Štev. 27. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številka dinar. 1. julija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloge Marijin list i Kalendar Srca Jézušovoga. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema’ samo tiskarna in uredništvo v Soboti .Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v »Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Inteligenca. Ta reč pride od latinskoga intèllego, ka pomeni spoznati, razmiti, misliti, či pravimo kakšemi človeki, da je inteligenten pomeni telko, da je to razmeten človek, šteri se je vnokaj včio i dosta razmi. Inteligetni so teda lehko lüdje šteri so zvršili visike i vnoge šole, ravnotak pa tüdi lüdje brez vsakši šol. Glavno je to, da si je človek na kakši način pridobo vnogo znanja i je istinsko razmeten i moder. Pravimo večkrat od kakšega tüdi prostoga človeka, da je visiko naobražen i inteligenten. Z rečjov „inteligenca“ pa navadno ščemo označiti tiste lüdi, šteri majo kakše višiša šolsko znanje, ali včasi tüdi samo svedočanstva, da so spunili višiše šole. Mi smo v naši novinaj že večkrat pisali, da mamo mi za našo krajino premalo potrebni šolani lüdi. Šolani lüdje so potrebni, da prevzemejo različna ravnitelske mesta, ar brez šolski spričeval prosti človek takši mest nemre dobiti, kak šteč je ovači razmeten i moder, ali z drügov rečjov, kak štéč je inteligenten. Šolane lüdi zato postavlajo na takša mesta, ar so tej navadno tüdi bole razmetni ali Inteligentni od tisti, šteri nikši šol nemajo. Zgodi se pa jako dostakrat tüdi, da ja takši šolani človek jako malo inteligenten i ga nikak nemremo račanati med inteligenco. Prava inteligenca. Istinsko inteligenten ali naobraženi i moder človek ne govori rad vnogo od sebi i svoje pameti. Takši človek je navadno tihi, miren, rad drügomi pomaga i nikoga ne zaničavle zavolo njegovoga neznanja, siromaštva ali nevole. Ne išče časti sebe, ne Štima se s svojim znanjom i vsešerom prizna, da so poleg njega tüdi drügi modri, razmeti i napunjeni z dobrimi lastnostmi ešče mogoče v vekšoj meri kak on. Pravičen je proti sebi i proti drügim. Pravi istinski inteligent ma navadno poleg svoje modrosti tüdi dobro srce i Čisto nepokvarjeno düšo. Demokratska inteligenca. - Mi Znamo, da či v kakšoj vesnici šteri človek vnogo pripovedavle od sebe kak je Čeden i moder, te že malo podvojimo v njegovoj istinskoj razmetnosti. Ravno to bi skoro lehko pravili od naše takzvane demokratske inteligence. Či človek den na den čüje trobiti, da so edini inteligenti v našoj krajini različni glasni demokrati, vsi drügi pa, da so nindri daleč za božim hrbtom, te že mora nikelko Čüdno te lüdi poglednoti. Tak se nam vidi, da so tej lüdje nigda čüli nindri reč »inteligent.“ Ka pravzaprav to pomeni, ešče dnesden ne vejo. Nego strašno imenitna se njim je Vidla ta reč. Pa tej lüdje so sebe že od nigda za nikelko bole imenitne i nepredne držali od vsej drügi lüdi na sveti, zato so to reč včasi na sebe vzeli. Da bi se zato sami sebi kem bole imenitni vidli, so začnoli praviti sami od sebe, da so edina inteligenca na sveti oni. Ves drügi svet okoli sebe majo za strašno nazadnjaški i neinteligenten. To pa morajo tak držati, ar tej lüdi na sveti nišče drügi nema za inteligence kak oni sami sebe. I či sami sebe ne bi zvali za inteligence, te je sploj nišče nigdar nebi imenüvao za inteligente. I tej lüdje so se začnoli nikaj v nas zaletavati. Že nikelko časa gečijo i pisarijo, da mi sploj nemamo inteligence, na naše istinsko razmetne i modre lüdi se pa obregüjejo, kak da tej sploj ne spadajo med takzvane inteligenco. Povemo ešče ednok, da mamo za našo krajino premalo potrebni šolani lüdi, povemo pa tüdi, da mamo prave istinske inteligence več, ka vsa Slovenska demokratarija vküp. Lüdi, šteri vso svojo düševno hrano pijejo iz plitvoga demokratskoga »Jutra,“ mi sploj ne postavlamo v vrsto inteligentni oseb. Tem se je nigda nekaj sanjalo, da bi jako lepo bilo, či bi oni nekaj malo več bili kak drügi. I to njim nemre oditi iz glave. Oni ščejo biti nekaj več, oni sami ščejo biti Inteligentni i zvün nji nega več nindri inteligence. Takše prazne demokratske inteligence pa — odslobodi nas Gospodne. PO ŽALOSTNI DOGODKIH v BELGRADI. Preminočo soboto so pokopali v Zagrebi Pavla Radiča i dr. Basaričeka. Kak se že navadno zgodi, da pri kakšem bitji ravno nedužnoga zadene najvekša nesreča, tak bi lehko pravili tudi od obej tej pokojnikov, da sta po nedužnom zgübila živlenje. Pravi krivci so se pri prvom streli sposkrili i odbežali iz skupščine, zdaj pa nesramno kažejo s prsti na drüge i ščejo vso krivdo sünoti na lüdi šteri so nikaj ne krivi. Kak je prišlo do te nesreče? Gda je naše lüdstvo zvedilo, ka se je zgodilo v Belgradi, se niti nišče nej preveč začüdivao. Zgučali so si: To smo že čakali, da nikaj takšega mora priti.“ Pogučali so si samo, ka je pa s Plinom i Pribičevičom?! gda so zvedeli, da sta teva zdravja i najprvle odbežala iz skupščine, je vakši pravo: Kakpa, šteri je nájveč kriv, tisti vsigdar srečno vujde.“ I nemremo praviti, da so naši lüdje ne povedali istine. Ka se je zadnje čase delalo v parlamenti, to je že niti za štalo ne bilo več. Tüdi najbole miren poslanec je gratao že nemiroven. Niti edna Vlada v našoj državi je do zdaj ne mela tèlko poslancov za seov, kak ravno ta Vlada. Več kak dve tretini vsej poslancov je na vladnoj strani. Vsi ešče Znamo, kak dugo so se vršila pogajanja, naj bi Radič s svojimi poslanci tüdi sto- po v vlado. Ali tü je prišao zmes nesrečen Pribičevič. Vido jé, da njega nindri nišče nešče več meti, kak se že vsešerom demokratov vsakši kak najbole ogne, zato je pritegno k sebi tüdi Radiča. Siromaka Radiča so tak stisnoli med sebe, da je niti gučati nindri ne smeo nikaj. Na te način je vodo vso opozicijo Pribičevič, šteromi je glavna briga bila to, da pride kem prvle v vlado, či pa ne pride v vlado pa vse razbije. Vladini lüdje so se večkrat izrazili, da Radiča sprimejo v vlado. Ar čiravno je Radič včasi jako nepremišleni i nageo, itak je od Pribičeviča, Pucla i demokratov stokrat bogši. Nego Pribičevič je Radiči toga ne dopüsto. Skleno je, da morejo to vlado, V šteroj nega njega, s silov razbiti. Vlada že par mesecov ne mogla nikaj več delati. Gda je što od vlade šteo kaj gučati, ali kakši hasnoviti predlog dati da ga skupščina sprime, so začnoli pribičevičovi, radičovci i Pucel kričati, ružiti s klopmi i cepetati z nogami, da je nišče nikaj ne mogao čüti i nikaj ne razmiti. Vladinim poslancom i ministrom so takša iména zgučali, da se to od najbole divji lüdi ne bi šikalo. Tak so den za dnevom pripravlali nesrečo. Vlada je vse to strašno mérno prenašala. Čakala je, mogoče se tej nepremišleni lüdjé li nikelko pomirijo i bo parlament lehko mirno delao naprej. Ali Pribičevič i Pucel sta Šla tak daleč, da se je že tüdi radičovcom vse nikelko prenoro vidlo. Zato so se že začnola pogajanja, kak bi lehko parlament mirno delao i bi mogoče tüdi radičovci stopili v vlado. I v te namen sta se ravno Pokojniva Pavle Radič i dr. Basariček pogovarjala z vladnimi poslanci. Toga se je palig Pribičevič strašno zosagao. Začno je pa na vse grlo kričati v parlamenti proti vladi čitüdi je Stefan Radič že izjavo, da de glasao za vlado, či bo državi to v hasek. Med takšimi stopaji se je približala tista krvava Sreda, gda je proso za reč Črnogorski poslanec Puniša Račič. Med govorom njemi je radičov poslanec Pernar zakričao, da je znoro bege (to je törske grofe) Račič je zakričao Pernari, naj vzeme to reč nazaj. Pernar je toga ne šteo; povedao je ešče dvakrat naj vzeme reč nazaj ar si ovači sam poišče svoje poštenje. Gda Pernar li nej šteo vzeti te reči nazaj, je segno Račič v žep, potegno revolver i strelo na Pernara. Kakpa, da so vsi poslanci skočili zdaj vküp i šteli vzeti Račiči revolver. Nego Račič, kak je sam po teli jako močen, je podro nikelko lüdi nakla, nato pa večkrat strelo. V skupščini je gratala velka zmešnjava, Vnogi poslanci so bežali vö i med njimi je tüdi Račič odišao. šteri poslanci so bili doktori, so včasi pribežali streljenim na pomoč. Pernar je bio ranjeni nad srcom, dr. Basariček je ležao že mrtev, Pavle Radič je mirao, Štefan Radič je dobo v červo i ešče eden Radičov kmečki po slanec v roko. Prepelali so vse v špitao, gde je Pavle Radič že med potjov mro, vsi drügi pa odzdravijo. Račiča so naskori po tom žandari prijali i je že zapreti. V jeseni pride pred sod. Što so mrtvi i što morilec ? Pokojni Pavle Radič, star 48 let je Štefana 'Radiča bratov sin. Zvršo trgovsko šolo i leta 1923. bio zvoljeni za poslanca. Bio je miren, delaven i po svojoj naravi nekaj ščista drügoga kak njegov nageo stric Štefan Radič. Dr. Gjura Basariček je bio star 44 let, svoje visoke šole je zvršo v Zagrebi. Bio je prijatel Slovencov i je delao na to, naj bi prišlo v Radičovo stranko kem več krščanskoga živlenja, i njemi je bilo jako žao da je med Radičovim i Katoličanskim gibanjom ne moglo priti do prijatelskoga dela. Puniša Račič je po rodi Črnogorec. Spadao je k takzvanim Pašičovim radikalom, šteri so bili s Pribičevičom vred proti vladi. V parlamenti je večkrat govoro proti vladi i vsa opozicija njemi je ploskala. Nego, či je vido, da je Vlada kaj dobroga napravila, je tüdi ž vladov potegno. Za koj njim je šlo? Prva žela Prtbičeviča po krvavom dnevi je bila ta, naj zdajšnja Vlada spadne i dobi vlado on v roke. Mislo si je, da či je prí- tirao parlament tak daleč> da je morala tečti krv, da zdaj za to ceno mora dobiti vlado v roke. Od toga človeka si je teško misliti slabšega. Nego to se njemi je ne zgodilo. Vlada nema nikšega zroka, da bi davala oblast iz svoji rok, najmenje pa takšim lüdem kak je Pribičevič. Vlado morajo meti v rokaj lüdje, za šterimi stoji večina poslancov. Zdajšnjo vlado podpira više dvesto poslancov, za Pribičevičom pa ne stoji niti 30. I denok bi rad meo v vladi prvo reč, či ne pa šče vse razbiti. Vlado pri toj krvi ne zadene niti najmenša krivica. Niti edna Vlada do zdaj je ne s takšov mirnoščov poslüšala najbole grdi govorov, kričanje i rogatanje, kak ravno ta vlada. Prgišča poslancov se je norca delala z ministrov, vladni poslancov, cele države, ne je dopüstila, da bi vlada delala, delali so proti državnomi posojili i tak naprej, pa vlada je čakala, mogoče pridejo k pameti. To se je ne zgodilo. Od dneva do dneva so bole noreli, dukeč je ne prišlo do krvi. Zdaj bi pa radi krivdo skotali na vlado. Brezmejna nepoštenost. Da naši demokratje na poštenost ne dajo vnogo, to je že stara istina. Teško si pa človek more misliti, takšo nesramnost i takšo nepoštenost, kakšo kažejo pri tej žalostni dnevaj naši slovenski demokratje. Njüvomi poslanci se je niti ednomi nika ne zgodilo, ar so vsi kak zavci odbežali iz skupščine. Kakše posebne slave so si s tem ne mogli spraviti, ar pá so pri toj krvi ne ravno preveč nedužni, že kažejo na levo i desno što je kriv. Pravijo, da je Puniša Račič ne strelao zato, ar je nagle nature i so ga oni sami razčemerili, nego zato, ar so njemi prej to drügi tak Zapovedali. Pa že tak namigavlejo okoli, da je to strelanje naročila Vlada, ali Vukičevič ali tüdi dr. Korošec. Tej lüdje so zdaj nikelko malo zgübili glavo. Vidijo, da so oni sami pritirali parlament do toga, ka se je zgodilo, zdaj bi se pa pri tom deli strašno svetniški radi pokazali. Samo, da je mi že vsi preveč dobro poznamo. Kelko bole bodo v tej dnevaj kričali i kazali na drüge, telko bole si bomo mi svoje mislili. 2. NOVINE 1. julija 1928. NEDELA. (Na deo sv. Petra i Pavla.) V tisti časaj, prišao je Jezus v kraje Cezareje Filipove i je pitao svoje vučenike govoreči: »Što pravijo lüdje, da je Sin človekov?“ Oni so pa pravili: »Ništerni, da je Ivan krstiteo, ništerni, da je Elijas, drügi pa da je Jeremias ali šmed prorokov.“ Jezuš njim pravi: „Vi pa, ka pravite što da sam.“ Odgovoro je Simon Peter i pravo: „Ti si Kristuš, Sin živoga Boga.“ I Jezuš je odgovoro i njemi velo: »Blaženi ti Simon, sin Jonaša, ar meso i krv ne sta ti nazvestila toga, nego Oča moj, šteri je v nebesaj. Jaz pa velim tebi: TI si Peter (to je pečina) i na to pečino zozidani Cerkev svojo i vrata peklenska je ne premorejo. I tebi dam klüče kralestva nebeskoga, i kakoli zavežeš na zemli, zavezano bode i v nebesaj, i kakoli razvežeš na zemli, razvezano bode i v nebesaj.« (Po risalaj peta.) V tisti časaj, pravo je Jezuš vučenikom svojim: »Či pravičnost vaša nede obilnejša od pismarov i farizeušov, ne pridete v kralestvo nebesko. Čüli ste ka je bilo po- vedano starim : Ne vmori, što pa vmori, vreden je sodbe. Jaz pa vam povem : Vsaki ki se srdi na brata svojega, vreden je sodbe. Što pa pravi brati svojemi Raka, vreden je spravišča, šteri pa pravi norc, vreden je peklenskoga ognja. Či teda prineseš dar svoj k oltari i se spomeneš, da ma tvoj brat kaj proti tebi, ostavi svoj dar pred oltarom i se idi prvle zmirit z bratom svojim i potom pridi i darüj dar svoj. Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. Blagoslovleni, ki pride v imeni Gospodnovom! Naš presvetli nadpastir, milostivni püšpek lavantinski, pridejo s tov nedelov palig v našo krajino. Nam, ki smo napunjeni z živim verskim živlenjom, se vsigdar razveseli düša, gda nas obišče ta sreča, da mamo svojega lüblenoga nadpastira med sebom. Vzradosti s pa naše srce pri toj priliki ešče telko bole, ar po vnogi stoleta! Prihaja med nas znova Odposlanec boži, ki nam naznanja reč božo v jeziki, šteroga mi razmimo. Vnogo sto let smo živeli mi posebno živlenje, sami za sebe, ločeni od drügi bratov iste narodnosti. Smo Slovenci, ali mi smo ohranili svoj starinski jezik, šteri se kelko telko loči od pismene slovenščine. V svojem jeziki smo mi od nigda hvalili Bogá na domi i v cerkvi, v tom jeziki se je razvila tüdi naša posebna naložba kniževnost, štera je ne mlada. V novoj državi, k šteroj smo se prostovolno i z veseljom pridrüžili, smo doživeli posebno od svetske oblasti vnogo, vnogo bridkosti. Ta oblast nemro prerazmiti, da je doba deseti let v razvoji naroda i jezika silno kratka. Ta oblast je šablonsko jemala nas pod iste mere kak Slovence prek Müre. Naši posebni razmer ne pozna i se ne potrüdi spoznati ji. Zato se nam godi velka krivica, i boli nas, da nam tej krivic neščejo omiliti. I vidlo se nam je že, da začne cerkvena oblast po ravno tisti stopajaj hoditi. Z velkov lübeznijov so sprimali naši lüdje knige, pisane v pismenoj slovenščini. Stare mohorske knjige so radi čteli, ali nazadnje so li priznali da ščista vsega ne razmijo. »Vsebino razmimo, ali vnogo reči je, šteri ne razmimo. Naša deca bodo mogoče to že vse razmila. Nove mohorske knjige pa že žmetnej razmimo. Pisane so v za nas preteškoj slovenščini. Za nas starejše je to prenageo razvoj. Mi smo živeli v drügom sveti.“ Ravnotak je z živim jezikom. »Mi mamo radi dühovnike, šteri pridejo od prek k nam. Razmimo je, ar mi več poslüšamo njüv jezik i več čtemo njüvi knjig kak oni naši. Ali vseedno moramo na konci povedati, da je Ščista ne razmimo. Tak ji ne razmimo kak svoji domači lüdi. Takšo predgo moramo jako verno poslüšati. Trüdni gratamo pri tom i nakonci smo li samo nikaj splošnoga razmili od nje. Mi znamo, da je češčena Marija telko kak zdrava Marija, mi Znamo, da je češčena bodi Kraljica, telko kak pozdravlena bodi Kralica, pa itak či molimo z rečjov češčena, se nam vidi, kak da ne vemo, ka zgovarjamo. Naša deca se mogoče tomi že bole privadijo, mi starejši bi radi ešče nikelko časa po starom meli.« „Naši očevje so znali cele stavke iz evangeliumov. Te so včili nas i mi bi radi to včili tüdi svojo deco. Nego mi znamo to po našem jeziki. Či nam v pismenoj slovenščini prečtejo evangelij, komaj spoznamo ž njega svoje stare reči. Či si ne bi zapomnili stari reči, mislimo dostakrat, da nam čtejo evangelij, šteroga smo ešče nigdar ne čüli. Kak nam je milo, či čüjemo na velke svetke tiste stare naše reči svétoga evangelioma, štere smo ešče kak deca v cerkvi poslüšali. Nekam k srci so nam zrasle te naše starinske reči i počütimo se, kak na tühinskom, či čüjemo inačiše.“ »Mamo radi dühovnike, šteri pridejo k nam, ali brez domači se ne počütimo domače. Konči mi starejši lüdjé. Radi bi videli en časek bar ešče Svoje domače lüdi med nami. Naša deca mogoče tega več nede čütila, ka čütimo mi starejši. Itak pa mislimo, da se v kratkom časi tüdi oni ešče telko ne spremenijo, da njim domáča reč ne bi bila več tak mila kak nam.« To so v zadnjem Časi pogoste reči naši lüdi. Niti najmenše tožbe ne najde človek njij. Preveč so vdani cerkvenomi ravnanji, da bi mogli gda kaj najmenje proti tomi povedati. Čütijo pa nekaj, ka je boli, ka je teži. I v svojem presvetlom nadpastiri vidijo tistoga, šteri njim to bolečino, ki je samo na mestaj v našoj krajin), omili i odzdravi. V njem vidijo očo, samo dobroga očo. V njem vidijo dobrotivno razmevanje naše krajine i naši posebnosti. Zato ga pri toj priliki srčno pozdravlamo v lübezni i zavüpanji. Što je kriv, da naši ponesrečenci ne dobijo hitre pomoči? Za razločne nesreče davle ponesrečenim vlada dvojne vrste podporo. Za menše škode iz redni letni prispevkov, šteri so postavleni v dr- žavni potrošaj (proračuni), za vekše nesreče, pa mora narodna skupščina zglasati poseben zakon, s šterim pooblasti vlado, da sme iz državnih sredstev ponesrečenim plačati vekšo pomoč. Ar je kvar, šteroga je napravila našim gornjim Občinam Zadnja toča jako velki, ki znaša več kak 25 miljonov i je pomoč hitro potrebna, sta našiva gg. poslanca predložila narodnoj skupščini zakonski predlog s prošnjov, da ga kak hitroga sprime i pooblasti vlado, da plača našim ponesrečencom 3 miljone din. za prvo pomoč. Što je kriv, da te predlog nede mogeo biti hitro sprejeti? Po poslovniki, ki vrejüje delo narodne skupščine, smejo biti za hitro potrebne stvari vloženi hitri zakonski predlogi, šteri morajo priti prvi v tistoj vrsti na dnevni red, kak so vloženi. Samostojni demokratje (Pivko, Žerjav) i radičovci, šterih najvekša dravniška modrost i lübezen do naroda se je kazala do nesrečnoga krvavoga dneva v tom, da so na vse mogoče načine zavirali delo vlade i narodne skupščine, ar so tam samo larmali i klopi trli; so v novejšem časi vložili 34 nepotrebni hitri zakonski predlogov i razne tožbe, da bi tak preprečili vsako hasnovito delo. Či bi meli za makovo zrno sramü, bi je moralo pred lüdstvom i drügimi narodi biti sram. Ar je teda že 34 nepotrebni hitri zakonski predlogov bilo vloženi, i bi predlog našiva poslanca prišeo komaj kak 35. na vrsto i ar demokratje i radičovci k vsakomi tomi predlogi po več dnevov govorijo, samo naj delo zavirajo je očivesno, da bi predlog za naše ponesrečenec prišeo komaj za edno leto na vrsto. To naj vzemejo na znanje tisti, ki so ešče dozdáj kaj dali na skrahirano demokratsko stranko. Ponesrečenci pa naj znajo, da njihovo' pomoč zadržavlejo radičovci i demokratje, da bodo znali tüdi odgovoriti te, kda pridejo med narod sline cedit, kakda oni delajo za lüdstvo. Našiva gg. poslanca pa bota iskala drügo pot, da konči nekaj dobita za prvo pomoč nesrečnikom. Agrarne zadeve. Vabilo na redni občni zbor »Agrarne Zadruge za Prekmurje v Črensovcih“, registrovane zadruge z neomejeno zavezo. Vršo se bo 8. julia v Črensovcih v dvorišči Cigan Ivana po velikoj božoj slüžbi ob edenajstoj vöri. DNEVNI RED: 1.) Čitanje in odobrenje zapisnika od zadnjega občnoga zbora. 2.) Poročilo načelstva in nadzorstva. 3.) Odobritev računskoga zakljüčka za leto 1927. 4.) Slučajnosti. Če bi te občni zbor v napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši edno vöro sledi na istom mesti i pri istom dnevnom redi drügi občni zbor, šteri sme pri vsakom števili navzočih kotrig veljavno sklepati. Kotrige se oprosijo, da pristopnice s sebov prinesejo, ar glasati sme samo tisti, ki z pristopnicov dokaže, da je kotriga Zadruge. Načelstvo. Kotrige načelstva, nadzorstva i vsi odposlanci agrarne zadruge se vabijo po 37 § I.—II. na sküpni zbor, da se na njem poroča od stanja zadruge i določi vse potrebno za agrarni kongres. Pridejo naj vsi i. julia ob osmih na stan predsednika načelstva zadruge v Črensovcih. Načelstvo. Agrarni kongres se bo vršo, v Črensovcih 8. julia po občnom zbori na istom mesti. Na tom kongresi se bo pogučalo od odaje agr. zemlje, od načrta novoga agr. zakona i od küplenja šum, ka je Občinam naznanilo Srezko glavarstvo v D. Lendavi pa od drügih agrarnih pitanj. Govorili bodo g. Ivan Vesenjak, bivši minister za agr. reformo, nar. poslanec, našiva g. narodniva poslanlanca i Odposlanec zadružna zveze v Ljubljani. Načelstvo. 1. julija 1928. NOVINE 3 Murska Sobota. — Presvetli püšpek dr. Karlin pridejo v Soboto zdaj v soboto ob 7. vöri zvečer. Z kolodvora idejo najprvle v cerkev, gde podelijo lüdstvi blagoslov, nato se pa podajo na stanovanje na farov. V nedelo pred poldnevom bodo delili sv. firmo, zadvečara bo pa blagoslavlanje vogelnoga kamna za novo Martinišče. Potom pa odidejo na Tišino, gde bo ferma 2. julija. Naprej se vrši férma v našoj krajini po etom redi: 3. julija pri Sebeščani, 4. jul. Markovci, 5. jul. Gornji Petrovci, 7. jul. Gornja Lendava, 8. jul. Sv. Jürij, 9. julija na Cankovi. — Gostovanje ljubljanske drame v Soboti, člani ljubljanske drame priredijo v dvorani g. Dittricha tri nastope i to: v soboto, 30. junija igrajo Louis Verneuil-ovo tridéjansko komedijo „Sestrična iz Varšave“, v nedelo, 1. julija Nicomedijevo tridejansko komedijo „Zora, dan in noč“, v pondelek 2. julija pa priredijo literami večer z Odlomki iz „Veronika Deseniške“ (O. Zupančič) „Hamlet“ (Shakespeere) i „Smrt majke Jugoviča“ (I. Vojnovič). Začetek je vseli ob 8. vöri zvečer. Gostovanje se vrši pod vodstvom režišerja Nar. gledališča v Ljubljani g. Zvonimira Rogoz. Ar so bile vsa dozdajšnja gostovanja tej članov na umetniškoj višini jé razumlivo, da vláda tudi za te nas top velko zanimanje. Vstopnice se dobijo v predprodaji v trgovini Jonaš. — Higienska razstava se je z jako dobrim uspehom zvršila. Dosta naši lüdi je obiskalo to predstavo, posebno Šolska deca so pod vodstvom naši vučitelov v velkom števili obiskalo to razstavo. Prišla so deca iz naše krajine pa tüdi iz bližnji krajov prek Müre. Tüdi vsa predavanja po večeraj so bila dobro obiskana. Vüpamo se, da je predstava dosegnola lepi uspeh. Slovenska Krajina. — Naš urednik g. pravnik Franc Bajlec odide 1. julija za dva meseca na orožne vaje. V tom časi bo na njegovom mesti drüga oseba. — Blagoslavlanje vogelnoga kamna v Martinišči. To nedelo 1. jul. bo v Soboti ferma. Popodne de se pa vršila lepa slovesnost v novom Martinišči. Naš Prevzvišeni škof dr. Andrej Karlin blagoslovijo vogelni kamen, kak je to navada pri takših zavodaj. Po večernicah de šla od farne cerkvi precesija do novoga Martinišča. Tam bo govor nato pa blagoslavlanje vogelnoga kamna. Lepo bo, či se kak največ lüdi tüdi z drügih far zbere k toj veseloj slovesnosti. Tak te vidili prostor za novo Martinišče i to kak delo ide naprej. — Živlenje naši Amerikancov. V zadnjem časi kažejo naši lüdje v Ameriki jako delavno drüštveno živlenje. Razna domača drüštva majo izbrane prireditve, tak da poleg slovenski i hrvatski ešče angleške novine pišejo od njij. 6. majuša je obslüžavalo tüdi Prekmursko drüštvo Sv. Križ lepo slovesnost. Te den se je spomnilo desetletnice svoje ustanovitve. Pred poldnevom so meli ob pol 11 sv. mešo v cerkvi presvetoga Trojstva v Čikagi. Bila je to slovesna meša s tremi dühovniki. Po poldnevi so pa meli izbrano prireditev v narodnoj dvorani. Pri punoj dvorani je nastopno domače pevsko drüštvo Jezero. Nastopile so tüdi deputacije vsej drügi drüštev štere so čestitam drüštvi sv. Križ za 10 letnico. Drüštvo ma že velko šumo penez za pomoč svojim članom to je prek 12 jezero dolarov. Mi tüdi iz srca Čestitamo našim domačinom v dalešnjoj zemlji i njim Želemo pri njuvom deli vnogo sreče i obilo božega blagoslova. — Krog. Kokošeči tovaji so se v našoj občini znova obüdili. V soboto v noči so edno celo vilico oskübli i to 20 hišam so odnesli kokoši. Tej prijateli naši kokoši pa morajo jako blüzi biti, ar so ništerne kokoši že drügi den nazaj prišle. Dobro bi bilo ednok malo posvetiti med te lüdi. — Čuvajte svoje male prašičke ! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, kupite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. — INKA Vinovica. Či čütite bolečine reumatizma, glavobola, zobobola, prehlad prsi, nosa, grla, želodca, Vzemite INKA. Glážek stane 10 Din. po pošti 3 glažki 45 Din., 6 glažov 70 Din. Dobi se v Lekarni pri sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi, v vsej lekarnaj v bogši trgovinaj v Slov. Krajini. Trgovci popust. — MAJALA-creme, mast za obraz i roke vam ohrani mladost i zdrav, je. Minéjo pege, piščajci, razpokana i rdeča mesta. Lonček Din 12. MAJALA-žajfa za obraz Din 8. Dobi se v lekarni pri Sv. Trojici v Dolnjoj Lendavi! vsej lekarnaj i bogši trgovinaj, v Slov. Krajini. Trgovci popust. Dijaško polje. K. A. D. »Zavednost« sklicuje za 9. jul. dijaški sestanek v Martinišču (Sobota). Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zap. zad. obč. zbora. 2. počitniški program. 3. slučajnosti. Opozarjamo in Pozivamo vse dijaštvo, da se udeleži sestanka polno številno. Noben ne sme izostati! V slučaju res izredno slabega vremena se z ozirom na bolj oddeljene sestanek preloži na drug dan, t j. 10. jul. Odbor. Poslanska pošta Ivan Jerebic, Beltinci, Baligač Orša, Dokležovje. Vaše prošnje odposlane na oblastni odbor v Maribor. Cerkevne občine Beltinci, Črensovci. Turnišče, Bogojina. Prošnja za nastavitev veterinarske postaje s priporočilom izročena oblastnomi odbori. Priporočamo občinam, naj prosijo za novo mesto domačega človeka Alojzija Mariča, ki na jako težkom mesti v Brinji na Hrvatskom slüžijo. Naše domače lüdi vsi Podpirajmo do slüžbe. - Živinorejski fond. Na okrajnom zbori delegatov SLS. dne 7. jan. t. l. v Črensovci je bila postavlena sledeča zahteva: „Dozdaj nabrani živinorejski fond naj se vrne našoj krajini pobijanje küžnih bolezni i za pod pore po kügi prizadetim siromaškim posestnikom.“ Na to zahtevo je kmetijski oddelek mariborskoga oblastnega odbora dao narodnomi poslanci g. Jožefi Klekl ete vdgovor: „Zahteva je neupravičena v kelko se nanaša na način uporabo živinorejskega fonda. Za pobijanje küžnih betegov je država dužna potrebno nare- diti. V kelko državna sredstva ne zadostüjejo, so po novom veterinarskom zakoni predvidene posebne občinske veterinske zaklade, kakor že obsojajo med drügim v Medjimurju. Kar se tiče podpor po kugi (ali katerikoli drugi nesreči) prizadetim siromaškim posestnikom, je to zadeva, ki s pospeševanjem živinoreja in veterinarstvom nima ničesar skupnega. To vprašanje spada v delokrog socijalne politike." Oni toga odgovora neso vzeli na znanje i so odgovorili, da je pospeševanje živinorejo v najtesnejšoj zvezi s podporov po kügi, ar so podpore za to, da obranijo ešče Zdravo živino küge, ali da se küpi za klanje odločena živina i ta občuva To pa je pospeševanje živinoreje. Nadale so g. poslanec oblastnomi odbori naznanili, da podpore od küge prizadetim posestnikom nikdar ne je delilo ministrstvo za socijalno politiko, nego edino in izključno ministrstvo za kmetijstvo. V svojoj vlogi zahtevajo nazadnje pravilnik, po šterom de se živinorejski fond delio, da bodo mogli k njemi svoje povedati tüdi naši Posestniki. Te penez živinorejskoga fonda je najprvo penez naši Siromaški lüdi i oni majo pravico, da postavijo svoje zahteve, kak se naj te penez porabi. Zakoj se ne bi moglo spraviti v pravilnik, da en del tej penez ide za pobijanje kužnih betegov i za podpore ponesrečnim ? Zakaj ustanavljati novi fond i z nova spravlati peneze od siromaškoga lüdstva? Bolnica v Soboti. Da se bolnica v Soboti na novo zozida i razširi, so poslanec Klekl zahtevali pri oblastnom odbori, naj to zadevno prošnjo bolnice podpira. Delavci. Na prošajo nar. posl. Klekla so g. veliki župan dali srezkomi poglavari v Lendavi nalogo, naj delavce madžarske narodnosti püsti prek meje, kak to zakoni določüjejo. Šume. Našiva poslanca sta v Klubi opomenola na krivico, ki se dela našemi lüdstvi z nedopüstnim sekanjom šum. Klub jiva je pooblasto naj v njegovom imeni nastopita pri ministrstvi preti krivici. G. velki župan so že dobili naročilo, naj naznanijo, ka se je že včinolo, da se nedo šume tak sekale i naj dajo preiskati vozkotirno železnico, zakoj se na njoj telko nesreč godi. Ponesrečenim naj poskrbijo odškodnino i v prišestno preprečijo nesreče s tem da prepovejo voziti na toj železnici tak dugo, dokeč iste ne popravijo. Vodna zadruga. G. velkomi župani so bile dostavlene sledeče zahteve lüdstva: 1. naj upravne stroške znižajo; 2. naj se zapisnik, ki je bio sprejeti 1. 1926. uveljavi; 3. naj se prošnja občine Ivanci poslühne; 4. naj se prispevki ne terjajo po starom katastri, nego po zdajšnjem stanji vrednosti, vnoga posestva so najmre že razdeljena. Naš jedin domači cestni nadzornik. Cigan Jožef iz Črensovec, da bo sprejeti v oblastno slüžbo je poslana prošnja na g. velikoga župana. V Slovaškoj krajini smo do zdaj meli štiri cestne nadzornike. Izmedtej je samo naš domačin, Cigan Ivan ne sprejeti v oblastno slüžbo, ki ma familijo z desetimi kotrigami i ki kak pošteni Človik i od nekda narodnjak je pač zaslüžo. Krivica je tem vekša, či pomislimo, da tisti, ki so bili sprejeti v oblastno slüžbo nieden nema dece. Mi nemamo nikaj proti, či so tej gospodje sprejeti a grozno nas boli, da so našega človeka s telšov familijov zavrgli te, kda so medžimurskega cestnega nadzornika sprijali v slüžbo oblastno, či ravno je oskrblavao vekši falat ceste kak prosilec Cigan i bi za toga volo lehko ostao nadzornik na državnoj cesti. — Vse, ka nas boli odkrijemo, da se nam rane hitrej zacelijo. Či bomo samo mučali nikdar nikam ne pridemo. Potnikom v Avstralijo. Avstralijanska vlada je mesečno kvoto znižala na polovico, zato letos nihče več nede mogeo dobiti vizuma. Ki so vložili prošnje i so dobili dovoljenje ali pa ne. do morali čakati do novoga leta. Iz Hrvatskoga i Slovenije de jih v bodoče smelo samo 14 iti na mesec. To naj vzemejo na znanje vsi, ki so prosili dovoljenje za potüvanje v Avstralijo. Rešene invalidske zadeve. Kak smo nedavno naznanili, so g. poslanec Ivan Jerič intervenirali pri ministrstvi za socijalno politiko, da naj isto ešče edno sodišče nastavi za rešüvanje invalidskih zadev. Očivesno je biIo, ar tam leži vnogo invalidski zadev, da edno samerno sodišče toga nede moglo vsega opraviti. Istina je bila tüdi to, da je bilo največ zaostani zadev ravno iz naše Slovenske krajine. Vnogi invalidje i njihovi domači so ne meli svoji pravic i svedočanstev, ar so od nji za časa komuništov iste spobrali i so je nazaj dobili. Vse takše zadeve pa zvekšega rešavle višešnje invalidsko sodišče. Intervencija g. poslanca je mela lepi Uspeh. Drügo sodišče v Zagrebi je že začelo delati i je v tom kratkom časi samo iz sobočkoga sreza rešilo dvajstidevetim invalidom njihove zadeve. Se zna, da so najprle bile rešene zadeve tisti invalidov, ki so organizirani v invalidskom drüštvi v Soboti, ar je drüštvo poskrbelo, da so g. poslanec dobili vse do rok, ka njim je za intervencijo bilo potrebno. Napravili so pa že tüdi potrebne stopaje, da se vsem tistim invalidom, šterih zadeve so že rešene šterim ide invalidnina za nazaj, ar so dozdaj ne zadosta dablali ta razlike splača. Veleposestvo 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi material, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda. SLIVAR LJUTOMER SLOVENIJA. Naznanjam slavnomi občinstvi, da sam dnes odpro Specialno slaščičarno v M. Soboti v hiži g. HARTNERJA nasproti pošte. Opirajoč se na svoje večletné izkušnje pri izdelavi prvovrstni slaščic, to je tort, čajnoga peciva, bonbonov i tak dale, kak tüdi finoga sladoleda, se bom potrüdo, da kak najbole zadovoljni vse Cenjene odjemalce z realnov i solidnov podvorbov. Za mnogobrojni obisk se priporočam STANKO JARC specialna sladščičarna MURSKA SOBOTA, Lendavska cesta. 4. NOVINE 1. julija 1928. Dári. — Hotiza. Štefan Markolija i pokojni Nemet Matjaš sta za farof v Ho-tizi nabrala med dobrimi Amerikanci dolarjev 55.5. Darovali so naslednji: dolar 5.5 Štefan Markolija; dolar 5 Nemet Marija; dolar 3 Štefan Ftičar; po 2 dolara: Mihal Žalik, Mihal Horvat, Martin Hozjan, Matjaš Kavaš, Anton Kavaš, Matjaš Podgorelec, Ivan Prša, Jožef Hozjan, Štefan Lebar, Franc Čeh; po 1 dolar: August Pintarič, Štefan Kuren, Juri Gostan, Matjaš Lešnjak, Martin Sobučan, Bara Lutar, Jožef Gjörköš, Štefan Nemec, Franc Golinar, Jožef Zver, Franc Rožman, Matjaš Kocet, Štefan Kolmanič, Štefan Franc, Štefan Ftičar, Balaž Klučarič, Jožef Zadravec, Martin Kavaš, Štefan Kuren, Ivan Lebar; po pol dolara : Juri Smolku, Štefan Grau, Štefan Zadravec. — Vsem darovalcom naj dober Bog obilno plača ! Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengö 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din,, oves 250 Din., ječmen 260 Din., kukorica 280—335 Din., Hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine : 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci od5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko 1 do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji Zavec 19 Din., jazbec 60 do 66 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Zmago- valka pri tekmi za najfalejšo ceno je Suttnerova prava švicarska budilnica št. 105. Z zaneslivim Anker strojom, štera stane s triletnov garancijov samo 64 Din. 20 p. Ravnotak prava švicarska žepna vöra št. 100 Anker stroj Remontoir-Roskopf samo 49 Din. 60 p. Anker Remontoir Roskopf št. 111. s triletnov garancijov samo 69 Din. 20 p. Po povzetji, ali pa se pošlejo penezi naprej. Rizike nega. Či se Vam kaj ne vidi, to Vam zamenimo, ali pa damo peneze nazaj. Velki cenik s slikami vör, lancov vsakovrstne zlatnine i srebrnine kak tüdi cenik s sto drügimi potrebnimi predmeti za dnevne potrebščine, dobite brezplagno či pošlete svoj atres na Svetovna trgovina vör H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. HALLO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranili vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestüje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je na nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Amerikanci Pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom. To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! V KANADO z Med 20. junijom i 5. augustom za polske delavce, slüžkinje, drüžine polodelcov. Samo 4 dni na odpretom morji. Najhitrejša i najbogša zveza prek Hamburga, Antverpena, Cherbourga z glasoviti parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsakšo nedelo. Informacije glede vozni cen, vizuma, prtlage, predpisov zavolo vseljavanja v Kanado i v Zdrüžene države davle CANADIAN PACIFIC zastopstvo za SLOVENIJO JOSIP ZIDAR (IX) Ljubljana WILSONOVA (Dunajska) cesta 31. Otvoritev brivskega in česalnega salona za dame in gospode. Cenjenemu občinstvu vijudno naznanjala da sem otvoril na Lendavski cesti — v hiši g. Čeha poleg pošte, kjer se je nahajala popreje carinarnica najmodernejši z vsemi higijenskimi pripravami opremljeni BRIVSKI in ČESALNI SALON za DAME in GOSPODE združen z trgovino z higijenskimi in toaletnimi predmeti. Cenjenim obiskovalcem jamčim osebno za točno, solidno, ter strogo Strokovno postrežbo. M. Sobota, dne 13. junija 1928. Z odličnim spoštovanjem: Josip Király brivski in česalni salon za dame in gospode Murska Sobota Lendavska c. (v Čehovi hiši.) Kmečko posestvo obstoječe iz 28 plügov i to njiv, travnikov, sadonosnika, goric i gošče, stanovanjska i gospodarska poslopja novo zidana i s ciglom pokrita, vse fal k odaji zavolo drüžinski razmer. Poizvedi se pri ANTON ŠUTJA, KAPELA, p. RADENCI. Dober kovač šteri ma tüdi izpit za dvorbo parni kotlov dobi dobro slüžbo. Plača bo po dogovori. Zglasiti se je pri Upravi Veleposestva D. Lendava. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov V A C L A V PLAČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. So li to členki?... roke ? noge? oči? vüha? nos? zobje ? glava? šteri Vam pozročajo bolečine, ali Vas pa mantra celo telo? Či Vas draži v grli, či čütite mrzloto v nogah, te je tüdi Vam dana prilika, da se prepričate, kak hitro Vam to nevolo odpravi staro, prilübieno narodno sredstvo i kozmetikum, šteroga so že naši predniki rabili to je pravi, lepo dišeči „Elsafluida“ Či ste večkrat dühovno ali telovno trüdni, prehlajeni, zamuknjeni če mate nášast, i Vas večkrat obiščejo reumatične bolezni i občütite pogosto slabost, se ognete tem nevolam s pomočjov ribanja, mazanja i pranja z Elzafluidom. Nikelko kaplic pa moramo tüdi povžiti ! To hasni prebavljanji i odstrani želodčne tegobe. V apotekah i drügih trgovinah prosite Fellerov pravi Elsafluid v mali poskusni glažkeca po 6 din., v dvojni glaškecih po 9 din. ali pa v špecijalni kanticaj po 26 din. Či naročite naravnost po pošti, te stane z zavijanjom i s poštov 9 mali (pokusni) ali 6 dvojni ali 2 špecijalni 62 din. Nasprotno pa 27 poküsnl ali 18 dvojni 6 špecialni kantic samo 139 din. Naslov napišite; Lekarnar EUGEN V. FELLER v Stubici Donjoj Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC