvoj naše družbe.
Številni razpravljale! so se načelno strinjali s samo kritično analizo, ki sicer ponuja solidno osnovo za pripravo ustreznih ukrepov v naši družbi, hkrati pa analizi tudi očitali, da odpira skoraj toli-. ko odprtih dilem, kot ponuja ustreznih rešitev. Večina razprave pa se je dotikala problematike naše SOZD in njenih organizacij združenega dela. Tov. Roman Albreht je v zanj značilnem in zanimivem slogu nakazal njegova stališča in predvidene aktivnosti v našem gospodarstvu v bližnji prihodnosti.
P. G.
Ivan Maček-Matija, narodni heroj na obisku v Emonini Mesni industirji v Zalogu
Ivan Maček-Matija je obiskal MIZ
Pretekle dni je delovno organizacijo Emona - mesno industrijo v Zalogu obiskal narodni heroj Ivan Maček-Matija, član sveta federacije, med NOB komisar in komandant glavnega štaba NOV in POS, načelnik OZNA za Slovenijo, po vojni pa predsednik Glavnega odbora zveze borcev NOV Slovenije ter predsednik skupščine SR Slovenije.
S predsednikom poslovodnega odbora ŠOZD
Adijo pribitek
I
BO ZELENI PROGRAM OVENEL?
LJUBLJANA, 27-i marca -S 1. januarjem letos so izvozniki izgubili tako imenovano »šticungo« ali pribitek, kakor je bo)j ali manj znano, ki sojo doslej uporabljali za pokrivanje negativnih razlik' pri izvozu. Negativne razlike namreč nastajajo zaradi disparitete med cenami doma in v tujini, kakor pravi Meta Robič iz tozda Globus. »Mi moramo letos normalno izvažati svoj zeleni program, sadje in zelenjavo v različnih oblikah, ker nas vežejo pogodbene obveznosti s kupci, pri tem pa izgube naraščajo.
Emona Borutom Šnuder-
lom si je gost ogledal proizvodnjo v Zalogu, največji del časa obiska pa je namenil razgovorom z delavci v proizvodnji. V sproščenem pogovoru se je z njimi pogovoril o njihovem delu, pogojih dela, osebnem dohodku ter o problemih, ki jih imajo. Znal se jim je približati, saj je tudi sam začel svojo življenjsko pot v delavski družini kot delavec.
Z. G.
Razpis
Letne športne igre Emone bodo v soboto 17. maja 1986 v športnem parku Golovec v Celju.
Na XIII. letnih športnih igrah SOZD Emona razpisujemo tekmovanja v naslednjih športnih panogah:
•	balinanje,
•	kegljanje ženske moški,
•	košarka,
•	kros ženske, moški,
•	mali nogomet,
•	namizni tenis ženske, moški,
•	streljanje ženske, moški,
•	šah,
•	vlečenje vrvi: ženske, moški,
•	ribolov posamezno (se ne upošteva za skupnega zmagovalca),
•	tenis posamezno (se ne upošteva za skupnega zmagovalca).
Tekmovanje v posamezni panogi se izvede če so prijavljene vsaj 4 ekipe.
Ker bo program tekmovanja zelo natrpan, prosimo vodje ekip, da to upoštevajo pri sestavi ekip, saj bo skoraj neizvedljivo, da bi posamezni tekmovalci nastopili v več kot eni oziroma dveh disciplinah (npr. košarka - plavanje).
Prijavnina za vsakega tekmovalca znaša 2.200 din in jo morate nakazati do 30. aprila 1986, in sicer na žiro račun 50100-727-3-65443 Delovna skupnost SOZD Emona - SSP - športne igre.
Ta cena zajema stroške organizacije in izvedbe iger: pokali, medalje, sodniki, igrišča ter kosilo in zaključno večeri o z zabavnim programom na dan tekmovanja.
Ekipe, katere bodo prispele v Celje že en dan pred tekmovanjem in bodo prenočevale v Hotelu Evropa Celje - cena prenočišča z zajtrkom je 2.25« din po osebi, morajo to sporočiti s prijavo. Prenočišče se plača direktno Evropi Celje.
Vsaka DO oz TOZD naj pošlje pismeno prijavo na naslov Emona - Odbor za šport in rekreacijo 6100U Ljubljana, Šmartinska 130, najkasneje do 25. apr*' la 1986.	^ .„
Prijava mora vsebovati panoge v katerih boste sodelovali in točno število tekmovalcev.
Žrebanje bo dne 7. maja 1986 ob 10. uri v Ljubti*' ni, Šmartinska 130/XII. Prosimo za sigurno prisotnost na žrebanju vsake prijavljene ekipe, sai bodo na samem žrebanju podani podrobnejši podatki zvezi s samo izvedbo iger.
Radi slabih , izkušenj s preteklih let, letos ekipe, katere ne bodo poravnale prijavnine do žrebanja n bomo upoštevali pri žrebanju. Vsak vodja bo na žrebanju moral pokazati 5 izvodov virmana o vplačilu prijavnine.
Uradna prijava posamezne DO oz. TOZD moro • biti podpisana od individualnega poslovodnega organa in potijena z žigom DO oz. TOZD.
Vse informacije v zvezi z igrami se dobijo *»B telefon (061) 441-944 int. 21-10.
Odbor
Pozor!
XII. letne športne Igre Emone bodo 17. mala In ne 31. mala 1986
Izvoz je po obsegu v bistvu enak kot lani ob tem času, dohodkovno pa bistveno slabši. Če naša družba ne bo ponovno stimulirala izvoza, . bomo do nove sezone morali premisliti, kakšen obseg izvoza bomo lahko obdržali -ali ga bomo morali občutno zmanjšati.«
Pred sprejemom novega deviznega zakona je bilo rečeno, da bo izvoz stimuliral, zdaj pa se je izkazalo, da še zdaleč ne daje pravih vzpodbud.
N. I.
Volitve,
referendumi
Ljubljana, 13. marca - Delavci Emone so na današnjih volitvah volili nove delegacije za zbore združenega dela in posebne, združene ali splošne delegacije za samoupravne interesne skupnosti. Volitev se je udeležilo preko 90% delavcev, kar nedvomno priča o veliki odgovornosti in želji delavcev, da bi jih njihovi delegati kar najbolje zastopali v naslednjih 4 letih, kolikor traja njihov mandat.
Volišča so bila lepo okrašena, volitve so potekale brez vsakih zapletov.
V nekaj OZD pa so istočasno z volitvami glasovali delavci o sprejetju nekaterih samoupravnih aktov (temelji razvoja za obdobje 1986-1990 in drugi akti).
Pavel Groznik
O
K
InformaJS?
Izhaja enkrat meae^V Glavni In odgovorni ar , gd-Miran Blaha. Uradni**' ^ bor: Dušan Bračun, ' v«l Cigale, Mira Doslc, J.||,»-Groznik, Jure Križnar, "Vgr. ela Plšek, Vesne vzjfl-Mira Težak In Janez majster. Prevajalka:
"SSSSfc«
na, Šmartinska ČGP DELO Ljubljana i klada 15.000 Izvodov, vročeno temeljnega Pr°'nololr ga davka od prometa r vodov.