GRADBENI VESTNIK avgust 2021 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 Gradbeni vestnik•GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV INTEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, avgust 2021, letnik 70, str. 161-184 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsti- cami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter be- sedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov PO- VZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografije s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovor- nemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg.uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno stro- kovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: Jernej Mazij mag. Jernej Nučič mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: doc. dr. Milan Kuhta ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Glavni in odgovorni urednik: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 GRADBENI VESTNIK avgust 2021 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 161 Vsebina•Contents Slika na naslovnici: Gradbena jama stanovanjsko poslovnega kompleksa SPEKTRA ob Celovški cesti v Ljubljani, foto: Mojca Jezovšek Eva Okorn Koledar prireditev Eva Okorn Novi diplomanti Fotoreportaža z gradbišča Obvestila ZDGITS stran 182 DARS, d. d. 3. RAZVOJNA OS – SEVER, ODSEK VELENJE– SLOVENJ GRADEC, SKLOP D – GABERKE stran 184 ZADNJI PRIPRAVLJALNI SEMINAR IN IZPITNI ROK ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2021 Članki•Papers stran 162 dr. Uroš Krajnc, univ. dipl. inž. grad. AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE OSUHORKA ACCUMULATION AS A STRATEGIC WATER SOURCE FOR THE SLOVENIAN ISTRIA – ARGUMENTS IN FAVOR OF CONSTRUCTION stran 175 doc. dr. Melita Rozman Cafuta, univ. dipl. inž. kraj. arh. IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA CHALLENGES OF PROVIDING SUSTAINABLE PUBLIC OPEN SPACE ILLUMINATION Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021162 dr. Uroš Krajnc, univ. dipl. inž. grad. uroskrajncster@gmail.com Koroška cesta 57, 2000 Maribor Strokovni članek UDK 551.435:628.1(497.4) Povzetek l Direkcija za vode Republike Slovenije se je leta 2020 odločila, da reali- zira več desetletij nedokončan projekt oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja tako, da je podpisala pogodbo za izdelavo prostorske in gradbene do- kumentacije. Projekt z ocenjeno investicijsko vrednostjo 100 milijonov evrov je seveda za- radi svoje aktualnosti takoj naletel na različne odzive v strokovni javnosti. Ker so velikokrat po mnenju avtorja članka izpostavljeni argumenti proti realizaciji projekta z akumulacijo Suhorka, navajamo v članku argumente, ki podpirajo realizacijo projekta. Ključne besede: oskrba s pitno vodo, slovenska Istra, zaledno kraško območje, akumu- lacije Summary l In 2020, Slovenian Water Agency decided to implement a decades-long unfinished project for the supply of drinking water to the Slovenian Istria and the hinterland Karst area by signing a contract for the preparation of spatial and construction documen- tation. Due to its topicality, the project with an estimated investment value of € 100 million immediately met with various reactions in the professional public. According to the author, arguments against the realization of the project with the Suhorka accumulation are often exposed, so the article presents arguments in favor of the realization of the project. Key words: drinking water supply, Slovenian Istria, hinterland Karst area, reservoirs AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE SUHORKA ACCUMULATION AS A STRATEGIC WATER SOURCE FOR THE SLOVENIAN ISTRIA - ARGUMENTS IN FAVOR OF CONSTRUCTION 1• INVESTICIJSKI PROJEKT: UREDITEV OSKRBE PREBIVALSTVA S PITNO VODO SLOVENSKE ISTRE IN KRAŠKEGA ZALEDJA Enaindvajsetega oktobra 2020 je bila pod- pisana pogodba za »Izdelavo projektne, prostorske in investicijske dokumentacije do faze dokumentacije za pridobitev gradbene- ga dovoljenja za investicijski projekt: Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja«. Pogodbeni rok za sprejetje državnega lokacijskega dovoljenja dr. Uroš Krajnc• AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE in pridobitev gradbenega dovoljenja je 24 mesecev od podpisa pogodbe. Javna naznanilo o objavi Pobude za dr- žavno prostorsko načrtovanje za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kra- škega zaledja s pitno vodo je bilo objavljeno 21. 2. 2021. Na sliki 1 je razviden obseg investicije. Glede na vodno bilanco zagotavljanja ustrez- nih količin pitne vode je treba za vse vodovod- ne sisteme (Rižanski vodovod Koper – RVK, Kraški vodovod Sežana – KVS in Vodovod Ilirska Bistrica – VIB) zagotoviti dobrih 13,2 milijona m3 pitne vode za merodajno leto 2049. Glede na izdatnost oz. skupno letno zmogljivost potokov Suhorica in Padež sta možni dve izvedljivi varianti (investitor se je odločil za imeni potok Suhorica in akumulacija Suhorka). VARIANTA 1 – PREGRADA IN AKUMULACIJA NA VODOTOKU SUHORICA Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 163 2• PROBLEMATIKA OSKRBE S PITNO VODO V SLOVENSKI ISTRI 3• ODZIVI V JAVNOSTI Dr. Andrej Kryžanowski je v Gradbenem ve- stniku v članku s tem naslovom [Kryžanowski, 2020] odlično opisal problem oskrbe s pitno vodo obravnavanega območja. Poglavja članka so: • Stanje oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri. Zbrani so podatki o porabi vode, ločeno za prebivalstvo in industrijo, podatki o nepro- dani vodi ter prikazani trendi porab. 3.1 UVOD Odločitev Ministrstva za okolje in prostor RS (MOP) za nadaljevanje projekta z izgradnjo akumulacije Suhorka je precej odmevala v javnosti. Na Vodnih dnevih novembra 2020 v Rimskih toplicah je avtor članka AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE•dr. Uroš Krajnc Slika 1• Pregledna situacija iz Pobude DPN/DIIP; povzetek za javnost [LUZ, 2021]. Vodni vir je samo akumulacija na potoku Suhorica, ki z volumnom vsaj 11,7 milijona m3 lahko zagotovi nadomestni vodni vir za celotne potrebe RVK in za celotne potrebe VIB ali pa za del potreb KVS. V tem primeru bi bilo treba za manjkajočo količino dobrih 1,5 milijona m3 zagotoviti dodatne vodne količine na enem izmed drugih možnih vodnih virov (povezava vodovodnih sistemov, Malni …). Vodne količine iz akumulacije se po osnov- nem čiščenju vode na čistilni napravi v dolini Padeža prek črpališča vodi po transportnem cevovodu do vodohrana v bližini naselja Bar- ka, od tam pa voda gravitacijsko po cevovodu odteka do vodohrana v Rodiku, kjer se priključi na obstoječi magistralni vodovod v lasti RVK do vodarne Cepki oziroma bi bila na voljo za uporabo v KVS ali VIB. Pod sotočjem Padeža in Suhorice bi bilo treba urediti manjšo stop- njo, da bi z njo zagotovili stalno ojezeritev dela potoka Suhorica med sotočjem s Padežem in peto pregrade akumulacije Suhorca (da se ne prevaja (in izgublja) ekološko sprejemljivi pretok potoka Suhorice). VARIANTA 2 – PREGRADA IN AKUMULACIJA NA VODOTOKU Z DODATNIM ZAJETJEM NA VODOTOKU PADEŽ Varianta 2 poleg načrtovanih ureditev variante 1 zajema izvedbo dodatne ureditve za zajem in črpanje vode, in sicer z dodatnim jezom in vodnim zajetjem na vodotoku Padež dovodno od pregrade Suhorka, iz katerega se preko črpališča in transportnega cevovoda črpa presežek vode v akumulacijo Suhorka. Sku- pna količina razpoložljive vode v akumulaciji Suhorka in s črpanjem dodatnih količin vode iz Padeža znaša okoli 15,2 milijona m3. Z načrtovanimi ureditvami variante 2 bi glede na vodno bilanco v celoti zagotavljali zadostne količine vode za vse tri vodooskrbne sisteme v regiji (RVK, KVS, VIB) in dodatne potrebe po vodi (npr. rezervni vodni vir za območje občine Pivka, dodajanje vode v reko Reko, namakanje kmetijskih zemljišč, blaženje suše …). S tem je projekt Oskrba slovenske Istre s pitno vodo – povest o jari kači ali kako je Republika Slovenija povsem odpovedala pri reševanje tega problema [Krajnc, 2012] le storil odloči- len korak k rešitvi problema. • Vodni viri. Opisani so viri: Rižana, Bužini in Gabrieli–Sečovlje, Gradole ter Klariči. • Pokrivanje potreb po pitni vodi. Prikazan je delež Rižane in uvoza vode (skupni uvoz in ločeno po vodnih virih). • Napovedi porabe vode v slovenski Istri. V iz- hodiščih so podatki o številu prebivalcev in dosedanji porabi, industriji, turizmu, dnevne in konične porabe. Izhodišča so primerjana za leto 2019. • Analiza izdatnosti vodnega vira Rižana. Izdelana je bila analiza razpoložljivih preto- kov, analiza primanjkljaja Rižane glede na napoved porabe in zagotavljanje obratoval- ne varnosti sistema. • Zagotovitev dolgoročnega vodnega vira. Opisane so vse prehodne variante, pre- dlagana je rešitev z akumulacijo Suhor- ka. Ta članek podaja kompleksen pregled, vključu- je podatke vključno z letom 2019. Z ugotovitvami in zaključkom tega članka se povsem strinjam. predstavil skupen članek Upravljanje vodnih virov v jugozahodni Sloveniji [Krajnc, 2020]. Izgradnji vodnih akumulacij za potrebe namakanja v kmetijstvu in oskrbi z vodo je del prisotnih strokovnjakov na srečanju nasprotoval. Slovensko društvo za zaščito voda je izvedlo spletno srečanje Vodni vir Padež/Suhorica za oskrbo slovenske Istre in Krasa s pitno vodo [SDZV, 2020]. Organizator je sreča- nje utemeljil s tem, da so v Istri naklonjeni zajetju Padež, na Krasu menijo, da nove akumulacije ni treba graditi, saj boljšo rešitev za obalno-kraško regijo vidijo v povezovanju obstoječih vodovodov. Tudi stroka pri izbiri, kateri dodatni vodni vir bi bil najprimernejši Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021164 za trajno oskrbo slovenske obale, naj ne bila enotna. Sogovorniki pri strokovni izmenjavi mnenj so bili Javni zavod Park Škocjanske jame, Geološki zavod Slovenije, Rižanski vo- dovod Koper, CI Ohranimo Brkine in projektant dr. Uroš Krajnc. K vabilu so na spletni strani objavili tudi dodatna gradiva: Stališča dela stroke in mnenje lokalnih prebivalcev, ki so bila objavljena v medijih od avgusta 2020 dalje [SZDV, 2021]. Večina mnenj odklanja izgradnjo akumulacije Suhorca, v javnosti pa nisem zasledil dovolj argumentov v korist te variante. Zato v nadaljevanju podajam ugovo- re k akumulaciji Suhorca in svoje argumente v korist izbrane variante. 3.2 UGOVOR: OSTALE VARIANTE OSKRBE S PITNO VODO NISO BILE PREUČENE IN PRIMERJANE Variante pri oskrbi s pitno vodo so bile pre- učene in primerjave mnogokrat, navedel bom samo nekatere: • Projekt Regionalni primorski vodovod – idejni projekt, Vodnogospodarski inštitut, 1988. V projektu so bile obravnavane tri možne rešitve preskrbe z vodo kraškega in obalnega območja, in sicer: (1) Regio- nalni primorski vodovod z zajetjem izvira Rižane, izvira Malni pri Planini in kasneje akumulacije Padež, (2) Vodovod z zajet- jem izvira Rižana in Notranjske Reke, (3) Ojačitev rižanskega vodovoda z zgraditvi- jo dveh akumulacij nad sedanjim izvirom Rižane. • Vodooskrba slovenske obale in zalednega kraškega območja – preveritve možnih vodnih virov s ciljem dolgoročne in regio- nalno zasnovane rešitve, Institut za ekolo- ški inženiring Maribor, 2002. V študiji so obravnavali vse do takrat evidentirane po- tencialne vodne vire na tem območju: (1) izvir reke Rižana z akumulacijo Kubed, (2) izvir Malni na reki Malenščici, (3) zajetje reke Notranjska Reka ob uporabi obstoje- čih akumulacijskih jezer Klivnik in Mola, (4) potok Padež z akumulacijo Padež, (5) izvir Brestovica - Klariči, (6) zajetje rele Notranj- ska Reka ter potoka Padež z izgradnjo aku- mulacije Padež. • Projektno-investicijska dokumentacija za pridobitev dovoljenj za gradnjo za investi- cijski projekt Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja, Institut za ekološki in- ženiring Maribor, 2006. Projektna zasnova je za rešitev kot nov vodni vir za oskrbo slovenske Istre in kraškega zaledja predla- gala vodo iz pritokov reke Reke – Padež in ali Suhorica, z zajezitvijo potokov Padeža in/ali Suhorice. Načrtovana zajezitev na lokaciji Padeža in/ali Suhorice zagotavlja zadostne količine vode za sezonsko (le- tno) izravnavo vode. Možne so različice lokacije pregradnega objekta: (1) akumu- lacija Padež s pregrado na potoku Padež višine 48 m, z zajezitvijo na koti 422 m, volumnom akumulacije 12,1 milijona m3 in površino bazena 64 ha; (2) akumulacija Suhorca s pregrado na potoku Suhorici višine 57 m, z zajezitvijo na koti 431 m, volumnom akumulacije 13,1 milijona m3 in površino bazena 60 ha; (3) akumula- cija Veliki Padež s pregrado pod sotočjem Padeža in Suhorke višine 43 m, z zajezitvi- jo na koti 417 m, volumnom akumulacije 14,9 milijona m3 in površino bazena 83 ha. Pregrada je locirana na potoku Padež pod sotočjem s potokom Suhorko. Prav tako sta bili predvideni dve varianti obde- lave vode na čistilni napravi Padež: (1) delno prečiščenje vode na lokaciji čistil- ne naprave Padež in uporaba obstoječih zmogljivosti v vodarni Rižana in (2) po- polno očiščenje vode na lokaciji čistilne naprave Padež. • Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja, UL FGG, 2008. Elaborat je ob- segal variante: (A) izgradnja akumulacije Suhorka/ali in Padež in dodatno občasno črpanje vode iz reke Reke, koncept, ki ga je predlagal IEI v projektni dokumentaciji 2006; (B) črpanje vode iz reke Reke z upo- rabo obstoječih akumulacij Klivnik in Mola, koncept, ki ga je predlagal prof. Rismal; (C) izgradnja akumulacije Suhorka in do- datno občasno črpanje iz zajetja na po- toku Padež, novelacija projektne zasnove po predlogu prof. Kompareta. Ta varianta predvideva izgradnjo akumulacije Suhorka ter jezu in črpališča na Padežu za občasno črpanje vode iz Padeža. Po tej varianti oskr- ba ni vezana na vodo iz Reke, pač pa na še neokrnjeno dolino Padeža, kjer je včasih že delovalo zajetje za Sežanski vodovod. Varianta C se razlikuje od variante A v sle- dečem: akumulacijsko jezero je predvide- no na potoku Suhorica, jez in črpališče se prestavita iz reke Reke na potok Padež pod sotočjem s Suhorico približno na lokacijo obstoječega zajetja. Možni sta dve varianti obdelave vode na čistilni napravi Padež: (1) delno predčiščenje vode na lokaciji čistilne naprave Padež in uporaba obsto- ječih zmogljivosti v vodarni Rižana in (2) popolno očiščenje vode na lokaciji čistilne naprave Padež. • Idejna zasnova Oskrba s pitno vodo obale in Krasa (za pridobitev projektnih pogojev), projekt Nova Gorica, avgust 2011, in Investi- cijski program oskrba s pitno vodo obale in Krasa, projekt Nova Gorica, oktober 2011. Elaborat je primerjal naslednje variante: (1) Dovod vode iz vodnega vira Malni na Planinskem polju, (2) Dovod vode iz vo- dnega vira Brestovice, (3) Dovod vode iz vodovoda v Ilirski Bistrici, (4) Dovod vode iz obstoječih akumulacij Mole in Klivnika, (5) Dovod vode iz Italije, (6) Akumulacija Kubed na Rižani, (7) Akumulacija Pinjevec na Dragonji, (8) Akumulacija Padež, (9) Desalinizacija morske vode. Za variante so podani opisi in mnenje o varianti. • Vodni vir Malni kot strateški vodni vir za oskrbo prebivalstva s pitno vodo v sloven- ski Istri investicijska dokumentacija DIIP, UL FGG, 2020. Dokument vsebuje variante glede potrebnih količin vode in lokacije/ dimenzije objektov: (1) Vodni vir Malni zagotavlja oskrbo s pitno vodo za vse vodo- oskrbne sisteme v regiji (maksimalna poraba 700 l/s). Mehansko čiščenje loka- cija Malni, ultrafiltracija lokacija Rodik, 2 vodohrana (Mali Laz in Gauge), obstoječi VH Rodik ostaja v funkciji. (2) Vodni vir Malni kot dodatni vodni vir za oskrbo s pitno vodo za slovensko Istro (maksimal- na poraba) 550 l/s). Mehansko čiščenje lokacija Malni, ultrafiltracija lokacija Rodik, 2 vodohrana (Mali Laz in Gauge), obsto- ječi VH Rodik ostaja v funkciji. (3) Vodni vir Malni kot dopolnilni vodni vir za oskrbo s pitno vodo za slovensko Istro z zago- tavljanjem dodatnih količine vode v poletnih mesecih, ko je pretok Rižane nizek (maksi- malni pretok 230 l/s). Mehansko čiščenje lokacije Malni, ultrafiltracija lokacija Rodik, 3 vodohrani (Mali Laz, Gauge in Rodik 2) in mala HE v Cepkih. (4) Vodni vir Malni je predviden kot dodatni vodni vir za oskrbo s pitno vodo v slovenski Istri (maksimalna poraba 550 l/s), pri čemer pa transportne kapacitete omogočajo priključitev vseh vo- dooskrbnih sistemov v regiji (maksimalna poraba 700 l/s). Mehansko čiščenje loka- cije Malni, ultrafiltracija na obstoječi vodar- ni Cepki, 3 vodohrani (Mali Laz, Gauge in Rodik 2) in mala HE v Cepkih. dr. Uroš Krajnc• AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 165 Že pri prejšnjih primerjavah variant je MOP postavil naslednja izhodišča projekta oskr- be s pitno vodo obale in kraškega zaledja: (1) zagotovitev vodnega vira za oskrbo s pitno vodo širše regije, tj. slovenske Istre ter zalednega kraškega območja, (2) vodni vir, transportni cevovodi in zaščitena območja morajo biti v Sloveniji, (3) dolgoročno zago- tovitev ustreznih količin ter ustrezne kakovosti surove vode, (4) zagotovitev vodnega vira, ki ima najmanjši možni potencial ogroženosti tako glede količin kot tudi kakovosti surove vode, (5) upoštevanje hidrografskih značil- nosti in omejitev. Ta izhodišča so strokovno povsem pravilna in dolgoročno naravnana. MOP je v letu 2019 izvedel razpis za izdelavo primerjalne študije variant v okviru projekta Zagotovitev vodnih virov slovenske Istre in zaledja. Z izbranim ponudnikom pogodba ni bila podpisana, ker je nova ekipa na MOP in Direkciji za vode razpis ustavila in izvedla v letu 2020 novi razpis za pripravo projektne dokumentacije za izvedbo projekta. V sklopu projekta se bodo seveda osvežili vsi podatki, ki so bili uporabljeni pri prejšnjih primerjavah variant. 3.3 NASPROTOVANJE IZGRADNJI UMETNEGA JEZERA – AKUMULACIJE Eden glavnih ugovorov proti projektu je naspro- tovanje izgradnji nove akumulacije. Zato bomo velik del članka namenili akumulacijam. V Sloveniji je večina jezer umetnih. Sem spadajo: a) Jezera za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Pred kratkim je bilo obnovljena akumulaci- ja Vonarje na mejni reki Sotli (slika 2). Za zmanjšanje protipoplavne varnosti Pesnice in avtoceste Maribor–Lendava je bila izgrajena akumulacija Pristava (slika 3). b) Jezera, nastala z rudarjenjem. Šaleška jezera so posledica sto tridese- tih let izkopavanja lignita. Premogovniške ugreznine so nastale sredi kotlinskega dna Šaleške doline, ki je bilo pred tem v veliki meri v kmetijski rabi, delno pa seveda tudi poseljeno. Tam, kjer so danes jezera, je bilo več podeželskih naselij, ki so delno ali v celoti izginila (Škale, Družmirje, Preloge). Prostornina ugrezninske kotanje leta 2005 presega 120 milijonov m3 in zavzema dobrih 6 km2 površine. Najgloblje dele te kotanje je napolnila voda in nastala so tri jezera, ki predstavljajo približno tretjino prostornine (več kot 46 mio. m3) in prav tako tretjino po- vršine ugreznine (2,1 km2). Jezera so dobila imena po naseljih, ki so se morala umakniti ojezerjevanju (Škalsko, Družmirsko), oziro- ma po mestu, ki je zaradi premogovništva postalo objezersko naselje (Velenjsko). Ve- lenjsko jezero je s površino blizu 1,4 km2 in s prostornino 30,5 milijona m3 med večjimi v Sloveniji. Jezero je dolgo 1,4 km in široko 1,3 km. Z globino 54 m je globlje od Blej- skega (31 m) in Bohinjskega jezera (45 m), po površini je praktično enako kot Blejsko jezero. Ob svojem nastanku so jezera zalila rodovitne površine, zato odnos do jezer v preteklosti ni bil pozitiven [MO VE, 2021]. Časi se spreminjajo in sedaj so se ljudje na jezera navadili, saj omogočajo dober turistič- ni razvoj. V izboru naj kopališče 2019 je v kategoriji naravnih kopališč Velenjska plaža zmagala že drugo leto zapored. Zelo številna pa so umetna jezera, nastala z izkopom gramoza, saj je izkop mnogo- krat posegel pod gladino podzemne vode. Na Dravskem polju so nastala jezera s preusmerjanjem pohorskih potokov, ki so prej v pomanjkanju odvodnikov razpršeno ponikali, v nove ponikovalnice. Največ- ja med njimi je Hoška ponikovalnica, ki Slika 2• Akumulacija Vonarje pred sanacijo. Slika 3• Akumulacija Pernica [IZVRS, 2013]. AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE•dr. Uroš Krajnc Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021166 ima funkcijo ponikanja voda za bogatenje podzemne vode Dravskega polja, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo. Ho- tinjske ponikovalnice pa so namenjene ponikovanju visokih voda in s tem izbolj- šanju poplavne varnosti. Mnoga ta umetna jezera služijo za turistično ponudbo pa tudi raj za ribiče. c) Akumulacije, namenjene namakanju Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je kazalo, da smo rešili vse probleme glede oskrbe s hra- no, energijo, vodo in ostalimi dobrinami tako, da moramo imeti samo dovolj denarja, da vse potrebno kupimo na ogromnem evropskem in svetovnem tržišču. Stari učbeniki in znanja o nacionalnem gospodarstvu Slovenije in Jugoslavije so bili ilustracija nekdanjega pre- živelega in zaničevanega družbenopolitičnega sistema. Ko pa so začele prve krize v Evropski uniji, se je pokazalo, da odprt sistem deluje samo v času obilja, v času krize pa vse člani- ce najprej poskrbijo za lastne potrebe in šele potem, ko zadovoljijo le-te, mislijo na ostale članice EU. Tako smo tudi v Sloveniji spoznali, da moramo biti samooskrbni pri oskrbi s hra- no in energijo, pa tudi vodo. Prvi z izključnim namenom namakanja kmetij- skih površin sta bili izgrajeni akumulaciji Vogr- šček in Vaganel. Akumulacija Vogršček je bila zgrajena leta 1989 z namenom zadrževanja vode za potrebe namakanja kmetijskih površin (85 % kapacitete zadrževalnika) v Vipavski dolini in zadrževanja poplavnih valov (15 % kapacitete zadrževalnika). Od načrtovanih 3500 ha površin za namakanje je trenutno realiziranih le okoli 1000 ha. Za namakanje je na voljo 6,8 milijona m3 zadrževalnega prostora, dejansko pa je doslej izkoriščenih največ do 3,35 milijona m3 vode iz akumulaci- je na leto. Trenutno poteka obsežni sanacijski program evakuacijskih objektov, zaradi katerih pregrada ni v celoti funkcionalna. Predvideva se tudi razširitev območja namakanja z name- nom v celoti izkoristiti kapacitete akumulacije, ki so bile do sedaj največ polovično izkorišče- ne. Ob letošnji pozebi so vodo iz Vogrščka za orositev kmetje izredno pogrešali. Zadrževalnik Vanganel na Bavškem potoku je bil zgrajen leta 1964 in je naša najstarej- ša vodnogospodarska pregrada. Kapaciteta zadrževalnika omogoča namakanje do 250 ha kmetijskih površin v dolini Badaševice, kar je bil primarni namen izgradnje pregrade. Pregrada omogoča tudi zmanjševanje visoko- vodnih valov Badaševice in varovanje pred poplavami. Nujni pogoj za uspešno kmetijsko proizvodnjo je v času podnebnih sprememb namakanje kmetijskih površin. Republika Slovenija je spre- jela strateške dokumente »Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na obmo- čju Slovenije in možnosti rabe vode v kme- tijski pridelavi«. Za izvajanje ustrezne politike dr. Uroš Krajnc• AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE Slika 4• Velenjsko jezero [MO VE, 2021]. Slika 5• Turistična ureditev Velenjskega jezera [MO VE, 2021]. Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 167 namakanja bodo potrebne akumulacije. Kot ukrep za odpravo in preprečevanje posledic vse pogostejših suš v zadnjem obdobju sta pripravljena naslednja dokumenta: »Načrt ra- zvoja namakanja in rabe vode v kmetijstvu« ter »Program ukrepov za izvedbo načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu v Republiki«. Glede na pričakovane podnebne spremembe bomo morali spremeniti tudi politiko gospo- darjenja v vodami v Sloveniji. Zaradi poveča- nja frekventnosti izmenjave sušnih in vodnih obdobij bomo prisiljeni vodo zadrževati, kajti le tako bo mogoča nemotena raba vode vse leto. Slovenija je po vodnem bogastvu sicer na vrhu evropskih držav, po zadrževanju vodnih količin pa trdno na začelju. To je bila tudi ena od ključnih ugotovitev posveta na temo po- trebnosti gradnje vodnih zadrževalnikov, ki je potekal pod pokroviteljstvom Državnega sveta 30. januarja 2020. Če bomo hoteli v prihodnje uspešno upravljati vodotoke, postaja vloga vodnih zadrževalnikov v procesu prilagajanja na podnebne spremembe vse pomembnejša, saj ti predstavljajo najučinkovitejši način, s katerim lahko uravnavamo hidrološka niha- nja in zmanjšujemo vsakoletno škodo zaradi sprememb režima odtoka, je eden od ključnih priporočil posveta, ki so bili naslovljeni na Vlado RS [Krajnc, 2020]. d) Akumulacije zaradi energetike Energijsko izrabo vode povezujemo avtomatič- no s hidroelektrarnami, pozabljamo pa na ti- sočpetstoletno delovanje mlinov v slovenskem prostoru. Danes srečamo v delu strokovne javnosti nasprotovanju izgradnjam hidro- elektrarn, češ da to ni zelena energija. So pa zagotovo obnovljiva energija, saj hidrološki cikel poganja Sonce. Najbolj energetsko izkoriščena je od sloven- skih rek Drava. Vode Drave se pretakajo iz enega v drugo akumulacijsko jezero hidro- elektrarn Dravograd; Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski otok, Zlatoličje in Formin. Formin je zadnja hidroelektrarna na sloven- skem delu Drave. Ima največji rezervoar vode in je druga po proizvodnji električne energije med slovenskimi dravskimi elektrarnami. Za potrebe elektrarne je bilo zgrajeno največje umetno jezero na Slovenskem, Ptujsko jezero, katerega volumen znaša 20 milijonov m3. Maksimalna dolžina jezera je 7,3 km, širina pa 1,2 km, površina jezera znaša 346 ha. Ob teh dimenzijah trditve, da bo nova akumula- cija Suhorka največja akumulacija v Sloveniji, kažejo na slabo poznavanje problematike akumulacij. Projektna dokumentacija iz let 2005/2007 je predlagala za Suhorko pregra- do višine 57 m z volumnom akumulacije 13,1 milijona m3 in površino bazena 60 ha. V javnosti se sedaj navajajo dimenzije objektov: višina pregrade 53 m, površina gladine v ob- segu Bohinjskega jezera. Dejanske dimenzije trenutno niso znane, saj je dokumentacija, ki bo določila te dimenzije, šele v izdelavi. Or- moško jezero je zadnje akumulacijsko jezero na reki Dravi, ki leži jugovzhodno od Ormoža na meji med Slovenijo in Hrvaško. Nastalo je z zajezitvijo leta 1975 za potrebe hrvaške hidroelektrarne Varaždin, do koder je spelja- na voda po nekajkilometrskem obvodnem kanalu. Je eno največjih akumulacijskih jezer v Sloveniji s površino 3 km2, malo manj kot polovica površine pripada Sloveniji, preosta- nek pa Hrvaški. Druga slovenska reka, ki že v veliki meri služi proizvodnji elektrike, je Sava. V zgornjem toku Slika 6• Hoška ponikalnica [RD MB, 2021]. Slika 8• Akumulacija Vogršček [IZVRS, 2013]. Slika 7• Ulov [RD MB, 2021]. AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE•dr. Uroš Krajnc Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021168 dr. Uroš Krajnc• AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE so izgrajene hidroelektrarna Moste, Mavčiče in Medvode. V spodnjem toku pa hidroelektrarne Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško in Brežice, načrtovana je še Mokrice. V srednjem toku Save je načrtovana gradnja dodatnih desetih hidroelektrarn. Ostale hidroelektrarne so še na Soči in mnogo je manjših. Velik odpor proti izgradnji novih hidro- central, lep primer je HE Mokrice, je spre- memba hidrološkega režima in posledično vodnega biotopa. Ali je to res? Težava je definicija naravnega stanja biotopa. Danes večina prebivalcev Zgornje Dravske doline nad Mariborom in potnikov ob njej meni, da je zajezena Drava naravno stanje. Kakšno pa je naravno stanje spodnje Save pod Krškim? Mnogokrat pozabljamo, da je bil pred izgra- dnjo železnic od druge polovice 19. stoletja dalje promet po rekah predstavljal najbolj udoben način prometu. Zaradi prometa po rekah so bili izvedeni številni posegi v rečne struge predvsem z željo krajših in dovolj globokih rečnih korit. Za ravninske reke zna- čilno meandriranje je oteževalo promet. Tako je sedanja struga slovenskega dela reke Mure povsem umetna, pri njeni regulaciji je sodeloval mlad hidrotehnični inženir in Grubarjev učenec Jurij Vega. Reka Sava pa je bila pred izgradnjo plovnega kanala bolj podobna sedanjemu izgledu po izgradnji hidroelektrarn. e) Večnamenskost akumulacij Ko preverjamo staro dokumentacijo za izgra- dnjo akumulacij, občudujemo širok vodarski pogled, katerim potrebam so bile namenjene. Že prej omenjena akumulacija Vonarje na Sotli je imela ob gradnji definirane naslednje potrebe: zadrževanja visokih voda reke Sotle; zagotavljanja pitne vode Posotelja in Zagorja; namakanja kmetijskih površin ter ribištva in turistično-rekreacijske dejavnosti. Akumulacija je bila leta 1988 izpraznjena zaradi procesov evtrofikacije in neustrezne kakovosti vode reke Sotle. Od tedaj je že 26 let prazna in služi le še namenu zadrževanja visokovodnih valov reke Sotle. Po izpraznitvi se je območje začelo pos- topoma zaraščati. Ker je bilo ob projektiranju namenjeno zadrževanju visokih voda le cca 1/3 prostornine, ponuja prazna akumulacija bistveno višjo protipoplavno varnost. Na reki Pesnici je bilo zgrajenih več akumu- lacij. Vse so bile zgrajene kot večnamenske. Prvo prioriteto je imelo zadrževanje visokih voda, nato v večini primerov sledi možnost izrabe vode za namakanje in nato ribogojstvo, špor- tni ribolov ter turizem. Raziskovalni program glede vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi je v Delovni nalogi 4: Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij z vidika rabe vode v kmetijski pri- delavi podal podatke o stanju in obratovanju akumulacij po porečjih ter vodni količinah in površinah za namakanje iz akumulacij. Podajamo nekaj podatkov o akumulacijah na Dravi in Savi [UL BF, 2010]. Slika 9• Akumulacija Vaganel [IZVRS, 2013]. Slika 10• Ptujsko jezero [IZVRS, 2013]. Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 169 AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE•dr. Uroš Krajnc Iz navedenega ugotavljamo, da je bilo veli- ko akumulacij načrtovanih za večnamensko rabo. Oskrba s pitno vodo se je v predelih Slovenije, kjer so na voljo še drugi viri (izviri, podzemna voda) ni realizirala. Namakanje pa običajno v manjšem obsegu, ostala je funkcija protipoplavne varnosti, kasneje se je vključilo še ribogojstvo. Ker se akumulacije niso prazni- le, so postale zoološki naravni spomenik na račun bogate močvirne združbe rastlin, ki se je razvila ob bregovih in predstavlja habitat številnim gnezdilkam. Zaključno mnenje o umetnih jezerih – aku- mulacijah je, da so že sedaj nepogrešljive, potrebe po lastni pridelavi hrane bodo nare- kovale gradnjo novih. Dr. Andrej Širca trdi, da so obstoječi vodni zadrževalniki pozabljeni potencial Slovenije [Širca, 2015]. Zap. Št. Naziv akumulacije Občina Vodotok Vodno območje Zaključek gradnje leto Volumen pregrade v 000 m3 Višina pregrade v m Volumen akumulacije v 000 m3 1 Gradišče Lenart Velka Drava 1966 54 5,0 1.461 2 Radehova Lenart Globovnica Drava 1966 5 4,5 410 3 Komarnik Lenart Partinščak Drava 1967 37 5,5 800 4 Pernica I. + II. Pesnica Pesnica Drava 1968 55 6,5 1.100 5 Pristava Lenart Pesnica Drava 1968 33 6,0 950 Slika 11• Ormoško jezero [IZVRS, 2013]. Slika 12• Reka Sava med Krškim in Brežicami pred izgradnjo plovnega kana- la leta 1834 [Šebek, 2009]. Slika 13• Meandri Mure pri Gornji Radgoni in Bad Radkersburgu leta 1785 [Novak, 2009]. Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021170 dr. Uroš Krajnc• AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE 3.4 UGOVOR: IZGRADNJA AKUMULACIJE SUHORKA LAHKO OGROZI STATUS ŠKOCJANSKIH JAM KOT UNESCOVE DEDIŠČINE Predstavniki Javnega zavoda Park Škocjanske jame opozarjajo, da so Škocjanske jame še vedno edina samostojna naravna enota, ki je vpisana na seznam Unesco. Do leta 2017 so pridobivali dobre ocene, potem pa so jih začele ogrožati aktivnosti v okolici: industrij- ska cona in zgrajena avtocesta, interes je bil izkazan tudi za hitro cesto, polje vetrnih elek- trarn, take infrastrukturne investicije pa lahko Škocjanske jame posredno ali neposredno ogrožajo. Vpliv naj bi zanesljivo imela tudi akumulacija Padež – Suhorica. Sprašujemo se, kako bi imela Akumulacija Suhorka vpliv na Škocjanske jame? Takoj bi izključil problem porušitve pregrade, saj se do sedaj v Sloveniji ni porušila nobena visoka pregrada, nova zakonodaja (protipotresna gradnja) pa bo varnost samo povečala. Vpliv akumulacije pa je sprememba hidrološkega režima. Saj bodo vode pritoka reke Reke Su- horice polnile akumulacije in odtekle kot vir pitne vode na slovensko obalo. Kolikšen pa je ta vpliv? Hidrologija Reke je z izgradnjo akumulacij Klivnik in Mola že sedaj umetna. Klivnik je akumulacijsko jezero v Občini Ilirska Bistrica, zgrajeno 1987 za jezom na potoku Klivnik. Sedaj v jezeru vzrejajo ribe, dovoljen je tudi športni ribolov. Jezero Mola (tudi Molja) je umetno jezero na potoku Molja, nastalo leta 1979. Jezero služi še kot ribji rezervat, bo- gato je s ščukami, krapi in postrvmi. Prvotna funkcija obeh akumulacij je bila povečanje 6 Dežno Ptuj Levi pritok Rogatnice Drava 1971 28 8,8 330 7 Savci Ormož Sejanski potok Drava 1973 32 4,0 300 8 Požeg Maribor Sl. Bistrica Framski potok Drava 1983 142 9,0 1.720 9 Medvedci Sl. Bistrica Ptuj Polskava Devina Drava 1988-90 190 4,5 3.800 Preglednica 1• Podatki o akumulacijah na reki Pesnici [Firm, 1997]. Porečje Ime akumulacije Voda Količina vode za namakanje (l/s) Raba Namakanje po koncesijski pogodbi 1 Drava Kanal HE Formin Drava 5.000 + 5.000a HE, VV, N DA 2 Drava Kanal HE Zlatoličje Drava 12.000 HE, VV, N DA 3 spodnja Sava Akumulacija HE Blanca Sava 2.300b HE, VV, N DA 4 spodnja Sava Akumulacija HE Boštanj Sava 2.300b HE, VV DA 5 spodnja Sava Akumulacija HE Vrhovo Sava 2.300b HE, VV DA 6 zgornja Sava Akumulacija HE Mavčice (Trbojsko jezero) Sava 642c HE, VV DA 7 zgornja Sava Akumulacija HE Moste Sava 136c HE, VV DA 8 zgornja Sava Akumulacija HE Medvode (Zbiljsko jezero) Sava 651c HE, VV DA Preglednica 2• Akumulacije za hidroenergetsko rabo in količine vode za namakanje [UL BF, 2010]. Slika 14• Akumulaciji Klivnik in Mola [Ivanuša, 2019]. Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 171 AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE•dr. Uroš Krajnc Slika 16• Potrebne višine akumulacije Suhorka. nizkih pretokov reke Reke zaradi industrijskega onesnaženja v Reki. Danes imata akumulaciji nalogo zagotavljati ekološko sprejemljiv pretok Reke (v poletnem času) ter obrambo pred poplavami. Zelo dobro delovanje sistema je prestavil Blaž Ivanuša [Ivanuša, 2019]. Izpraznjenje akumulacij Mola in Klivnik pod koto biološkega minimuma ter posledično prekinitev bogatenja reke Reke v letih 2006– 2009 sta privedla do preučitve možnih rešitev za izboljšanje razmer v sušnih letih. Zaradi znižanja gladine pod biološki minimum v aku- mulacijah in zmanjšanja vodnatosti Reke so poginile ribe. Kot je prikazano na sliki 15, so bila ekstremna leta glede pomanjkanja vode v akumulacijah leto 1997 in zaporedoma leta 2006–2009. Zato je bilo izvedeno poskusno obratovanje akumulacij Mola in Klivnik v letih 2010–2011. Po rezultatih poskusnega obrato- vanja je nov ekološko sprejemljiv pretok reke Reke 640 l/s (prej 925 l/s) na V. P. Trnovo. S slike 15 vidimo, da v zadnjih letih ni prišlo do drastičnega praznjenja akumulacij. Bojazen glede možnega konflikta izgradnje akumulacij Padež – Suhorica s statusom Škocjanskih jam je bila prisotna že v času projektiranja v letih 2005–2007. Škocjanske jame se uvrščajo med 19 lokacij na svetu, ki so hkrati na seznamu svetovne dediščine (UNESCO/WHC), biosferni rezervat (UNESCO/ MAB) in kot podzemno mokrišče na seznamu svetovno pomembnih mokrišč Ramsar. Na podlagi takrat dostopnih podatkov, pridoblje- nih v času pisanja Okoljskega poročila za Državni lokacijski načrt za ureditev oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kra- škega območja (izdelovalca; LUZ, d. d./Aqua- rius, d. o. o.), in ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, navedenih v Okoljskem poročilu, DLN ne bi vplival na podzemne habitate in DLN ne bi vplival na edinstven primer podzemnega mokrišča. Takratni minister za okolje dr. Janez Podobnik se je udeležil v Parizu leta 2006 obletnice vpisa Škocjanskih jam v UNESCO-ov seznam in odprtju razstave o Škocjanskih ja- mah, za vsak primer je imel s seboj povzetke teh študij, vendar razprave o tej temi ni bilo. 3.5 UGOVOR: TEŽAVE S KAKOVOSTJO VODE V AKUMULACIJI SUHORKA Glede bojazni za kakovost vode v akumula- cijskem jezeru velja opozoriti na akumulacijo Butoniga v hrvaški Istri, oddaljeno zračne linije od Suhorice okoli 40 km. Akumulacija, name- njena za oskrbo s pitno vodo in obrambo pred poplavami, obratuje od leta 1988. Površina prispevnega območja rečice Butoniga na pregradi je 73 km2, površina jezera 2,45 km2, prostornina akumulacije je 19,7 milijonov m3, prostor za naplavine pa 2,2 milijona m3. Voda iz Butonige oskrbuje potrošnike v Pazinu, Poreču in Rovinju, kapaciteta vodnega vira in čistilne naprave je 1000 l/s. Odvzeta voda iz akumulacije se pred uporabo čisti na čistilni napravi, zgrajeni leta 2002. Proces čiščenja obsega naslednje faze: predčiščenje (predo- zoniranje, koagulacija, flokulacija in flotacija), hitra filtracija, glavno ozoniranje, počasna filtracija, dezinfekcija in korekcija vrednosti pH [Hajduk Černeha, 2017]. Zastavlja se vprašanje, ali podatki iz Butonige za Suhori- co niso relevantni in kje je strokovni razlog. Težava Butonige je plitvo dno akumulacije, saj se v poletnih mesecih voda ogreje po celotni globini jezera. Suhorica ima koncept z zaščitno plastjo vode na vrhu, ki se poleti ogreje (epilimnij), vendar se ne uporablja za oskrbo s pitno vodo, temveč je to le voda iz hipolimnija. Višina pregrade jer sestavljena iz štirih elementov: H1: globina vode, kjer ni možen odvzem za pitno vodo zaradi usedanja plavin. H2: višina zaradi koristnega volumna pregra- de (hipolimnij). H3: višina zaradi segrevanja vode v akumula- ciji (epilimnij). Slika 15• Obseg skupnega volumna v AK Mola in Klivnik po letih v m3 [Ivanuša, 2019]. Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021172 dr. Uroš Krajnc• AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE 4• ARGUMENTI ZA IZGRADNJO AKUMULACIJE SUHORKA 4.1 KDO JE STROKOVNA JAVNOST Z vodami se ukvarja mnogo strok, o njej predavajo na različnih fakultetah, ne samo naravoslovnih in tehničnih, temveč tudi na družboslovnih. Treba je le pogledati seznam predavateljev na Kongresih o vodah in javnih razprav ob vpisu pravice do pitne vode v Ustavo. Odličen presek kompleksnosti vode je podal dr. Miha Brenčič v predavanju O vrednosti vode, predavanje ob 75-letnici Geo- loškega zavoda). Brenčič trdi, da se vrednost vode kaže na več nivojih skozi njen položaj in vpliv na posameznika (ljudi, živali, rastline in naravo) in vlogo v kulturi, v ekonomiji, v znanosti, v politiki in drugih sistemih družbe [Brenčič, 2021]. Pri iskanju strateških vodnih virov in vodo- oskrbnih sistemov gre za zelo kom- pleksen problem in pri njem sodelujejo strokovnjaki različnih strok: zdravstveni hidrotehniki, hidrologi, inženirji za nizke gradnje, energetiki, biologi, limnologi, geo- logi, urbanisti, strokovnjaki za Kras, stro- kovnjaki za podnebje. Ali si lahko lastijo ime strokovna javnost samo predstavniki ene ali dveh strok? 4.2. BISTVENI ARGUMENT ZA: VARNOST VODNEGA VIRA SUHORKA V prostoru predvidene akumulacije in ožjem prispevnem področju Suhorice so gozd (81 %), slabša kmetijska zemljišča (19 %) in ena kmetija. Prisotna je še lokalna cesta v Suhorje. Torej v zaledju Suhorice ni odpadnih voda na- selij in odpadnih voda iz industrije in obrti, ni izpiranja iz intenzivnega kmetijstva [ZZV MB, 2006]. Tako se izpirajo v akumulacijsko jezero samo naravne razgradljive organske spojine. V prispevnem območju Rižane so med drugim tudi prometnice, cesta (pred leti izliv cisterne z nafto v reko Rižano pri kraju Rižana) železnica (leta 2019 izliv kerozina iz železniške cisterne pri Hrastovljah). Izvir Brestovica tik ob meji z Italijo, ki ima velik del prispevnega območja v H4: višina zaradi sploščitve poplavnega vala, valovanja, usedanja pregrade. H2: koristni volumen akumulacije izhaja iz manka vode, ki ga ne more zagotoviti Rižana v poletni sezoni. Takrat so tudi pretoki Rižane in Reke najmanjši. Izhaja iz potrebnega volumna vode glede na možno koriščenje reke Rižane 3.6 UGOVOR: ZA OSKRBO S PITNO VODO MORAMO UPORABLJATI PODZEMNO VODO Pri načelni opredelitvi, da uporabljamo kot vir pitne vode predvsem podzemno vodo, ne smemo pozabiti, da je na ozemlju Slovenije prisotna podzemna voda dveh tipov glede na vodonosnik. Prvi tip so peščeno-prodni zasipi rek Save, Savinje, Drave, Mure, drugi tip pa je apnenčasti in dolomitni vodonosnik na Krasu. Aluvialni nanosi so odlične naravne čistilne naprave za podzemno vodo, kar s pridom izkoriščamo za zajetji pri oskrbi s pitno vodo. V podzemnih vodah na Krasu pa teh čistilnih učinkov ni. Zaradi zelo dobre prepustnosti karbonatnih kamnin se na kraških območjih onesnažena padavinska voda hitro infiltrira v podzemlje in po razpokah in kanalih z majhno samoočiščevalno sposobnostjo odteka proti izvirom in zajetjem. Zaradi posebnih značil- nosti kraških vodonosnikov ter nevarnosti hitrega širjenja in dolgotrajnega pojavljanja morebitnega onesnaženja lahko izvajanje ne- primernih dejavnosti znotraj zaledja resno ogro- zi njegovo kakovost. Zajetje Malni uporablja KOVOD Postojna za oskrbo s pitno vodo občin Postojna in Pivka. Za zajetjem čistilna naprava za pitno vodo vsebuje elemente: mehansko kemijsko čiščenje: groba (pred)filtracija, pre- dozoniranje, koagulacija/flokulacija in flotacija ter sedimentacija, filtracija (peščeni filtri), glav- no ozoniranje, aktivno oglje, zaščitna primar- na in rezidualna dezinfekcija pred distribucijo. Končno čiščenje uporablja ultrafiltracijo. Izbor tehnologije čiščenja so narekovali zajem pod- zemne vode na kraškem območju in izredno široki vodovarstveni pasovi. Podobno čiščenje je potrebno v zajetju Mrzlek, ki ga uporablja Vodovod Nova Gorica (zajetje podzemne vode visokega Krasa Trnovsko-Banjške planote). Na kraškem območju izkoriščamo v odsotnosti podzemne vode izvire kraških rek Rižane (Rižanski vodovod Koper) in Hublja (oskrba s pitno vodo ajdovskega dela Vipavske doline). Čiščenje podzemne vode na Krasu za oskrbo s pitno vodo se ne razlikuje od čiščenja voda površinskih odvodnikov. V javnosti je prisotno napačno prepričanje, da je kvaliteta kraških izvirov (Malni, Brestovica, Rižana ...) enakovredna podzemni vodi iz aluvialnih vodonosnikov, kjer del čiščenja pitne vode opravi precejanje skozi te vodonosnike. Dejansko pa ni bistvene razlike v kvaliteti med vodo iz akumulacije in kraškega vira – v vsa- kem primeru je treba opraviti čiščenje surove vode v enakem obsegu (še posebej ob neugo- dnih hidroloških situacijah, ko je samočistilna sposobnost kraških vodonosnikov omejena – v nasprotju z aluvialnimi vodonosniki, ki delujejo v vseh režimih). 3.7 UGOVOR PROJEKT SUHORICA JE OVRGLA MEDNARODNA REVIZIJA Ta trditev ne drži. Naslov te recenzije je »Ocena projekta Oskrba Istre in obalne regije s pitno vodo«. Originalna recenzija ima Review od the project Water Supply for Istria and the Coastal Region, Hochschule für die Technik und Wasserwirtschaft Dresden, Institut für Wasserversorgung GmbH, June 14 2007. Predmet te recenzije je bila študija »Vpraša- nje ekološko sprejemljive nizke ravni reke Reke kot posledica zajetja vode za preskrbo s pitno vodo slovenske obale in zalednega kraškega območja« avtorja prof. Rismala in ne dokumentacija za akumulacije Padež, Suhorica in Veliki Padež, ki se je izdelovala leta 2005/2007. Polemika o tej recenziji je natančno opisana v dveh Gradbenih vestnikih ([Krajnc, 2007], [Rismal, 2007]). Dodatno je bila še predmet recenzije Analiza vodne bilance obstoječega projekta za oskrbo s pitno vodo obale in zaledja slovenske Istre in kraškega območja z novo načrtovano akumu- lacijo Suhorica in brez te akumulacije, avtor prof. dr. M. Rismal. Recenzent je ocenjeval zgolj študijo – oceno izračuna vodne bilance, ki jo je izdelal prof. Rismal in je predstavljala le alternativni predlog uradno naročenem projek- tu in Državnemu lokacijskemu načrtu (DLN) s strani MOP. Recenzent je podal predloge treh rešitev uporabe akumulacij Klivnik in Mola : 1. rešitev: povečanje volumna Klivnika in Mola. 2. rešitev: interventni dovod vode od drugje v letih, ko Klivnik in Mola ne zadoščata. Ko- mentar: Saj to je ravno predlog Suhorka, ki zagotavlja dovolj vode za vse hidrološke situacije! Druga varianta je le oskrba iz Hr- vaške! Vendar je iluzorno misliti, da bo rav- no takrat, ko je na tem območju ekstremna suša, na voljo neki drugi vodni vir, ki ga je možno takoj uporabiti. 3. rešitev: črpanje presežka vode iz reke v Molo. Kaj pa v primerih dolgih sušnih ob- dobij, ko v kritičnih poletnih mesecih ni pre- sežka vode v reki Reki? Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 173 5• ZAKLJUČEK Ker se v javnosti pojavljajo v glavnem argumenti, ki nasprotujejo izgradnji aku- mulacije Suhorka, je pošteno, da se prikažejo tudi argumenti v korist te grad- nje. S projektom Suhorca bo Slovenija dobila dolgoročen varen vodni vir za tri vodovodne sisteme: Rižanski, Kraški in Ilirskobistriški vodovod. Delovanje teh sistemov bo stabilno in varno tudi zara- di pričakovanih podnebnih sprememb. Presežki voda se bodo lahko uporabljali tudi v kmetijstvu in pri bogatenju nizkih pretokov reke Reke. 6• LITERATURA Brenčič, M., O vrednosti vode, Geološki zavod Slovenije, ZOOM predstavitev 18.5.2021, 2021. Firm, V., Avšič, F., Večnamenska raba vodnih akumulacij - razmejitev interesov in upravljanje v večnamenskih vodnih akumulacijah, Mišičev vodarski dan 1997, Zbornik predavanj, str. 39–44, 1997. Hajduk Černeha, B., Akumulacija Butoniga - pritisci u slivu i zaštita voda, Znanstveno stručni skup s međunarodnim sudjelovanjem Upravljanje jezerima i akumulacijama u Hrvatskoj, Zbornik radova, Biograd na Moru, 4.–6. svibnja 2017, 2017. Ivanuša, B., Izkoriščenost visokovodnih zadrževalnikov v luči upravljanja z vodnimi količinami, Mišičev vodarski dan 2019, 2019. IZVRS, Poročilo o delu Inštituta za vode Republike Slovenije za leto 2013, programski sklop: I Skupna EU politika do voda – I/1 Izvajanje vodne direktive I/1/1/5 Raba vode, naloga: I/1/1/5_1: DDU19 Ureditev primarne in sekundarnih rab vode v večnamenskih akumulacijah, Inštitut za vode Repu- blike Slovenije, 2013. Krajnc, U., Ali je akumulacija Suhorka potrebna? Drugo mnenje, Gradbeni vestnik Letnik 56, str. 270–275, 2007. Krajnc, U., Oskrba slovenske Istre s pitno vodo - povest o jari kači ali kako je Republika Slovenija povsem odpovedala pri reševanje tega problema, Ekolist: revija o okolju št. 8, str. 8–13, 2012. Krajnc, U., Kryžanowski, A., Upravljanje z vodnimi viri v jugozahodni Sloveniji, Vodni dnevi 2020, Slovensko društvo za zaščito voda, Rimske toplice, november 2020. Kryžanowski, A., Problematika oskrbe s pitno vodo v slovenski Istri, Gradbeni vestnik, letnik 69, str. 265–277, 2020. LUZ, d.d., Hidroinženiring d.o.o., IBE, d.d., SL Consult d.o.o. in Aquarius d.o.o, GOB, d.o.o, Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja Pobuda DPN / DIIP; povzetek za javnost, januar 2021. MO VE, Mestna občina Velenje, Jezera, https://www.velenje.si/za-obiskovalce/naravna-in-kulturna-dediscina/jezer, datum vpogleda 13. 2. 2021, 2021. Novak, J., Poplavna varnost in ukrepi ob nastopu visokih voda v porečju Mure, 20. Zborovanje slovenskih geografov Pomurje, Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri, zbornik, str. 106–116, 2009. RD MB, Ribiška družina Maribor, https://www.fischerkarte.at/sl/rd-maribor/ribnik-hoce-gramoznica-stavbargradis, 1. 6. 2021, 2021. Rismal, M., Ali je akumulacija Suhorka potrebna?, Gradbeni vestnik, letnik 56, str. 209–216, 2007. Rozman, U., Resnik, N., Žgajnar Gotvajn, A., Kalčikova, G., Komunalne čistilne naprave – pomemben vir mikroplastike v površinskih vodah, spletna Italiji, leži v bližini avtoceste, železnice in morja v zelo urbaniziranem okolju. Zaradi staranja prebivalstva se veča poraba zdravil, katerih ostanki pridejo v odpadne vode. Obstoječe čistilne naprave niso bile načrtovane za odstranjevanje obstojnih organ- skih spojin, kot so ostanki zdravilnih učinkovin, zato mejne vrednosti mikroonesnaževal na iztoku iz čistilnih naprav niso predpisani. V odpadnih vodah prav tako analize dokazuje- jo vsebnosti mamil, mikroplastike in virusov [Rozman, 2021]. Prečiščene odpadne vode odtečejo praviloma v površinske odvodnike, ki nizvodno napajajo podzemne vode, ki se čr- pajo za pitno vodo (Ljubljana, Maribor …). Od januarja 2021 velja direktiva Evropskega par- lamenta in Sveta o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, tako imenovana direktiva o pitni vodi, ki zahteva, da je treba pri določanju vrednosti parametrov, uporabljenih za vodo, namenjeno za prehrano ljudi, upoštevati javno- zdravstvene vidike in metodo ocenjevanja. Uredba o spremljanju stanja površinskih voda iz leta 2016 pa vsebuje seznam 10 snovi, ki jih je treba spremljati: naravni in sintetični hormoni, antibiotiki, pesticidi in dodatki k hrani. Isti seznam snovi je zastavljen tudi za podzemne vode. Prečiščene odpadne vode iz čistilnih naprav odtekajo praviloma v odvodnike (Sava, Dra- va, Savinja …), ki napajajo podzemne vode, ki so vir pitne vode. Dolgoročno se bo pri čiščenju odpadnih voda zaradi napajanja podzemnih voda zahtevalo odstranjevanje mikroonesnaževal ter ksenobiotičnih spo- jin (zdravila, droge) z uporabo sodobnejših postopkov čiščenja na čistilnih napravah za odpadne vode, kar bo zahtevalo ogromne dodatne stroške. Mi pa imamo na voljo vodni vir, kjer je ne- varnost tovrstnih onesnaževanj izključena, uporabimo ga! AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE•dr. Uroš Krajnc Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021174 stran https://sdzv-drustvo.si/novice/komunalne-cistilne-naprave-pomemben-vir-mikroplastike-v-povrsinskih-vodah/, datum vpogleda 13. 2. 2021, 2021. Šebek, Ž., Življenje z reko Savo, Neviodunum Krško, 2009. SZDV, Slovensko društvo za zaščito voda spletna stran https://sdzv-drustvo.si/novice/vodni-vir-padez-suhorica-vabilo-na-zoom-srecanje-v-januar- ju-2021/, datum vpogleda 24. 12. 2020, 2020. SZDV, Slovensko društvo za zaščito voda , spletna stran https://sdzv-drustvo.si/novice/mnenje-na-temo-akumulacije-suhorica/, datum vpogleda 18. 3. 2021, 2021. Širca, A., Vodni zadrževalniki – pozabljeni potencial Slovenije, 26. Mišičev vodarski dan, Zbornik referatov, str. 120–128, 2015. UL BF, Ciljni raziskovalni program: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in možnosti rabe vode v kmetijski pridelavi. Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi Delovna naloga 4: Stanje, obratovanje in perspektive obstoječih vodnih akumulacij iz vidika rabe vode v kmetijski pridelavi, Univerza v Ljubljani Biotehnična fakulteta, 2010. ZZV MB, Ocena kakovosti vodnih virov za potrebe projekta Ureditev oskrbe prebivalstva s pitno vodo slovenske Istre in zalednega kraškega območja, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2006. dr. Uroš Krajnc• AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 175 IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA•doc. dr. Melita Rozman Cafuta doc. dr. Melita Rozman Cafuta, univ. dipl. inž. kraj. arh. melita.rozman-cafuta@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor Povzetek l Luči kot del uličnega pohištva že stoletja sooblikujejo urbani prostor. Danes je razsvetljava javnih površin posebna kategorija oblikovanja prostora, pri kate- ri je pomembno, katere arhitekturne komponente so vidne oz. poudarjene, katera vrsta svetlobe se uporablja, kakšen je njen učinek, kje je lokacija svetlobnih elementov in kdo je uporabnik prostora. Načrtovati trajnostno razsvetljavo mesta pomeni veliko več kot le zagotavljanje ustrezne osvetljenosti ob nizki porabi energije in majhnih vplivih na okolje. Reševanje tega izziva ni samo tehnološko, ampak zahteva tudi upoštevanje subjektiv- nega pristopa. Ljudje se na prostorske razmere odzivamo z različnimi prioritetami, kot so psihološka, sociološka in estetsko-funkcionalna. V prispevku je predstavljen trajnostni model SEC, ki predstavlja metodologijo za vrednotenje ustreznosti in potenciala osvetlit- ve javnih odprtih površin mesta. Ime je kratica, izpeljana iz angleškega poimenovanja dimenzij modela, kot so »Suitability for users« (ustreznost za vsakogar), »Environmental acceptability« (okoljska sprejemljivost) in »Cost-effectiveness« (ekonomska učinkovitost). Osnovne tri dimenzije modela so razgrajene v šest faktorjev, ti pa nadalje v sedemnajst indikatorjev, ki jih je mogoče kvantitativno ali kvalitativno oceniti. Metodologijo podpira ocenitveni instrumentarij (anketni vprašalnik), ki je v celoti kompatibilen z modelom, saj vsakemu vidiku pripada vprašanje v vprašalniku. Uporaba modela SEC je predstavljena na študiji primera. Vključevanje modela SEC v načrtovalsko prakso lahko pozitivno vpliva na zavestno rabo energije, omeji svetlobno onesnaženje in pripomore k dvigu vizualnih standardov. Ni razloga, da bi osvetljevali bolj, kot je to nujno potrebno. Ključne besede: grajene strukture, javni prostor, razsvetljava, SEC-model, evalvacijska metodologija Summary l Lights as part of street furniture have complemented space for cen- turies. Public open space lighting today is a specific design of a space that depends on which spatial components should be made visible and highlighted, what the lighting effect should be, what kind of light is used, where lighting elements can be placed, and last but not least, who the user of the place is. Urban lighting design means much more than just providing sufficient illuminance with reduced energy consumption and low environmental impact. The solution to this challenge is not only technological, but also requires consi- deration of the subjective approach. People respond to spatial conditions with different priorities such as: psychological, sociological and esthetic-functional. The article presents the methodology and the model SEC (suitability for users, environmental acceptability IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA CHALLENGES OF PROVIDING SUSTAINABLE PUBLIC OPEN SPACE ILLUMINATION Strokovni članek UDK 656.1/.5:711.4(497.4) Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021176 1•UVOD Luči kot del urbanega pohištva že stoletja do- polnjujejo naš bivalni prostor. Zadnje desetletje 19. stoletja in prva leta 20. stoletja so bila čas pospešene gradnje cest in kanalizacije v urbanih središčih. Ta tehnološki napredek je povzročil dosledno uvajanje javne razsvet- ljave. Svetilka kot likovno izstopajoči element je vnesla bistveno spremembo v evolucijo urejanja urbanega okolja. Prve plinske svetilke so bile postavljene na frekvenčnih in tržno pomembnih delih mestnega jedra [Zupan, 2000]. Namembnost prostora je oblikovala posamezne oblikovne značilnosti svetil, pri čemer sta razkošen videz in višina svetila poudarjala pomembnost lokacije. Uveljavili so se kovinski, litoželezni močno okrašeni kandelabri. Prva svetila so bila postavljena v and cost-effectiveness) in the context of evaluating the adequacy and lighting potential of urban public spaces. The model consists of three basic dimensions subdivided into six factors. These are in turn divided into seventeen indicators that can be assessed quanti- tatively or qualitatively. The methodology is supported by assessment tools (evaluation questionnaire) that is fully compatible with the model, as each aspect has a correspon- ding question in the questionnaire. The application of the SEC model is presented in a case study. Incorporating the SEC model into planning practice can have a positive impact on conscious energy consumption, limit light pollution and help raise visual standards. There is no reason to light more than is absolutely necessary. Key words: built environment, open public space, city lighting, SEC model, evaluation methodology osi ulic ali v središče trgov in so v urbanem prostoru pogosto dominirala [Zupan, 2000]. Uvajanje elektrifikacije je bilo za svetila obliko- valsko stagnirajoče. Spremenili so se estetski poudarki in življenjske navade ljudi. Oblika kandelabrov je postala manj zanimiva, saj je bilo za nameščanje svetil dovolj drugih možnosti: stavbe, drevesa, spomeniki, leseni drogovi itd. V tem času so se pojavili tudi prvi svetlobni napisi in reklame. Osvetljene izložbe v pritličnih nivojih objektov so postale vizualna enota zase. Po 2. svetovni vojni je tehnolo- ški razvoj omogočil uporabo novih načinov osvetljevanja, ki so svojemu namenu služili manj vpadljivo. Svetilkam je bila odvzeta do- minantna vloga v prostoru. Osvetljenih je bilo vedno več površin, ne le ulice in trgi, temveč tudi pročelja stavb, spomeniki, oglaševalski objekti in urbano zelenje. Oblikovni razvoj zunanje podobe svetli se je upočasnil oz. se je preusmeril v tehnološki razvoj žarnic in sijalk [Rozman Cafuta, 2020]. Danes razsvetljava javnih urbanih površin predstavlja eno izmed ravni urbanega razvoja. Njeno načrtovanje mora biti produkt okoljske odgovornosti, gospodarske učinkovitosti in socialne kohezije, kot je primernost za upo- rabnika. Pri načrtovanju moramo upoštevati interese posameznika kot tudi celotne družbe. Zagotavljanje trajnosti kot temeljnega cilja te- melji na oceni možnosti doseganja takšne ka- kovosti in količine svetlobnih virov, da je raven osvetlitve skladna z načeli trajnostnega razvo- ja v smislu ohranjanja zdravja ljudi [Gaston, 2015], ohranjanja ekosistemov [Longcore, 2004], zmanjšanja porabe energije in prispev- ka k dobremu počutju ljudi [Papalambrou, 2019], socializaciji in ekonomski vitalnosti družbe [Gaston, 2015]. Ker je razsvetljava še vedno močno podvržena tehnološkemu napredku, je za njeno uspešno upravljanje pomembno tudi ravnanje v skladu s principi vzdržnosti. Iščeta se ravnotežje med pozitiv- nimi učinki osvetljevanja in sanacija najbolj negativnih učinkov. Osvetljevanje javnih odprtih javnih površin je danes zelo široko pokrito. V strokovnih krogih se največkrat omenja in preučuje razsvetljava prometnic ([Doulos, 2019], [Haans, 2012]), oglaševalska razsvetljava [Ngarambe, 2018], varnostna razsvetljava [van Rijswijk, 2018] in arhitekturna razsvetljava [Hänel, 2016]. V urbanem kontekstu so linearni elementi najpogosteje osvetljeni. Pri razsvetljavi promet- nic je zelo enostavno nadzorovati porabljeno električno energijo, izkoristek svetilk in odboj svetlobe od površine, da dobimo zadovolji- vo osvetljeno območje z majhnim vplivom na okolje [Doulos, 2019]. Ulice, pločniki in Slika 1• Trg Leona Štuklja (Maribor) podnevi. doc. dr. Melita Rozman Cafuta• IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 177 kolesarske steze so omejena območja s predvidenimi aktivnostmi (premikati se vzdolž ulice) in kvantitativnimi priporočili v obliki ener- gijskih razmerij, okoljskih meril in fotometričnih meritev. V urbaniziranih območjih pa obstajajo tudi drugi odprti javni prostori, kot so cone za pešce, javni trgi in parki. Ta območja so zbira- lišča ljudi in slednji se po njih gibljejo nekon- trolirano po celotni površini [Goličnik, 2006]. Najpogostejše dejavnosti tukaj so: hoja, tek, posedanje, druženje, igranje, rolanje in turi- stični ogledi [Rozman Cafuta, 2015]. Čeprav se mnoge od teh dejavnosti izvajajo predvsem podnevi, jih je mogoče podaljšati tudi v nočni čas. Na teh območjih osvetlitev prometnic ni nujno dominantna. Urbani prostor v veliki meri sooblikuje tudi arhitekturna in oglaševalska razsvetljava, ki pa je pogosto neenakomerno oz. točkovno razporejena. Skozi prizmo tehnološko usmerjenega vidika energijske učinkovitosti je osvetlitev merljiva količina. Vendar pa ideja trajnosti vključu- je tudi dimenzijo uporabnika. Tu ne more biti govora o absolutno merljivi svetlobni učinkovitosti – različni ljudje okolje različno dojemajo, njihova zaznava pa je odvisna tudi od prostorskega konteksta (urbanističnega in arhitekturnega). Doulos in sod. [Doulos, 2019] menijo, da je zasnova razsvetljave prilagojene uporabniku pomembnejša od izbire svetila samo na podlagi cene in kvanti- tete porabljene energije. Naše zaznavanje in dojemanje okolice je subjektivno, nanj pa vplivajo spol, starost, čas, izkušnje in kultura [Boyce, 2009]. Posledično so naše prioritete tako psihološke, sociološke kot tudi estetske. Ključnega pomena je načrtovanje razporedit- ve virov svetlobe glede na prostorski kontekst in zahteve uporabnika. Prepletanje območij različne svetlobne in- tenzitete na določenih predelih mesta, ki so primarno namenjena pešcem in kolesarjem, pa ne kaže nujno na neustrezno urbano okolje; pravzaprav so temnejši predeli mesta lahko celo zaželeni (ustvarjanje občutka za- sebnosti in sposobnost videti nočno nebo). Nizke stopnje osvetlitve zmanjšujejo njene negativne učinke, nižajo stroške energije in stopnjo svetlobnega onesnaževanja. Tudi to je pomemben prispevek k trajnostnemu raz- voju mesta. Zato je nujen premislek v smeri, kako uporabljati svetlobne intervencije, da dosežemo optimalno razmerje med vizualno učinkovitostjo osvetljene površine in inten- ziteto svetlobe. Poraja se vprašanje, kako zagotoviti optimalno ravnovesje med potrebo pa osvetlitvi, njeno všečnostjo in jakostjo, ob hkratnem zavedanju, da lahko ista svetilka ustvari drugačen vizualni učinek v različnih prostorskih pogojih. Koliko svetlobe in kje? Sprejeti pravilno od- ločitev ni tako enostavno. Pogosto so mejne vrednosti osvetljevanja preveč v ospredju, in ne ciljno okolje. Osvetljena ploskev (hori- zontalna ali vertikalna), ki izstopa iz temne okolice, je vizualno najbolj učinkovita. Nasprot- no zmanjšanje kontrasta med osvetljenim objektom in temnim okoljem povečuje težave pri zaznavanju prostorskega reda. Kako torej osvetlitev javnih odprtih površin prilagoditi pri- čakovanjem javnosti, z njeno pomočjo ustvari- ti vizualno privlačno mesto in hkrati upoštevati načelo trajnosti? Nujno potrebujemo ustrezno metodologijo ocenjevanja osvetlitve lokacije in merila vrednotenja. Posebna pozornost pa mora biti namenjena tudi izboru lokacije in obliki svetlobnih virov. Slika 2• Trg Leona Štuklja (Maribor) ponoči. Slika 3• Trg Leona Štuklja (Maribor) ponoči ob manjši jakosti osvetlitve. IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA•doc. dr. Melita Rozman Cafuta Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021178 2• METODOLOGIJA OCENJEVANJA USTREZNOSTI OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN Parametri urbanega prostora se nenehno spreminjajo. Dobri svetlobni ambienti imajo sposobnost prilagajati se vsem prostorskim okoliščinam. Samo močna ali šibka osvetlitev javnih površin ne zadostuje, osvetlitev mora biti funkcionalna. Vzdržnost torej ni dosegljiva kot trajno stanje, je le nabor zaželenih lastnosti kompleksnega sistema. Predvideva se, da mora trajnostno osvetljevanje javnih površin slediti enakim principom trajnosti kot druga področja trajnostnega razvoja mest, ki ga sestavljajo tri dimenzije, sloneče na stebrih družbe, okolja in ekonomije. Če želimo izboljšati ali ohranjati visoko kvali- teto bivanja po načelu trajnosti, potem mora biti osvetlitev prilagojena konkretni situaciji na točno določeni lokaciji. Ohranjanje naravnih in grajenih kakovosti urbanega prostora je visoka razvojna prioriteta. Pod okriljem meto- dologije ocenjevanja ustreznosti in potenciala osvetlitve javnih odprtih površin je bil na pod- lagi informacij, pridobljenih z metodo induktiv- nega sklepanja, zasnovan model vrednotenja osvetlitve urbanih površin. Sestavljajo ga tri dimenzije, ki so poimenovane: (1) USTREZNOST ZA UPORABNIKA (Suitability for users), (2) OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST (Environmen- tal acceptability) (3) EKONOMSKA UČINKOVITOST (Cost- effecti- veness). Model je dobil ime po prvih črkah poimenova- nja dimenzij v angleškem jeziku – model SEC. Vsaka dimenzija modela SEC ima svoje pripa- dajoče faktorje, kot so psihološki, sociološki, estetski, ekološki, funkcionalni in ekonomski. Vsakemu faktorju pripada ustrezni indikator, ki je naveden v preglednici 1 in s katerim se oceni pomen specifičnega faktorja. Metodologija SEC omogoča vrednotenje ustreznost in potencial osvetljenih površin na osnovi treh dimenzij, šestih faktorjev in sedemnajstih indikatorjev. Implementacija metodologije nam pomaga prepoznati spe- cifičnost konkretne situacije, da lahko odgo- vorimo na potrebe uporabnikov. Tako lahko prilagodimo svetlobne ambiente urbanih jav- nih površin v smeri povečanja oz. zmanjšanja jakosti svetlobe ali relokacije svetlobnih virov. V prvi fazi z implementacijo metodologije ovrednotimo osvetlitev konkretne lokacije, v drugi fazi ocenimo neizrabljen potencial in se v tretji fazi odzovemo na specifične prostor- ske okoliščine. Naš cilj je načrtovati prostor tako, da bo ta čim bolj prilagojen potrebam ljudi v smislu zagotavljanja enakih možnosti za življenje v mestu, hkrati pa bo mogoče doseganje ravnovesja med ohranjanjem po- zitivnih in sanacijo najbolj negativnih učinkov svetlobe. MODEL SEC DIMENZIJE FAKTORJI INDIKATORJI - KAZALCI TR AJ NO ST NA N O ČN A O SV ET LI TE V 1. USTREZNOST ZA UPORABNIKA 1.1 Psihološki 1.1.1 Občutenost prostora 1.1.2 Pritegnitev pozornosti 1.1.3 Vidna orientacija 1.1.4 Subjektivna varnost 1.2 Sociološki 1.2.1 Raba prostora 1.3 Estetsko - funkcionalni 1.3.1 Estetski vtis lokacije 1.3.2 Učinek osvetlitve 2. OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST 2.1 Okoljski 2.1.1 Vpliv na habitate 2.1.2 Vpliv na živa bitja 3. EKONOMSKA UČINKOVITOST 3.1 Tehnološko - funkcionalni 3.1.1 Jakost osvetlitve 3.1.2 Odboj svetlobe od površine 3.1.3 Lokacija svetila 3.1.4 Videz svetila 3.2 Ekonomski 3.2.1 Strošek energije 3.2.2 Svetlobni izkoristek 3.2.3 Strošek postavitve svetlob- ne infrastrukture 3.2.4 Strošek vzdrževanja sve- tlobne infrastrukture Preglednica 1• Predstavitev dimenzij, faktorjev in indikatorjev modela SEC [Rozman Cafuta, 2020]. 3•IMPLEMENTACIJA SEC-MODELA V NAČRTOVALSKO PRAKSO Pri uporabi modela je pomembno vklju- čevanje časovne komponente. Večkratna uporaba modela nam omogoča primer- javo dobljenih rezultatov. Zato je smiselna uporaba metodologije za oceno začetnega stanja in oceno uspešnosti po posegu v prostor ali za spremljanje stanja skozi različna časovna obdobja. Tudi enkratna uporaba modela je učinkovita kot orodje za prepoznavanje trenutnega stanja in pomaga pri odločitvah v smeri načrtovanja sanacije. Pri tem je zahtevan kombiniran pristop različnih tehnik preučevanja (pre- glednica 2). Okoljski in ekonomski faktor sta predmet bioloških in ekonomskih znanosti. Temelji- ta na opazovanju in monitoringu stanja v naravi in na finančnih trgih. V nadaljevanju prispevka nista bila podrobneje obrav- navana. Tehnološko-funkcionalni faktor se obravnava s pomočjo fotometričnih meritev in analize situacije na terenu. Obe tehniki omogočata pridobitev primer- ljivih rezultatov. Za preučevanje dimenzije ustreznost za uporabnika pa je najbolje uporabiti za evalvacijski instrument anketni vprašalnik. doc. dr. Melita Rozman Cafuta• IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 179 3.1 Anketni vprašalnik kot orodje za analizo trenutnega stanja osvetlitve javnih odprtih površin mesta Anketni vprašalnik obsega vprašanja zaprte- ga tipa petstopenjske ocenjevalne lestvice. Z namenom preučitve vpliva posameznih indi- katorjev oz. kazalnikov modela SEC je bila pri sestavi vprašalnika vpeljana nova kategorija, poimenovana aspekti (preglednica 3). Vsak indikator je razčlenjen na podlagi pripadajočih vidikov. Anketni vprašalnik sestavljajo štirje deli. V prvem delu se preučuje subjektivno zaznana kvaliteta osvetljenega ambienta. Dru- gi del je namenjen preučevanju pogostosti obiska lokacije ponoči. V tretjem delu se oceni estetski vtis lokacije, zadnji, četrti del pa je namenjen preučevanju učinka osvetlitve. Uporaba anketnega vprašalnika omogoča pri- dobitev primerljivih numeričnih rezultatov na katerikoli javni odprti površini mesta. Anketira- nje kot standardiziran postopek pa omogoča spremljanja stanja prostora tudi skozi daljše časovno obdobje. Primerjamo lahko lokacije z drugačnim ali podobnim prostorskim kontek- stom znotraj istega mesta ali v širšem radiju. 3.2 Prikaz uporabe anketnega vprašalnika kot orodja za evalvacijo situacije Uporabnost anketnega vprašalnika je demon- strirana na primeru Trga Leona Štuklja v Mari- boru (sliki 1 in 2). To je v letu 2011 otvorjen trg, ki velja z 9000 kvadratnimi metri za največji slovenski trg. Poimenovan po slovenskem olimpioniku Leonu Štuklju. Danes je prizorišče številnih občasnih aktivnosti (prireditve). Na njem je 70 dreves. Podrobni opis situacije na trgu je predstavljen v preglednici 4. Z analizo in meritvami na terenu ne moremo pokriti celotne evalvacije po SEC-metodologiji. Za pridobitev primerljivih numeričnih rezulta- tov, ki vključujejo uporabnikovo dimenzijo s fokusom na preučevanju psiholoških, socio- loških in estetsko-funkcionalnih prioritet, je bil uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 200 prebivalcev (100 moških, 100 žensk), ki so vsaj pet dni prebivali v mes- tu. Vsi anketirani so lokacijo dobro poznali in jo pogosto obiskovali. Vzorec je zajemal mlajšo populacijo (med 18. in 35. letom), saj se ta starostna skupina v mestu ponoči pogosteje giblje. Anketiranci so lokacijo oce- njevali na podlagi pojmovnih skrajnosti na petstopenjski ocenjevalni lestvici. Vsakemu aspektu ocenjevanja lokacije je pripadala po ena pojmovna skrajnost (preglednica 3). V predstavljenem primeru je bilo opravljeno en- kratno vrednotenje. Tovrstna ocena lokacije je uporabna kot vhodna informacija o trenutnem stanju prostora. Na njeni podlagi je možno za- četi razmišljati o ukrepih za izboljšanje stanja MODEL SEC DIMENZIJE FAKTORJI INDIKATORJI - KAZALCI Tehnika preučevanja TR AJ NO ST NA N O ČN A O SV ET LI TE V 1. USTREZNOST ZA UPORABNIKA 1.1 Psihološki 1.1.1 Občutenost prostora anketa 1.1.2 Pritegnitev pozornosti 1.1.3 Vidna orientacija 1.1.4 Subjektivna varnost 1.2 Sociološki 1.2.1 Raba prostora anketa 1.3 Estetsko - funkcionalni 1.3.1 Estetski vtis lokacije anketa 1.3.2 Učinek osvetlitve 2. OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST 2.1 Okoljski 2.1.1 Vpliv na habitate opazovanje 2.1.2 Vpliv na živa bitja 3. EKONOMSKA UČINKOVITOST 3.1 Tehnološko - funkcionalni 3.1.1 Jakost osvetlitve meritve na lokaciji3.1.2 Odboj svetlobe od površine 3.1.3 Lokacija svetila analiza situ- acije3.1.4 Videz svetila 3.2 Ekonomski 3.2.1 Strošek energije monitoring vrednosti 3.2.2 Svetlobni izkoristek 3.2.3 Strošek postavitve svetlob- ne infrastrukture 3.2.4 Strošek vzdrževanja svet- lobne infrastrukture Preglednica 2• Tehnike preučevanja posameznega indikatorja. FAKTORJI INDIKATORJI-KAZALCI ASPEKTI POJMOVNE SKRAJNOSTI V ANKETNEM VPRAŠALNIKU 1.1 Psihološki 1.1.1 Občutenost prostora •vabljivost odbijajoče-vabljivo •prijetnost neprijetno-prijetno •sproščenost napeto-sproščeno 1.1.2 Pritegnitev pozornosti •sestava enostavno-zapleteno •vzbuditi interes dolgočasno-zanimivo •stimulativnost uspavajoče-spodbujajoče 1.1.3 Vidna orientacija •preglednost nepregledno-pregledno 1.1.4 Subjektivna varnost •varnost nevarno-varno 1.2 Sociološki 1.2.1 Raba prostora •raba prostora ne obiskujem – vedno obiskujem 1.3 Estetsko- funkcionalni 1.3.1 Estetski vtis lokacije •urejenost lokacije neurejeno-urejeno 1.3.2 Učinek osvetlitve •zanimivost nezanimivo-zanimivo •prijetnost bleščeč sij-prijeten sij •skladnost neskladno-skladno Preglednica 3• Aspekti in navezujoče pojmovne skrajnosti [Rozman Cafuta, 2020]. IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA•doc. dr. Melita Rozman Cafuta Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021180 povsod tam, kjer je to potrebno. Ciklična upo- raba omogoča širšo aplikativnost rezultatov v smeri spremljanja stanja ali ocene uspešnosti potencialne prenove lokacije. Zaznavanje prostora ni univerzalno, temveč subjektivno pogojeno. Zato ne obstajajo mejne ali referenčne vrednosti prostorskih zaznav. Z namenom reševanja problema subjektivne mere smo ustreznost in potencial osvetljenih površin vrednotili posredno skozi skladnost dojemanja prostora in njegove izkoriščenosti v dnevnem in v nočnem času. Primerjava rezultatov omogoča oceno kvalitete nočnih ambientov. Rezultati študije primera so podani v preglednici 5. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je raz- vidno, da so povprečne vrednosti ocenitve posameznih aspektov relativno visoke tako v dnevnem kot v nočnem času. Tak rezultat nakazuje na visoko stopnjo zadovoljstva upo- rabnikov s prostorom. Pri petih indikatorjih so povprečne vrednosti za noč celo višje, pri indikatorjih vzbuditi interes in stimulativnost pa je ta razlika celo statistično signifikantna. An- ketirani razsvetljavo ocenjujejo kot kvalitetno, saj so povprečne vrednosti vseh treh vidikov (zanimivost, prijetnost, skladnost) relativno visoke. Če povzamemo ključne ugotovitve, je primer- jalna analiza prostora v ocenah med dnevom in nočjo pokazala, da osvetlitev omogoča nemoteno rabo prostora v nočnem času, am- bient pa je uporabnikom všečen. Tak rezultat je spodbuden tudi s stališča prenove lokacije leta 2011 v smeri izgradnje trga. Zaključiti je mogoče, da vsaj kar zadeva dimenzijo ustrez- nosti za uporabnika, je stanje ustrezno in nadaljnji ukrepi v tem trenutku niso potrebni. Prenova je bila uspešna. KRITERIJ IZBORA Opis stanja na lokaciji Urbanistične značilnosti prostora Trg leži v centralnem delu mesta in je pomembno vozlišče poti. Central- ni del je namenjen prireditvam in je zato le občasno zaseden. Trg je za- prt za promet. Obdajajo ga stavbe pretežno bančnega sektorja. Robove trga si lastijo lokali. Drevnina, klopi in koši se nizajo vzdolž robov trga. Tipologija razsvetljave Arhitekturna razsvetljava. Infrastruktura za razsvetljavo Viseče svetilke so razpete čez celotno širino trga. Na robovih so na- meščene tudi prostostoječe svetilke na drogu. V tlakovce so vgrajene talne svetilke. Svetila ne ovirajo gibanja pešcev. Tip svetil Svetilke imajo enostavno pravilno geometrijsko obliko. Kovinski dro- govi so rdeče-rjave barve. Sijalke so zasenčene. Karakteristike razsvetljave Svetloba visečih sijalk je ploskovno usmerjena na tlakovano površino, svetloba prostostoječih sijalk na drogu pa je usmerjena točkovno. Pritlični nivo objektov in prostor pred njimi, razen banke, ni osvetljen. Učinek razsvetljave Razsvetljava omogoča neomejeno uporabo prostora tudi v nočnem času. S spreminjanjem barv svetlobe ter prisotnostjo oz. odsotnostjo svetlobe talnih svetilk ustvarjajo različne svetlobne ambiente. Intenziteta svetlobe Svetilke oddajajo svetlobo srednje jakosti. Barva svetlobe Barva osvetlitve se spreminja v kratkih intervalih, od bele do zelene, modre, rumene do vijoličaste. Preglednica 4• Opis stanja na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. DAN NOČ ASPEKTI x̅ σ x̅ σ Razlika x ̅ t 2p r 1. del: Subjektivna ocena kvalitete ambienta (indikatorji: Občutenost prostora, Pritegnitev pozornosti, Vidna orientacija, Subjektivna varnost) Vabljivost 4,23 0,889 4,18 0,910 0,055 0,783 0,435 0,391 Prijetnost 4,16 0,833 4,25 0,747 -0,090 -1,445 0,150 0,383 Sproščenost 3,91 0,894 4,03 0,921 -0,120 -1,799 0,074 0,460 Sestava 3,08 1,166 3,12 1,167 -0,040 -0,452 0,652 0,425 Vzbuditi interes 4,09 0,941 4,25 0,813 -0,160 -2,323 0,021 0,391 Stimulativnost 3,84 0,939 4,10 0,862 -0,265 -3,693 0,000 0,386 Preglednost 4,44 0,713 4,40 0,679 0,045 0,774 0,440 0,303 Varnost 4,19 0,829 4,13 0,814 0,065 1,012 0,313 0,389 2. del: Pogostost obiska lokacije (indikator: Raba prostora) Raba prostora 2,89 1,138 2,20 1,047 0,690 10,072 0,000 0,609 3. del: Estetski vtis lokacije (indikator: Estetski vtis lokacije) Urejenost lokacije 4,62 0,581 4,44 0,684 0,185 3,976 0,000 0,469 4. del: Učinek osvetlitve (indikator: Učinek osvetlitve) Zanimivost / / 3,97 1,098 / / / / Prijetnost / / 4,47 0,776 / / / / Skladnost / / 4,33 0,832 / / / / Preglednica 5• Primerjalna analiza razlik v dojemanju prostora v dnevnem in nočnem času. doc. dr. Melita Rozman Cafuta• IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 181 4•SKLEP Trajnostni razvoj je strnjeno napisan napotek za naše sedanje obnašanje v prostoru, kar velja tudi za odprte javne površine, ki morajo ustrezati oblikam življenja, ki so jim name- njene. Njihovo ustreznost in strukturiranost beremo s pomočjo svetlobe. Zato je zelo pomembno, da razumemo, kako te površine delujejo v nočnem času. Zaznava prostora je pomembno izhodišče za analizo odnosov med človekom in okoljem. Pri oblikovanju svetlobnih ambientov prvenstveno izhajamo iz potreb človeka, na celostno podobo odpr- tih javnih površin pa vpliva tudi svetilka kot element urbanega pohištva. Če želimo z osvetlitvijo urbanih površin ohra- njati ali izboljšati kvaliteto vzdržnega bivanja, mora biti osvetlitev prilagojena konkretni si- tuaciji na točno določeni lokaciji. Ohranjanje naravnih kakovosti in virov mora biti visoka raz- vojna prioriteta. Široka paleta možnosti osvet- ljevanja javnih površin zahteva uporabo efek- tivnih metod, ki nam pomagajo izbrati najbolj ustrezno obliko in razporeditev virov svetlobe. Pri tem se zahteva celovit pristop, sestavljen iz vrednotenja učinkovitosti osvetlitve, energetske učinkovitosti in okoljskih kriterijev. V prispevki je predstavljen tridimenzionalni evalvacijski model ustreznosti in potenciala osvetlitve urbanih površin – model SEC in evalvacijska metodologija SEC, ki omogoča ovrednotenje osvetlitve konkretne lokacije, oceno neizrabljenega potenciala ter prepo- znavanja in odziv strokovnjaka na specifič- ne prostorske okoliščine. Vsaka dimenzija modela SEC ima svoje pripadajoče faktorje, kot so psihološki, sociološki, estetsko-funk- cionalni, okoljski, tehnološko-funkcionalni in ekonomski. Vsakemu faktorju pripada ustrezni indikator, s katerim se oceni po- men specifičnega faktorja. Ti indikatorji so občutenost prostora, pritegnitev pozornosti, vidna orientacija, subjektivna varnost, raba prostora, estetski vtis lokacije, učinek osvet- litve, vpliv na habitate, vpliv na živa bitja, jakost osvetlitve, odboj svetlobe od površine, lokacija svetila, videz svetila, strošek energije, svetlobni izkoristek, strošek postavitve svet- lobne infrastrukture in strošek vzdrževanja svetlobne infrastrukture. Anketa, meritve na terenu in zbiranje podatkov so osrednje podporne tehnike, ki omogočajo implementacijo modela SEC v planersko prak- so. V prispevku je podrobneje predstavljen evalvacijski instrument anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz štirih sklopov. Aplikacija anketnega vprašalnika omogoča pridobitev numeričnih rezultatov, ki izražajo subjektivno mero kot skladnost dojemanja prostora in njegove izkoriščenosti v dnevnem in nočnem času na podlagi trinajstih aspektov. Aplika- cija vprašalnika v planerski praksi je lahko enkratna ali večkratna (ciklična). Primerjava rezultatov omogoča oceno kvalitete nočnih ambientov. Metodologija SEC gradi na principu trajnosti tako, da korelira vir svetlobe, urbanistično- -planersko vrednotenje prostora in uporabni- kovo subjektivno zaznavo ambienta. Tovrstne obravnave zaznavno-spoznavnega procesa lahko omogočijo načrtovanje kakovostnih sve- tlobnih ambientov, še posebej tam, kjer nismo podvrženi strogim standardom načrtovanja razsvetljave prometnic. Naš cilj je spodbujanje zavestne rabe svetil tudi v širšem urbanem prostoru, še zlasti pa na javnih površinah, kot so trgi, parki in cone za pešce. S premišljenim načrtovanjem in rabo svetlobe je možno dose- či visoko raven kakovostne osvetlitve z nizkimi stroški. Nižji stroški pa pomenijo prispevek k učinkovitejši gospodarski rasti in posredno tudi k trajnosti javnih odprtih površin mesta. 5•LITERATURA Boyce P. R., Fotios S., Richards M., Road lighting and energy saving. Lighting Research and Technology, 41, 245–260, 2009. Doulos L. T., Sioutis I., Kontaxis P., Zissis G., Faidas K. A., Decision support system for assessment of street lighting tenders based on energy performance indicators and environmental criteria: Overview, methodology and case study, Sustainable Cities and Society, 51, 101759, 2019. Gaston K. J., Gaston S., Bennie J., Hopkins J., Benefits and costs of artificial nighttime lighting of the environment, Environmental Reviews, 23, 14–23, 2015. Goličnik B., Vedenjski zemljevidi ljubljanskih trgov in parkov: novi izzivi in pogledi na načrtovanje in urejanje prostora, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 2006. Haans A., de Kort Y. A. W., Light distribution in dynamic street lighting: Two experimental studies on its effects on perceived safety, prospect, con- cealment and escape, Journal of Environmental Psychology, 32, 4, 342–352, 2012. Hänel A., Doulos L. T., Schroer S., Gălătanu C. D., Topalis F., Sustainable outdoor lighting for reducing energy and light waste, Improving Energy Efficiency in Commercial Buildings & Smart Communities Conference, Frankfurt, Germany, 16–18 March 2016, 202–212, 2016. Longcore T., Rich C., Ecological light pollution, Ecological Environment, 2(4), 191–198, 2004. Ngarambe J., Kim G., Sustainable Lighting Policies: The Contribution of Advertisement and Decorative Lighting to Local Light Pollution in Seoul, South Korea, Sustainability, 10, 1007, 2018. Papalambrou A., Doulos L. T., Identifying, Examining, and Planning Areas Protected from Light Pollution. The Case Study of Planning the First National Dark Sky Park in Greece, Sustainability, 11, 5963, 2019. Rozman Cafuta M., Open Space Evaluation Methodology and Three Dimensions Evaluation Model as a Base for Sustainable Development Tracking, Sustainability, 7(10), 13690–13712, 2015. Rozman Cafuta M., Sustainable City Lighting Impact and Evaluation Methodology of Lighting Quality from a User Perspective, Sustainability, 13(6), 3409, 2020. Van Rijswijk L., Haans A., Illuminating for Safety: Investigating the Role of Lighting Appraisals on the Perception of Safety in the Urban Environment, Environment and Behavior, 50(8), 889–912, 2018 . Zupan G., Ulično pohištvo: Urban furniture: mesto Ljubljana 1800-2000, DZS, 2000. IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA•doc. dr. Melita Rozman Cafuta Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021182 V oktobru 2020 so se s sklopom D – Gaberke na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem pričela prva gradbena dela na 3. razvojni osi – se- ver. Odsek med Velenjem in Slovenj Gradcem je sicer razdeljen na 8 sklopov. Sklop D – Gaberke obsega novogradnjo dela hitre ceste, deviacijo regionalne ceste z nadvozom, oporno konstrukcijo in dve krožišči v območju priključka Gaberke na hitri cesti. V okviru sklopa D – Gaberke se urejajo še pripadajoči komunalni vodi ter druge deviacije lokalnih cest. Sklop D – Gaberke obsega tudi ureditev transportne poti presežkov izkopnih materialov do premogovnika Velenje, ki bo služila ves čas gradnje celotnega odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem. 3. RAZVOJNA OS – SEVER, ODSEK VELENJE–SLOVENJ GRADEC, SKLOP D – GABERKE Lokacija: Gaberke pri Velenju Investitor: Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS, d. d.) Projektanti: JV LINEAL, d. o. o., BPI, d. o. o., IRGO CONSULTING, d. o. o. Inženir: DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o. Izvajalci: JV Kolektor CPG, d. o. o., CGP, d. d., Novo mesto, VOC Celje, d. o. o. Slika 1• Nadvoz 4-03 preko hitre ceste v priključku Gaberke. Slika 2• Montaža opaža prvega polja prekladne konstrukcije nadvoza 4-03. DARS, d. d.• 3. RAZVOJNA OS – SEVER, ODSEK VELENJE–SLOVENJ GRADEC, SKLOP D – GABERKE Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 183 3. RAZVOJNA OS – SEVER, ODSEK VELENJE–SLOVENJ GRADEC, SKLOP D – GABERKE•DARS, d. d. Nadvoz 4-03 preko hitre ceste je zasnovan kot prednapeta armiranobetonska semi-integralna okvirna konstrukcija preko šestih polj z razpetinami 39,00 + 4 x 33,00 + 25,00 m skupne dolžine 196,0 m in skupne širine 12,76 m. Prerez prekladne konstrukcije je zasnovan kot ploščati nosilec trapezne oblike z obojestranskima konzolama spremenljive višine 160–200 cm. Podporno konstrukcijo nadvoza predstavljajo dva krajna opornika in pet vmesnih stebrov. Stebri so višine 7,74–22,00 m polnega prečnega prereza dimenzij 3,00/1,50 m. Temeljenje nadvoza je globoko na pilotih. Slika 3• Armatura četrtega polja prekladne konstrukcije nadvoza 4-03. Slika 4• Oporna konstrukcija 10-OK-14 (pilotna stena). Oporna konstrukcija 10-OK-14 je zasnovana kot pilotna stena, sidrana s stalnimi geotehničnimi sidri skupne dolžine 198,75 m. Konstrukcijo sestavlja 83 armiranobetonskih pilotov s premerom 150 cm na medsebojni razdalji 2,4 m. Piloti so spremenljive dolžine med 16 in 24 m. Vrhi pilotov so v vzdolžni smeri povezani z armiranobetonsko vezno gredo dimenzij 190 x 170 cm. Pogodbena vrednost Sklopa D – Gaberke znaša 8,47 mio. EUR brez DDV. Fotografije: Luka Mozetič, DARS, d. d. Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021184 ZADNJI PRIPRAVLJALNI SEMINAR IN IZPITNI ROK ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2021 ZADNJI PRIPRAVLJALNI SEMINAR IN IZPITNI ROK ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2021 A. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI: Seminarje organizira Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana; Telefon: (01) 52-40-200 e-naslov: gradb.zveza@siol.net; gradbeni.vestnik@siol.net. Uradne ure: od ponedeljka do četrtka od 09.00 do 14.00 ure; v petek ni uradnih ur za stranke! Pripravljalni seminar bo za: 1. Pooblaščene inženirje gradbene stroke (to je za kandidate, ki imajo končano najmanj drugo bolonjsko stopnjo gradbeništva, oziroma univerzitetni diplomirani inženirji grad- beništva, ter za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje po 58. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti) 2. Vodje del za področje gradbene stroke (to je za kandidate, ki izpolnjujejo pogoje izobrazbe iz gradbene stroke za izvajalce po 4. točki prve in druge alinee 14. člena Gradbenega zakona) Predavanja bodo iz naslednjih predmetov izpitnega programa: 1. Predpisi s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka 2. Investicijski procesi in vodenje projektov 3. Varstvo zdravja in življenja ljudi ter varstvo okolja pri graditvi objektov 4. Področni predpisi in standardizacija s področja graditve objektov Cena za udeležbo na seminarju in za literaturo znaša 623,22 EUR z DDV. Kandidati lahko poslušajo tudi zgolj posamezna predavanja v okviru rednih seminarjev, cena za obisk posa- meznega predavanja je 124,64 EUR z DDV. V cenah so všteti tudi odmori za kavo. V primeru prepovedi zbiranja večjega števila ljudi na dogodkih v zaprtih javnih prostorih z namenom omejitve širjenja virusa covid-19, bo seminar izveden kot spletna konferenca. Kotizacijo za seminar je potrebno nakazati ob prijavi na poslovni račun ZDGITS: SI56 0201 7001 5398 955. Prijavo je potrebno posredovati organizatorju (ZDGITS) na e-naslov gradb.zveza@siol.net najmanj 7 dni pred začetkom seminarja! Prijavni obrazec je objavljen na spletni strani ZDGITS. Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20). B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije o strokovnih izpitih in izpitnih programih je mogoče dobiti na spletni strani IZS (www.izs.si), po telefonu (01) 547-33-19 (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 10.00 do 12.00 ure; v torek od 14.00 do 16.00 ure) ali osebno na sedežu IZS (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek in petek: od 8.00 do 12.00 ure; torek: od 12.00 do 16.00 ure). SEMINAR IZPIT 04. - 06. 10. 2021 23. in 24.11.2021 (po potrebi še 25.) Gradbeni vestnik • letnik 70 • avgust 2021 NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Rubriko ureja•Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net III. STOPNJA – DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRAJENO OKOLJE Stefano Caprinozzi, Potresni odziv jeklenih rezervoarjev s pla- vajočimi strehami, mentor prof. dr. Matjaž Dolšek, somentor izr. prof. dr. Fabrizio Paolacci; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=128475 I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Gal Slemenšek, Mehansko-fizikalne lastnosti konopljinega beto- na, mentor izr. prof. dr. Andrej Ivanič, somentor izr. prof. dr. Samo Lubej; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79398&lang=slv I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Z diplomskim izpitom sta študij zaključila: Matjaž Hozjan Stanislav HozjanII. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO David Krznar, Hidrološka analiza poplav za porečje Krke, mento- rica izr. prof. dr. Mojca Šraj, somentorica dr. Mira Kobold; https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128516 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Manca Fale, Primerjava ocene okoljskih vplivov montažne lese- ne in zidane opečne hiše, mentorica izr. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar, somentorici asist. Maja Žigart Verlič in dr. Tina Špegelj; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79043 I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Žiga Roštohar, Vpliv različnih pristopov k sanaciji toplotnega mostu pri balkonski konzoli, mentor doc. dr. Jure Kokalj, somen- tor asist. Luka Pajek; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=128515 Matic Janko, Integracija pogodbenega popisa del in terminskega plana s 3D modelom zgradbe v programskem okolju BEXEL Ma- nager, mentor doc. dr. Aleksander Srdić; https://repozitorij.uni-lj. si/IzpisGradiva.php?id=128514 UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO KOLEDAR PRIREDITEV Rubriko ureja•Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net 22.-24.9.2021 S.ARCH 2021 - 8th International Conference on Architecture and Built Environment with Architecture AWARDs Spletna konferenca Rim, Italija www.s-arch.net/ 24.-26.9.2021 ICSCE 2021 - 5th International Conference on Structural and Civil Engineering Spletna konferenca www.icsce.org 27.-29.9.2021 International Conference on Civil, Structural and Environmental Engineering Spletna konferenca www.olcinternational.com/civil-engineering/index.php 30.9.2021 8. posvetovanje slovenskih geotehnikov in 21. Šukljetov dan Spletna konferenca http://sloged.si/ 7.-8.10.2021 42. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Kulturni center Rogaška Slatina, Slovenija http://www.sdgk.si/ 7.-8.10.2021 Vodni dnevi 2021 - Simpozij z mednarodno udeležbo Spletna konferenca Rimske Toplice, Slovenija https://sdzv-drustvo.si/vodni-dnevi/ 14.-16.10.2021 ICCEN 2021 - 9th International Conference on Civil Engineering Singapur www.iccen.org/index.html 27.-29.10.2021 SCA21 — 6th Smart City Applications International Conference Spletna konferenca Safranbolu, Turčija http://medi-ast.org/SCA2021/ 2.-6.11.2021 5th World Landslide Forum Kjoto, Japonska http://wlf5.iplhq.org/ 4.11.2021 Strokovni posvet Društva za ceste severovzhodne Slovenije ”Slovensko gradbeništvo pred izzivi izgradnje velikih promet- nih infrastrukturnih projektov” Maribor, Slovenija www.dcm-svs.si 1.-4.12.2021 11th International Workshop on Advanced Ground Penetrating Radar Valletta, Malta www.iwagpr2021.eu/ 23.-25.2.2022 DFI-PFSF Piling & Ground Improvement Conference 2022 Sydney, Avstralija www.dfi.org/dfieventlp.asp?13385 27.-29.3.2022 ICOCE 2022 – 6th International Conference on Civil Enginee- ring Spletna konferenca Singapur www.icoce.org/ 1.-6.5.2022 ICSMGE 2022 - 20th International Conference on Soil Mecha- nics and Geotechnical Engineering Sydney, Avstralija www.icsmge2022.org/ 20.-24.6.2022 ICOSSAR 2021-2022, 13th International Conference on Structural Safety & Reliability Šanghaj, Kitajska www.icossar2021.org/ 27.-29.6.2022 IS-Cambridge 2022 — 10th International Symposium on Geo- technical Aspects of Underground Construction in Soft Ground Cambridge, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske www.is-cambridge2020.eng.cam.ac.uk/ 17.-21.9.2023 12th International Conference on Geosynthetics Rim, Italija www.12icg-roma.org