ZGODOVINSKI ČASOPIS 47 • 1993 • з 475 
razred italijanske in slovenske narodnosti spopadel ne samo s težavnim socialnim položajem, marveč tudi 
s težnjami italijanskih iredentističnih krogov za priključitev tega ozemlja k Italiji, poudarja avtor. 
Lično opremljena druga številka Annales (zbornik krasi bogato slikovno gradivo ter še posebno 
izbrana serija slik Tartinijevega gledališča v Piranu) prinaša - tako kot že prva - obilo zanimivega in stro­
kovno raznovrstnega branja, obenem pa pričujoči zbornik z raziskavami oziroma študijami, ki jih 
objavlja, vse bolj zapolnjuje vrzeli v našem dosedanjem vedenju o bližnji in daljnji preteklosti Istre v naj­
širšem smislu. 
A v g u s t L e š n i k 
P a u l M e i n h a r d S t r ä s s l e , Der internationale Schwarzmeerhandel und Konstantinopel 
1261-1484 im Spiegel der sowjetischen Forschung. Bern - Frankfurt am Main - New York - Paris : 
Peter Lang, 1990. 384+XI strani. (Geist und Werk der Zeiten, Nr. 76). 
Pred seboj imamo glede na zasnovo nenavadno raziskovalno delo s področja bizantinistike švi­
carskega raziskovalca Paula Meinharda Strässla, specialista za ekonomijo, občo zgodovino, germanistiko, 
rusistiko in bizantinistiko. Knjiga o mednarodni crnomorski trgovini in Konstantinoplu od 1261 do 1484 
je rezultat več kot enoletnega sistematičnega študija v Moskvi, St. Peterburgu, Odesi in Sofiji. 
Prvotni namen pisca je bil, na poseben metodološki način prikazati obsežno sovjetsko literaturo, ki 
obravnava navedeno tematiko, predvsem pa rezultate sovjetskih strokovnjakov približati zahodnim bizan-
tologom, katerim zaradi jezikovnih ovir to ni bilo omogočeno. Prav tako je nameraval pisec, kot je raz­
vidno iz uvodnih pojasnil, raziskati marksističen in nemarksističen pristop do problemov crnomorske 
trgovine, vendar je zaradi svoje sistematične in strukturalne obravnave delo opredelil tudi kot raziskovalni 
prispevek. 
Ugotovil je, da se je območje Črnega morja od leta 1261 v nadaljnjih dveh stoletjih razvijalo v nekem 
zaključenem krogoteku. Noben drug prostor v tedanjem svetu ni bil z vidika mnogoterih trgovsko bla­
govnih tokov tako izrazito prehoden. Bil je začetek in konec ter prehodni prostor pomembnih trgovskih 
poti in intenziven akcijski prostor različnih trgovskih narodov (Genova, Benetke, Bizanc, Trapezunt, 
Armenija, Rusija, Moldavija). Od druge polovice 13. stoletja, ko so v ta prostor posegli Mongoli, do 15. 
stoletja, ko so se pontskega bazena polastili Turki, sta na tem prostoru utrdili svoje pozicije Benetke in 
še posebej Genova, uveljavili svojo trgovinsko in kolonialno organizacijo in razvili odgovarjajočo tehniko 
poslovanja. Bistvena podlaga za ta proces je bogastvo dobrin na ožjem in širšem geografskem prostoru 
pontskega bazena, Gre za masovne izvozne dobrine, kot žito, kaviar, sužnji, živina, pa tudi dragoceno in 
luksuzno blago. Italijanske mestne državice so si namreč prizadevale v Levanti izgubljene pozicije nado­
mestiti z odpiranjem novih trgovskih centrov. Zaradi takšnega razvoja se je podaljšala dotlej v vzhodno 
Sredozemlje iztekajoča se trgovska pot proti severu k Črnemu morju. 
Cilj Strässlove raziskave je bil, kar se da celovito zajeti rusko in ukrajinsko strokovno literaturo in 
jo sistematično prikazati, razporejeno po posameznih problemih. Njegov namen je tudi opozoriti na 
sporna vprašanja, protislovja in raziskovalne napake. 
Avtor je razdelil delo na več vsebinskih sklopov. V dveh krajših sestavkih je v uvodnem poglavju raz­
pravljal o gospodarskem in političnem razvoju na črnomorskem območju od 13. do 15. stoletja in s tem 
postavil zgodovinsko podlago za razglabljanje v temeljnem delu študije. Sledi glavni del knjige, ki je 
sestavljen iz dveh sestavkov. Historiografski del je posvečen grobo skiciranim zgodovinskim in arheo­
loškim raziskovalnim rezultatom in to v okviru splošnega razvoja sovjetske medievistike, bizantinistike in 
arheologije od 1918 do 1988. Pri tem se je dotaknil tudi ideološkega aspekta raziskav kot tudi problemom, 
vezanim na raziskovalne diskusije in znanstveno metodološki pristop. Avtor je skušal pri prikazu sovjet­
skega zgodovinopisja zavzeti kolikor toliko nevtralno stališče do tim. »marksističnih« raziskav gospo­
darsko zgodovinskih vprašanj. V tem okviru pisec obravnava tudi tipologijo pisnih in arheoloških virov. 
Že v uvodu je pisec opozoril, da je izloči! neznatne epigrafske spomenike in numizmatične specialne 
študije. Prav tako se je moral odpovedati prikazu armenske in gruzinske historiografije zaradi jezikovne 
bariere. 
V drugem, zelo-obsežnem historiografsko-zgodovinskem delu, ki je povzetek rezultatov sovjetskega 
zgodovinopisja in arheologije, je avtor razdelil šest tematskih območij: trgovske naselbine, kolonije, 
trgovske poti, trgovsko blago, socialna struktura nosilcev trgovine, trgovska, kolonialna in fiskalna 
politika. Metodološko je zanimiv način obravnave navedenih tematskih sklopov. Raziskava je potekala v 
povezavi z vsakokratno terminološko-tipološko razpravo v okviru enotne geografske mreže in to sistema­
tično glede nastanka, bistva in razvoja, kot tudi po vlogi in pomenu vsakokratnega dejanskega stanja. 
V zaključku vsakega poglavja so rezultati povzeti v tezah. 
Strässlovo delo je opremljeno z zelo izčrpnimi opombami in dodana je obsežna bibliografija (viri in 
literatura). V dodatku najdemo ustrezne tabele in skice ter karti: trgovska naselja in kolonije, trgovske 
poti. Pregledni in hitri orientaciji služi osebni in stvarni register. 
Strässlovo delo predstavlja prvikrat celovito obsežne, toda v dokajšnji mer: razpršene rezultate 
sovjetskega zgodovinopisja in arheologije v zvezi s poznosrednjeveško trgovino na črnomorskem 
območju. Dela sovjetskih zgodovinarjev, bizantologov in arheologov so podvržena kritični analizi, vendar 
s poudarkom na velikih zaslugah sovjetske historiografije in arheologije pri raziskovanju omenjenih tem. 
Brez dvoma je avtor s svojo izčrpno analizo prispeval k interdisciplinarni in komparativni specialni 
raziskavi s področja bizantinistike. 
I g n a c i j V o j e