Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 1 Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 2 Oglasi Tema tedna: Financiranje turistične promocije po novem 4 Volitve v Državni zbor RS 2018: Znana prva imena kandidatov posameznih strank ....................................................... 5 Regijska razvojna konferenca: Kako mlade in usposobljene kadre navdušiti za delo in življenje v regiji .................. 6 Potopisno predavanje Sandija Korena: Nevsakdanje somaševanje z grkokatoliškim župnikom ................................... 10 Galerija Mozirje: Predstavitev knjige Janeza Gregorca Čas mojega življenja ..................................................... 11 Plezanje na mlaj v Mozirju: Peter Trogar z novo tehniko do venca ............ 22 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka- lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto L, št. 18, 4. maj 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Turistična taksa skušnjava za občine Slovenija je na račun rekordnega števila turi- stičnih nočitev v letu 2017 ustvarila rekordne pri- hodke iz naslova pobrane turistične takse. Novi zakon občinam omogoča večjo prilagodljivost glede višine turistične takse in Mestna občina Lju- bljana jo je s prvim majem že dvignila do maksi- muma, kar pomeni 2,50 evra. Z novoletno uvelja- vitvijo promocijske takse bo strošek turista za eno nočitev v Ljubljani znašal 3,13 evra. Po obiskanosti najbolj turistična občina Piran je nekoliko bolj zadržana. Tam bo seštevek obeh taks znašal 2,50 evra. V Ankaranu o dvigu takse še ne razmišljajo, v občini Podčetrtek pa je v po- stopku dvig takse na dva evra. Občina Bled na- črtuje sprejem sklepa o povišanju takse v mese- cu maju, podobno razmišljajo tudi v Brežicah. V Kranjski Gori napovedujejo podražitev takse, a po njihovih zagotovilih ne bo dosegla maksimalne- ga zneska. V občini Izola bodo o morebitnem dvi- gu turistične takse šele razpravljali. V občini Moravske Toplice se glede dviga takse dogovarjajo s primerljivi občinami, kot sta Lenda- va in Radenci. Želijo si razumen in usklajen dvig takse. Podobno razmišljajo tudi v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin, kjer se zavzemajo za enotno takso v dolini Soče, ki naj bi znašala 1,60 evra. Čeprav se zdi turistična taksa priročen kanal za polnjenje občinskih proračunov, bi morale občine vendarle paziti, da ne bodo s pretiranim dvigom ta- kse negativno vplivale na konkurenčnost turistične ponudbe. Prej omenjeno usklajevanje med občina- mi s podobno ponudbo je vsekakor na mestu. Po ocenah ministrstva za gospodarstvo se bo pri primerljivi strukturi in obsegu zavezan- cev za plačilo takse in zmernem povišanju (v povprečju na dva evra) iz tega naslova nabralo dodatnih osem milijonov evrov. Prihodnje leto obvezna promocijska taksa naj bi prinesla še dodatne štiri milijone evrov. Koliko pa je treba plačati pri sosedih? V Av - striji se turistična taksa razlikuje od regije do re- gije. Na Dunaju je turistična taksa vezana na ceno prenočitve in znaša 3,2 odstotka njene cene. V madžarski prestolnici Budimpešta tu- ristična taksa stane štiri odstotke cene preno- čitve. Na Hrvaškem je višina turistične takse odvisna od razreda, v katerega se uvršča kraj. Maksimalna znaša osem kun oziroma 1,08 evra. Italija je odločitev o turistični taksi prepus- tila občinam. Uvedla jo je dobra desetina ob- čin, njena višina pa se med občinami zelo raz- likuje. V Benetkah, kjer je vezana na kategori- jo nastanitve, v hotelu s petimi zvezdicami zna- ša pet evrov. In kako je oziroma bo s turistično takso v Zgornji Savinjski dolini, upoštevajoč dejstvo, da ves čas govorimo o enotni turistični desti- naciji? O tem v tokratni temi tedna. (BK) (MŠ) (RM) Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 4 za krpanje proračunskih lukenj in ne samo za urejanje turistične in- frastrukture. Sonja Burger, Nazarje Turistična taksa naj bi bila namenjena razvo- ju turizma v posameznih občinah. A se pogos- to zgodi, da ta denar občine porabijo za kak drug namen, saj v proračunih ni nikoli dovolj denarja za vse obveznosti. Slovensko turistično organi- zacijo bi morala financirati država in ne turist s plačilom promocijske takse. Klemen Matk, Logarska Dolina Zdi se mi, da občine, predvsem naša, znajo dobro pobrati turistično takso. Pri nas je zelo dob- ro vložena nazaj v turizem in turistično infrastruk- turo, za ostale občine po dolini pa se mi zdi, da te- mu ni ravno tako. Imam občutek, da so turistični produkti v naši državi že zelo obdavčeni in ni prav, da bi se takse drastično povečale. Seveda se mo- ra tudi Slovenska turistična organizacija od nekod financirati, a to bi lahko bilo v domeni države. Aleš Krančič, Trnovec Turistična taksa naj bi bila namenjena za ure- ditev turistične infrastrukture, vendar je od občin- skih svetov odvisno, kje se ta sredstva dejansko porabijo. Ker izhajam iz gospodarstva, vem, da nam, ki se ne ukvarjamo s turizmom, končni potrošnik ne plača za promocijo, zato ne vidim vzroka, zakaj bi turist plačeval takso za promoci- jo slovenskega turizma. To bi morala urediti drža- va na drugačen način. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Naša anketa Tema tedna, Anketa Gre turistična taksa res za ureditev turistične infrastrukture? Državni zbor je po hitrem postopku sprejel nov zakon o spodbu- janju razvoja turizma. Glavna novost slednjega je določitev najviš- je vrednosti turistične takse, dodatno pa bodo turisti plačevali še promocijsko takso. Na ministrstvu za gospodarstvo računajo, da bodo občine zaradi tega prejele osem milijonov evrov več denar- ja, ki naj bi šel za izgradnjo turistične infrastrukture. Toda ali bo res tako? Alenka Korpnik, Ljubno ob Savinji Nimam vpogleda v podatke o pobranih turi- stičnih taksah, a zdi se mi, da bi bilo sedaj, ko je obisk turistov v porastu, bolje kot poviševanje ta- kse doslednejše pobiranje od vseh ponudnikov nočitev. Ali se ta sredstva vlagajo v turistično in- frastrukturo, težko rečem. Skeptična sem tudi glede nakazovanja promocijske takse Slovenski turistični organizaciji. Običajno različni zavodi, ki promovirajo turizem, preko projektov poberejo le denar za svoje plače, do konkretnih rezulta- tov pa ne pride. STO mora oglaševati preko meja Slovenije, ker bomo le tako privabili tujce k nam, oglaševati pa bi bilo treba tudi podeželje, ne samo Bled in Ljubljano. Marko Slapnik, Mozirje Slovensko turistično organizacijo, ki promo- vira Slovenijo, bi poleg podjetij in turističnih po- nudnikov morala financirati država in ne turist, ki našo državo obišče. Kar se turističnih taks ti- če, se mi zdi, da je vse odvisno od posamezne občine. Marsikatera takse sploh ne pobere. De- nar, ki ga občine poberejo, marsikdaj porabijo FINANCIRANJE TURISTIČNE PROMOCIJE PO NOVEM Za promocijo turizma bodo prispevali tudi turisti Državni zbor je sredi februarja sprejel zakon o spodbujanju razvo- ja turizma, ki prinaša nekaj novosti, med drugim promocijsko takso. Zakon določa tudi maksimalno vi- šino turistične takse, ki jo lahko na svojem območju z odloki uveljavijo občine. O tej temi so se na nedav- nem kolegiju pogovarjali tudi zgor- njesavinjski župani in županja, ne- katere občine pa so že pristopile k sprejemanju odlokov o turistični in promocijski taksi. NAJVEČ DVA EVRA IN POL Občine lahko po novem določi- jo turistično takso v znesku do 2,50 evra, občinski akti, ki določajo turi- stično takso, pa naj bi bili usklajeni do sredine junija. Novost je promo- cijska taksa, ki znaša 25 odstotkov zneska turistične takse. Postopek pobiranja in odvajanja promocijske takse začne veljati 1. januarja 2019. Promocijsko takso bodo sku- paj s turistično takso plačevali ponudniki nastanitvenih zmoglji- vosti. Občine bodo morale pro- mocijsko takso nakazovati v os- mih dneh po datumu, ko so pre- jele plačilo za pretekli mesec, v tem trenutku pa še ni odločeno, ali bodo šla sredstva promocij- ske takse na račun Slovenske tu- ristične organizacije ali na kak drug račun. OPROSTITVE PLAČILA PO NOVEM Nabor oprostitev plačila turi- stične takse se je v primerjavi s prejšnjimi predpisi v novem zako- nu zmanjšal. Občine lahko v svo- jih predpisih, skladno z lokalno tu- ristično politiko, strategijo in po- sebnostmi, same določijo osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila takse na njihovem obmo- čju. VEČ DENARJA V OBČINSKE PRORAČUNE Večina zgornjesavinjskih občin je odloke o turistični taksi v zad- njih letih prenovila in več pozor- nosti namenila nadzoru nad po- biranjem le-te. Posledica teh spre- memb so višji zneski na ustreznih postavkah v občinskih proraču- Županja in župani so dosegli načelni dogovor o višini turistične in promocijske takse, ki pa, kot kaže, ne bo obveljal. (Foto: Marija Lebar) Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 5 Tema tedna, Aktualno, Iz občin nih. Odkar je od letošnjega mar- ca vzpostavljeno enotno elektron- sko poročanje o nastanitvah, ima- jo občine boljši vpogled v eviden- ce nočitev. OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Nove cene vodarine in čiščenja ter odvajanja voda Direktor Komunale Zdenko Purnat je lansko poslovanje ocenil kot dobro. (Foto: ŠMS) PREDČASNE VOLITVE V DRŽAVNI ZBOR 2018 Znana prva imena kandidatov posameznih strank 3. maja je potekel rok, ko je bi- lo potrebno na volilne komisije vo- lilnih enot vložiti liste kandidatov oziroma kandidatur. Nekatere po- litične stranke, ki imajo svoje od- bore oziroma člane na našem ob- močju, so že objavile imena kan- didatk in kandidatov, ki bodo kan- didirali za poslanske sedeže na predčasnih volitvah v državni zbor 3. junija. KANDIDATI Z OBMOČJA SAŠA REGIJE Uradno je svojo kandidatko že pred časom javno predstavil zgor- njesavinjski odbor DeSUS-a, to je mag. Margareta Atelšek iz Okoni- ne. Ponovno se bo za mandat po- tegovala sedanja poslanka Sloven- ske demokratske stranke (SDS) Nada Brinovšek iz Mozirja. V začet- ku prejšnjega tedna je zasedal izvr- šni odbor Slovenske ljudske stran- ke (SLS), ki je - med drugimi - potr- dil tudi kandidaturo Tomaža Pečov- nika iz Luč. Za Socialne demokrate (SD) bo na volitvah zbirala glasove Aleksandra Vasiljević iz Velenja, za Stranko modernega centra (SMC) pa Mojca Rep iz Šoštanja. NA VOLILNIH SEZNAMIH TUDI KANDIDATI OD DRUGOD V našem volilnem okraju bo za Listo Marjana Šarca kandidiral dr. Darij Krajčič, za stranko Nova Slo- venija – Krščanski demokrati (NSI) pa mag. Valentin Hajdinjak. Ime- na kandidatov ostalih strank bodo znana v prihodnjih dneh. Marija Lebar Pred nedavnim znova imeno- vani direktor gornjegrajske Ko- munale Zdenko Purnat je na zad- nji seji občinskega sveta sodelo- val kar pri petih točkah dnevne- ga reda. Podal je letno poročilo za preteklo leto, plan in izvedbe- ni načrt vzdrževanja občinskih cest za letos. Obravnavana in s strani svetnikov potrjena sta bi- la tudi elaborata oblikovanja ce- ne izvajanja obvezne javne služ- be oskrbe s pitno vodo in odva- janja ter čiščenja komunalne od- padne vode. ŠIROKO PODROČJE DELOVANJA KOMUNALE Purnat je lansko poslovanje ocenil kot dobro, saj so poslov - no leto zaključili z dobičkom. Le- tošnji plan je podoben lanskemu. Potrebe so, predvsem glede inve- sticij in vzdrževanja na področju vodovoda in lokalnih cest, veliko večje, kot jih je občina sposob- na financirati, zato na Komuna- li poskušajo reševati najnujnej- še potrebe. Komunala skrbi tudi za pokopališča in mrliške vežice ter vzdrževanje občinskih stano- vanj. Letos bodo delno uredili pa- viljon v parku. CESTE KLIČEJO PO SANACIJI Skrb za dobrih 102 tisoč me- trov kategoriziranih občinskih cest in javnih poti predstavlja velik del dejavnosti komunalne službe. Potreb po rednem vzdrže- vanju je veliko tako na cestah kot ob njih (čiščenje, bankine …). Iz- postavil je odseke, kjer je obnova nujna, ponekod je potrebno ure- diti cestne ograje, čiščenje jar- kov in bankin, čiščenje vegetacije in podobna opravila. Pripravil je tudi preglednico del na posame- znih cestah, od večjih do manj- ših. Tako so bili svetniki podrob- no seznanjeni s planom del. POLOŽNICE VIŠJE ZA DOBRIH 30 CENTOV Občinski svet je potrdil ceno vo- darine in čiščenja ter odvajanja komunalne odpadne vode. Cena vodarine se je za malenkost zni- žala, omrežnina pa se je malen- kost zvišala. Cena javne gospo- darske službe odvajanja komu- nalne odpadne vode se bo zviša- la za osem centov na kubični me- ter, čiščenje odpadnih voda pa za en cent. Omrežnino pri teh dveh dejavnostih subvencionira obči- na, zato povišanje le-te porabni- kov ne bo bremenilo. Za gospo- dinjstva v Gornjem Gradu in Boč- ni, ki so uporabniki vseh treh de- javnosti, bodo položnice višje za dobrih trideset centov na mesec. ŠMS TURISTIČNA TAKSA V DOLINI (VERJETNO) NE BO ENOTNA Zgornjesavinjske občine so doslej imele različne višine turistič- ne takse. Na kolegiju je bilo predla- gano, naj bi v dolini veljala enotna turistična taksa v višini 1,50 evra, promocijska taksa pa bi znašala 25-odstotkov turistične takse. Kljub temu načelnemu dogovoru je ob- činski svet Občine Rečica ob Savinji v prvem branju sprejel osnutek od- loka o turistični in promocijski taksi, ki predvideva turistično takso v viši- ni enega evra in promocijsko takso Odkar je od letošnjega marca vzpostavljeno enotno elektronsko poročanje o nastanitvah, imajo občine boljši vpogled v evidence nočitev. Z najvišjim zneskom se lahko pohvalijo v občini Piran, kjer so lani zbrali nekaj več kot dva milijona, med tistimi z malo prihod- kov od turistične takse pa je tudi Občina Nazarje s 152 evri. treba prišteti še promocijsko da- jatev, presoditi, koliko so oziroma bodo njihovi gostje še pripravlje- ni plačati, zato je glede tega smi- seln dogovor s turističnimi ponu- dniki. Na ministrstvu za gospodar- stvo so, kot piše časnik Dnevnik, ocenili, da bi lahko slovenske ob- čine letos na račun povišanja ta- kse pobrale slabih osem milijonov evrov več kot lani, ko je bil ta zne- sek 13,5 milijona evrov. Z najvišjim zneskom se lahko pohvalijo v občini Piran, kjer so lani zbrali nekaj več kot dva mi- v višini 40 centov, torej skupaj 1,40 evra. Kot je pojasnil župan Vinko Je- raj, so se za omenjeni znesek odlo- čili, ker se je zdel racionalen in so se pri tem izognili za pobiranje nero- dnim decimalkam oziroma centom. PONEKOD VELIKO, PONEKOD SKORAJ NIČ Občine morajo pri odločitvi za višino turistične takse, ki ji bo zdaj lijona, med tistimi z malo prihod- kov od turistične takse pa je tudi Občina Nazarje s 152 evri. Ta po- datek se bo letos v Nazarjah bi- stveno spremenil, saj bodo dobi- li plačano tudi zaostalo turistično takso iz preteklih let, ki je ponu- dniki niso plačevali sproti. Kljub nizkemu znesku Občina Nazarje ni bila na zadnjem mestu v drža- vi, za njo se je zvrstilo še kar ne- kaj občin, na primer Občina Pod- velka z osmimi evri pobrane turi- stične takse. Marija Lebar Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 6 Gospodarstvo, Iz občin OBČINA REČICA OB SAVINJI Direktorica občinske uprave odhaja REGIJSKA RAZVOJNA KONFERENCA V VELENJU Kako mlade in usposobljene kadre navdušiti za delo in življenje v regiji Direktor podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek je predstavil, kakšno poslovno okolje pričakujejo podjetniki v SAŠA regiji. (Foto: Primož Vajdl) Konference so se udeležili predstavniki lokalnih skupnosti, gospodarstva, izobraževalnih ustanov in nevladnih organizacij. (Foto: Primož Vajdl) Konferenco so organizirali: Savinjsko-ša- leška gospodarska zbornica, Center za ra- zvoj terciarnega izobraževanja SAŠA, Ob- močna služba Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, Ljudska univerza Velenje in Sa- vinjsko-šaleška območna razvojna agenci- ja. Referate in zaključke konference bodo organizatorji strnili v zbornik, ki bo izšel še pred poletjem. V prihodnosti bodo morale lokalne skup- nosti v sodelovanju s podjetji najti načine, da preprečijo beg možganov in mladim zagotovi- jo ugodne razmere za delo ter življenje v regiji. Vzorčno mesto Velenje je gostilo razvoj- no konferenco z naslovom Kako strokovnjake navdušiti, da bodo svoje življenjsko poslanstvo uresničili v Savinjsko-šaleški regiji. Udeleženci so se seznanili z aktivnostmi, ki v regiji že pote- kajo oziroma naj bi jih izvajali, da usposobljene in predvsem mlade kadre prepričajo, da se tukaj zaposlijo in živijo. ZASKRBLJUJOČA DEMOGRAFSKA SLIKA REGIJE Za SAŠA regijo je značilno, da se prebival- stvo stara, poleg tega pa se število prebivalcev zmanjšuje, kar je posledica odseljevanja in ne- gativnega naravnega prirasta. Vse to s sabo no- si številne probleme na področju zaposlovanja, saj podjetjem že primanjkuje usposobljenega kadra. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je stopnja brezposelnosti najnižja v zadnjih letih, v vseh občinah regije pa je skupno nekaj več kot 2.600 brezposelnih oseb. GOSPODARSTVO NAPOVEDUJE NADALJNJO RAST Tako kot za Slovenijo je tudi za našo regijo značilna gospodarska rast, gospodarske raz- mere pa so primerljive s slovenskim povpreč- jem. Največ zaposlenih je v velikih gospodarskih družbah, kjer so na prvem mestu predelovalne dejavnosti. Gospodarstveniki napovedujejo na- daljnjo rast zaposlovanja, investicije in spodbu- janje inovacij ter podjetništva, ob tem pa priča- kujejo razvoj infrastrukture in izboljšanje izobra- ževalnih programov, pri čemer si želijo karier- no orientacijo mladine prek celotnega šolskega sistema. Za uspešno poslovanje podjetniki pot- rebujejo stabilno poslovno okolje, zato mora dr- žava zagotoviti enostavno in razumljivo zakono- dajo, nizke davke in učinkovito državno upravo. MLADI KRITIČNI DO RAZMER V REGIJI Mladi so kritični do razmer v SAŠA regiji. Pravi- jo, da sicer imamo dobro razvito gospodarstvo in javno infrastrukturo, nizke stroške bivanja in relativno enostaven dostop do institucij, a po drugi strani pogrešajo razvojno strategijo regije, ki bi ponudila rešitve za težko prvo zaposlovanje mladih in višjo raven družbenega življenja. V pri- hodnosti bodo morale lokalne skupnosti v sode- lovanju s podjetji najti načine, da preprečijo beg možganov in mladim zagotovijo ugodne razme- re za delo ter življenje v regiji. MEHANIZMI ZA UČINKOVITO IZOBRAŽEVANJE IN POKLICI PRIHODNOSTI Za zagotovitev usposobljenega kadra je pot- rebno najti tudi učinkovit način izobraževanja. V Šolskem centru Velenje ga skušajo zagotoviti s prepletom strokovnih in splošnih znanj ter prak- tičnega pouka. Za lažji prehod iz izobraževanja na trg dela je lahko prava rešitev sistem vajeni- štva, ki se bo v novem šolskem letu začel izvaja- ti tudi v SAŠA regiji. Izobraževalne ustanove bo- do v prihodnje morale dati poudarek poklicem prihodnosti, ki bodo v skladu z zahtevami četr- te industrijske revolucije usmerjeni v digitalizaci- jo in robotizacijo. Primož Vajdl Na zadnji seji občinskega sveta je župan Vin- ko Jeraj svetnike seznanil, da dosedanja direk- torica občinske uprave Občine Rečica ob Savi- nji mag. Majda Potočnik odhaja na drugo delov- no mesto. Ob tem se ji je iskreno zahvalil za nje- no predano delo. V imenu svetnikov je spregovorila Vera Slo- kan, ki je dejala, da je bilo delo Potočnikove na izjemnem strokovnem nivoju, sodelovanje z njo pa je bilo zelo konstruktivno, za kar se ji je tudi zahvalila. Vsi prisotni so Potočnikovi na novem delovnem mestu zaželeli uspešno delo. Marija Lebar Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 7 Iz občin OBČINSKI SVET LJUBNO Občina Ljubno lani pozitivno Prihodki Občine Ljubno so lani presegli prora- čunske odhodke za več kot 178 tisoč evrov, toda niso dosegli načrtovane ravni in so bili glede na rebalans proračuna nižji za deset odstotkov. Re- alizacija je bila nekaj več kot 89-odstotna. VZROKI ZA NIŽJE PRIHODKE Vzroke za nedoseganje planiranih prihodkov sta svetnikom pojasnila župan Franjo Naraloč- nik in računovodkinja Marija Potočnik. Zaradi dolgotrajnih postopkov lani niso uspeli prodati stanovanja, prodaja se je zgodila šele letos. Po drugi strani ni bilo načrtovanega zadolževanja za čistilno napravo, katere rekonstrukcija se za- čenja v teh dneh, in za skakalnico Savina, ki je bila prav tako prestavljena v letošnje leto. »IZPAD« ODHODKOV ZARADI NEIZVEDENIH INVESTICIJ Še nižja kot na prihodkovni je bila realizaci- ja proračuna na odhodkovni strani, kjer je bil in- deks realizacije 72,7. Tudi tukaj se je zgodil »iz- pad« zaradi neizvedenih investicij in rekonstruk- cij, ki so bile predvidene, nekaj lanskih obvezno- sti pa je zapadlo v začetku letošnjega leta. Ob- činski svetniki, ki so o spremembah v proračunu sproti obveščeni, na poročilo niso imeli pripomb in so odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2017 soglasno potrdili. Marija Lebar Zlato plaketo s priznanjem je prejela Monika Hrastnik, ki je v parih letih ukvarjanja s tem adrenalin- skim športom vstopila v svetovni vrh, v Sloveniji pa je praktično nepremagljiva. Zlato plaketo s priznanjem je prejela Anja Drev, mlada smučarka z okvaro sluha, ki je na olim- pijskih igrah dosegla tretje mesto v smuku, dve tretji mesti je dosegla tudi na svetovnem prven- stvu gluhih in naglušnih. Zlato plaketo s priznanjem je prejel Matija Blagojevič za vestno, zavzeto in strokovno delo na po- dročju ohranjanja kulturne dediščine in zgodo- vine Mozirja. Denarno nagrado je prejelo Športno društvo Lepa Njiva za požrtvovalno delo in širjenje športnega du- ha med sovaščani. Častni občan Občine Mozirje je postal Jože Zlatinšek, ki je svoj neprecenljiv prispevek lokalni skup- nosti dal na področju gasilstva in zaščite ter re- ševanja. Je dolgoletni član PGD Mozirje, vmes tudi predsednik društva, ob tem pa tudi vodja štaba civilne zaščite. SLOVESNOST OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE Jožetu Zlatinšku naziv častnega občana Nagrajenci Občine Mozirje za leto 2018 z županom Ivanom Suhoveršnikom. (Foto: Benjamin Kanjir) Jože Zlatinšek je postal častni občan zaradi zaslug na področju zaščite in reševanja. (Foto: Benjamin Kanjir) Občina Mozirje svoj praznik praznuje na jurjevo, 24. aprila. Občani se na ta dan zbe- rejo na slavnostni seji v kulturnem domu, kjer zaslužnim župan Ivan Suhoveršnik podeli na- grade in priznanja. Naziv častnega občana je letos prejel Jože Zlatinšek. KULTURNIKI POSKRBELI ZA LEP PROGRAM Program letošnje slovesnosti so otvorili pev- ci mladinskega pevskega zbora OŠ Mozir- je pod vodstvom Lijane Blagovič, v nadaljeva- nju pa so nastopili člani domačega kulturnega društva, ki so poskrbeli tudi za povezovanje. Zaključek je pripadel članom moškega pevske- ga zbora, ki ga vodi Anton Petek, vmes sta zai- grala še klarinetista Matej in Miha Kranjc. ŽUPAN O PROJEKTIH Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik se je v slavnostnem govoru ozrl na čas med lan- skim in letošnjim aprilom, se pri tem dotak - nil že izvedenih in napovedal nove investicije. Med realiziranimi je izpostavil predvsem raz- širitev čistilne naprave in izgradnjo krožišča pri avtobusni postaji. NOVA TRGOVSKA CENTRA, NOVO KROŽIŠČE, NOVA KNJIŽNICA Obeta se investicijsko bogato leto. V Mozir - je prihajata dva nova trgovca, Spar in Jager. Prvi na lokacijo bivšega nakupovalnega cen- tra ZKZ, drugi pa ob obvoznico, nasproti av - tobusne postaje. Obeta se gradnja še enega krožišča, in sicer ob vstopu v Mozirje iz smeri Nazarij. Projekti so izdelani, gradnja naj bi se začela v prihodnjih mesecih. Župan se je do- taknil še projekta razširitve knjižnice, ki bo iz- veden s prizidkom kulturnega doma. V novih prostorih naj bi našli svoje mesto tudi godbe- niki in muzej. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 8 IZ OBČIN, Organizacije NAZARJE Cesta mimo sotočja zdaj širša in varnejša Cesta proti Dobrovljam ima na dolžini nekaj manj kot pol kilometra novo asfaltno prevleko. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) LOGARSKA DOLINA Postavili novo »mitnico« Nova hišica za prodajalce vstopnic v krajinski park Logarska dolina je nadomestila staro, ki jo je podrl orkanski veter. (Foto: Jože Miklavc) PREDAVANJE DR. STANKA BLATNIKA NA REČICI Velika zgodovina raziskuje, kako smo povezani z vsem okrog nas »Če želimo razumeti, moramo gledati multidisciplinarno,« pravi dr. Stanko Blatnik. (Foto: Marija Šukalo) V Medgen borzi na Rečici ob Sa- vinji so obiskovalci lahko prisluhni- li predavanju Velika zgodovina. O pomembnejših »velikih dogodkih«, ki so spremljali zgodovino, je v to- rek, 24. aprila, spregovoril dr. Stan- ko Blatnik iz Inštituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih teh- nologij Ipak iz Velenja. DA BI VIDELI CELOTNO SLIKO, MORAMO GLEDATI INTERDISCIPLINARNO Znani velenjski raziskovalec je po- udaril, da če želimo videti celotno sli- ko, moramo gledati interdisciplinar- no. Velika zgodovina namreč preple- ta dokaze in vpoglede iz številnih di- sciplin v obdobju 13,8 milijarde let v eno samo kohezivno znanstveno zasnovano zgodbo o izvoru. TEMELJ RAZMIŠLJANJA O PRIHODNOSTI IN SPREMEMBAH Koncept, ki so ga razvili v Av- straliji, izhaja iz želje po presega- nju specializiranih in samostojnih študijskih področij, da bi razume- li zgodovino kot celoto in tudi ra- zumeli, kako naprej. Predstavlja te- melj razmišljanja o prihodnosti in spremembah, ki preoblikujejo svet. ZELO OBČUTLJIVI KOMPLEKSNI SISTEMI »Če želimo vse to razumeti, mo- ramo gledati multidisciplinarno in se zavedati težav, ki jih ob tem lahko pričakujemo. Kompleksni sistemi so namreč zelo občutljivi. Prav zaradi te- ga lahko po določenem obdobju tudi izginejo ali pa se spremenijo,« je med drugim povedal dr. Blatnik. Marija Šukalo V času, ko se je praznični turistič- ni val razlil proti Logarski dolini, je iz- vajalec del hitel s postavitvijo nove lesene hišice ob vstopu v krajinski park. Prejšnjo utico je »zbrisal« vi- harni veter, tako da od nje ni osta- lo nič drugega kot utrgan električ- ni kabel. V enaki velikosti in z leseno kritino bo miniaturna pisarna za prijazne tu- ristične usmerjevalce stala tudi v pri- hodnje. Ob njej so usmerjevalne ta- ble za ustavljanje vozil, da lahko uslužbenci izvajajo nadzor letnih do- volilnic (nalepk) in prodajo kart. Vsa- kemu izletniku, ki vstopa v objem naj- lepše slovenske gorske doline, ponu- dijo tudi prospekt oziroma turistič- no karto Kamniško-Savinjskih Alp in Solčavskega, nudijo pa seveda tudi ostale turistične informacije. Jože Miklavc V Nazarjah je izbrani izvajalec zaključil z rekonstrukcijo ceste pod samostanskim hribom, ki vodi od mostu čez Dreto mimo sotočja pro- ti Dobrovljam. V zadnjih aprilskih dneh je bila izvedena še asfaltna prevleka tega odseka, celotna re- konstrukcija pa bo stala okoli 80 ti- soč evrov. POLEG CESTE UREDILI ŠE PARKIRIŠČE Prej zelo ozek odsek ceste v dolžini 425 metrov je sedaj raz- širjen, delno je bila odstranjena zarast na hribu, izdelane so bi- le bankine, meteorna kanalizaci- ja in krajši oporni zid. Pri sotočju so sočasno uredili prostorno par- kirišče, namenjeno ribičem, ko- palcem in tudi ostalim uporab- nikom. PRISLUHNILI POBUDI SPREHAJALCEV Občina Nazarje je prisluhnila pobudi sprehajalcev, ki uporablja- jo krožno pot Nazarje-Mozirje, za postavitev klopi in košev za sme- ti. Podlaga z dostopno potjo je že urejena, kmalu bodo nameščene še klopi. PRI KAPELICI BO KROŽIŠČE Kmalu se bodo začela zaključ- na rekonstrukcijska dela na de- lu ceste Nazarje-Kokarje na na- sprotni strani samostanskega hri- ba. Prvi sklop del je bil na tem od- seku izveden že lani. Občina se je naknadno odločila, da pri kapeli- ci pri spodnjem pokopališču uredi krožišče na mestu sedanjega neu- streznega križišča. Marija Lebar Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 9 Organizacije, Kultura SLOVESNOST OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU V MOZIRJU Naš narod se je uprl vsem okupatorjem – nemškemu, italijanskemu in madžarskemu Harmonikarji Andreja Raka so raztegnili mehove frajtonaric. V dvorani Kulturnega doma Mozirje je bila 25. aprila tradicionalna prireditev ob dnevu upora proti okupatorjem. Zbranim je spregovorila pred- sednica mozirske krajevne organizacije Združe- nja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline Stanislava Borovšak. Dotaknila se je do- godkov, ki so privedli do ustanovitve Osvobodil- ne fronte, in vrednot, ki jih je slednja gojila tekom narodnoosvobodilne borbe in kasneje. FAŠIZEM TOKRAT V ARMANIJEVIH OBLEKAH IN KRAVATAH Borovšakova je opisala stanje v začetku dru- ge svetovne vojne na območju doline. Dotaknila se je tudi sedanjosti, ki zgodovini ni najbolj nak- lonjena. Dejala je: »V sedanjih razmerah se do- ma in v Evropski uniji soočamo z nenehno revi- zijo zgodovine in njeno politično zlorabo, ko se srečujemo z novim fašizmom, ki tokrat ni v uni- formah, ampak v Armanijevih oblekah in krava- tah. Spomniti se moramo, da se je komaj milijon in pol velik narod takrat uprl vsem okupatorjem Stanislava Borovšak: »Po nemški zasedbi Mo- zirja in Zgornje savinjske doline se je tudi v naših krajih začel oborožen odpor proti nasilju. Vesti o prvih partizanskih udarcih proti okupatorju so v mračno jesen prinesle nekaj upanja. Nastajali so prvi odbori Osvobodilne fronte v Zgornji Savinjski dolini. V Šmihelu je bil pri Jesovniku ustanovljen odbor že 10. oktobra 1941. V Mozirju je bil odbor ustanovljen 22. oktobra 1941, v Goričarjevi hiši na trgu. Odbor je vodila Malika Goričar, ki je bila izdana in so jo Nemci leta 1942 ustrelili kot talko v celjskem piskru. Močan odpor je bil tudi v Rade- gundi in Lepi Njivi. Zaradi izdaje je bilo veliko akti- vistov ustreljenih kot talcev ali deportiranih v tabo- rišča smrti. Od tam se jih je vrnilo zelo malo. Kljub hudemu terorju so se odbori še večali in dobro de- lovali ter opravljali naloge Osvobodilne fronte.« – nemškemu, italijanskemu in madžarskemu.« Spravljiv, a odločen govor slavnostne govor- nice, ki je poznana po svoji resnicoljubnosti in odkritosrčnosti, je bil ob koncu nagrajen z moč- nim aplavzom. Z ODRA GLASBA, IZ DVORANE PESEM Z državno himno so dogodek odprli pevci moškega pevskega zbora KD Mozirje, ki ga vo- di Anton Petek. Krajši kulturni program so prip- ravili učenci OŠ Mozirje, skupaj z mladinskim pevskim zborom, ki ga vodi Lijana Blagovič. Na oder so po govoru stopili člani glasbene skupi- ne Kitarafon iz Vojnika, za njimi pa zgornjesa- vinjski godbeniki, ki jih vodi Tomaž Podlesnik. Z odra glasba, iz dvorane pa pesem, sta dopolnili slavnost dogodka in ne tako daljnih časov, ki so z uporom pripomogli, da je Slovenija danes de- žela z lastno zemljo in jezikom. Tekst in foto: Benjamin Kanjir OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane in iskane knjige v aprilu LEPOSLOVJE: Golob, T: Jezero, Winter, C.: Marelični poljubi, Golob, T.: Kot bi Luna padla na Zemljo : biogra- fija Milene Zupančič, Širok, M.: Pogodba : krimi- nalni roman, King, S.: Srečni najditelj, Hosseini, K.: Tisoč veličastnih sonc, Phillips, S. E.: Junak njenega srca, Shupe, J.: Magnat, Force, M.: Lju- bezen je vse, kar potrebuješ, Follett, K.: Stebri zemlje : prva knjiga trilogije Kingsbridge. STROKOVNA LITERATURA: Miklavčič, M.: Ogenj, rit in kače niso za igra- če, Mrgole, A.: Izštekani najstniki in starši, ki štekajo : starši - tukaj in zdaj, Walsch, N. D.: Po- govori z Bogom, Debevc, M.: Trije koraki do sre- če : kako povezati preteklost, sedanjost in pri- hodnost, Ellsworth, A.: Anatomija masaže : vo- dnik za popolno masažo telesa, Brück, J.: Treni- ranje inteligence za otroke. MLADINSKA LITERATURA: Maurer, N.: Nekaj zelo zelo lepega : zbrane pesmi za otroke, Dahl, R.: Matilda, Partljič, T.: Hotel sem prijeti sonce, Möderndorfer, V.: Kit na plaži, Suhodolčan, L.: Krojaček Hlaček, Ma- karovič, S.: Kosovirja na leteči žlici, Sivec, I.: Usodni pečat. Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 10 Kultura, Ljudje in dogodki KONCERT UČENCEV IN UČITELJEV GLASBENE ŠOLE NAZARJE Največje uspešnice legendarnega Franka Sinatre Rok Prušnik (levo) in Filip Pfeifer sta z uvodno pesmijo ogrela obiskovalce koncerta. (Foto: Barbara Rozoničnik) I'm singing in the rain, uspešnica Franka Sinatre, tokrat v izvedbi Tanje Pečenko, ki je poskrbela tudi za koreografijo plesne točke učenk baletnega oddelka Glasbene šole Nazarje. (Foto: Barbara Rozoničnik) POTOPISNO PREDAVANJE SANDIJA KORENA O KAZAHSTANU Nevsakdanje somaševanje z grkokatoliškim župnikom V Centru za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so gostili mozirskega župnika Sandija Kore- na, ki je predstavil svoje popotovanje po Kazahsta- nu. V nekdanji sovjetski republiki je lani obiskal mi- sijonarja patra Miho Majetiča, mozirskega rojaka, in z njim preživel mesec dni ter spoznaval deželo. SPECIFIČNO OKOLJE ZA MISIJONARSKO DELO Med obiskom se je prepričal, da je delova- nje misijonarjev v tem delu sveta specifično že zaradi velikih razdalj. Iz prestolnice Astana sta do Pavlodarja, mesta na severovzhodu dežele, kjer delujeta katoliška župnija in samostan kla- ris, potovala več kot 450 kilometrov oziroma se- dem ur z vlakom. Za vožnjo z vlakom, dolgo 800 kilometrov, do mesta Rudni na severu države, sta potrebovala trinajst ur. SPOŠTOVANJE MED VEROIZPOVEDMI Ob geografskem in zgodovinskem orisu dr- žave z največjo stepo na svetu in velikanskimi prostranstvi, bogatimi z nafto in rudninami, je Koren povedal , da je to večinoma muslimanska dežela, katoličani in pravoslavci so v manjšini, vendar med veroizpovedmi vlada spoštovanje. OBČUTEK BRATSTVA V ENI KATOLIŠKI CERKVI Njegova nevsakdanja izkušnja je bila tudi so- maševanje z grkokatoliškim župnikom. »Obču- tek bratstva v eni sveti katoliški Cerkvi rimskega in grškega obreda je prav prijeten in za nas, ki te- ga nismo vajeni, tudi zanimiv, ko ti postreže du- hovnikova žena, njegovi otroci pa ti zapojejo pe- smico,« je med drugim povedal Koren, ki je na koncu odgovarjal na vprašanja obiskovalcev. Marija Šukalo Glasbena šola Nazarje s svojimi projekti redno bogati glasbeno dogajanje v naši dolini. Tokrat so se ob 20. obletnici smrti spomnili glasbenega veli- kana Franka Sinatre. Na odru Doma kulture Nazar - je so se v izvedbi učencev in učiteljev glasbene šo- le razlegale njegove največje uspešnice, da so nje- gove pesmi zimzelene, pa je potrdila polna dvora- na poslušalcev. ŽIVLJENJSKA ZGODBA SKOZI ŠTIRI LETNE ČASE Unikatnost koncerta je bila zasnovana na avtor - skem scenariju Izabele M. Kniaz, nastopajoči pa so ob sprehodu skozi življenjsko zgodbo legendar - nega pevca, vtkano v štiri letne čase, med poslu- šalce ponesli njegov duh, ki je še kako živ in veje iz njegovih največjih uspešnic, kot so My way, Somet- hing stupid, I´m singing in the rain, New York, New York in druge. POKLON VELIKEMU UMETNIKU Ob spremljavi mladinskega pihalnega orke- stra pod taktirko Stefana Garkova, mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Katarine Drobež, banda Glasbene šole Nazarje in s koreografijami učenk plesnega oddelka Glasbene šole Nazarje pod mentorstvom Tanje Pečenko je nastal še en izvrsten glasbeni dogodek, ki so ga izvajalci s kraj- šimi dramskimi predahi zaokrožili v poklon velike- mu umetniku. MOŽ, KI JE ZAZNAMOVAL 20. STOLETJE Francis Albert Sinatra, bolj znan kot Frank Si- natra, se je zapisal v zgodovino s šarmantnim glasom in številnimi izjemnimi interpretacija- mi še danes priljubljenih skladb, njegovi glas- beni posnetki pa so izšli na več kot 200 albu- mih. Poleg tega, da je bil eden najpopularnej- ših in najbolj prodajanih ameriških jazz in pop pevcev, je bil tudi eden vidnejših igralcev svoje- ga časa. Velja za enega najbolj vplivnih ume- tnikov 20. stoletja, ki je pomembno soobliko- val svetovno popkulturo. Leta 1953 je bil nag- rajen z oskarjem za stransko vlogo v filmu Od tod do večnosti. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 11 knjigah sta spregovorila župan Občine Mozir- je Ivan Suhoveršnik in direktorica Osrednje knji- žnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. K pristne- mu vzdušju na predstavitvi je poleg hudo- mušnega Rajšterja svoje dodal moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje. Roman Mežnar ga je zato vir številnih zanimivosti iz preteklosti: o alkoholizmu, ženski modi, delu otrok na kmetiji, šol- stvu, preživljanju mladosti … Gregorc je povedal, da ima gradiva še za tri knjige, ki čakajo na izid. POMEMBNOST ZAPISANEGA ZA LOKALNO SKUPNOST IN BIBLIOTEKO O pomembnosti zapisanega v Gregorčevih V ponedeljek, 23. aprila, je Osrednja knjižnica Mozirje v tamkajšnji galeriji pripravila predstavitev nove knjige Janeza Gregorca – Rajšterja. Njegova peta knjiga z naslovom Čas mojega življenja je bila predstavljena v okviru praznovanja praznika Obči- ne Mozirje, ki je izdajo knjige tudi finančno podprla. JANEZ GREGORC - RAZGLEDAN ZAPISOVALEC PRETEKLEGA ČASA Avtor knjige, ki bo letos dopolnil 85 let, se je že v prvih treh knjigah izkazal kot razgledan zapisova- lec preteklega časa, njegovi zapisi pa bodo osta- li pomemben dokument za zanamce. Gregorc je v prvi knjigi opisal svojo zgodnjo mladost, v dru- gi pa gospodarsko plat golega preživetja. Njego- va tretja knjiga je posvečena njegovemu pesniške- mu ustvarjanju, četrta knjiga pa je dramsko delo, ki opisuje težave mladih kmetov, ki sicer gospodarijo na kmetiji, a ker je ta še vedno last starega gospo- darja, on odloča o vsem. Ta knjiga (še) ni dočakala svojega izida, hranjena pa je v domoznanski čital- nici mozirske knjižnice. ŠTEVILNE ZANIMIVOSTI IZ PRETEKLOSTI Iz pogovora z avtorjem, ki ga je vodila knjižničar - ka Tatiana Golob, so udeleženci predstavitve izve- deli, da je Gregorc v peti knjigi zapisal pripovedova- nja njegove tašče o življenju v njeni mladosti. Knji- PREDSTAVITEV KNJIGE ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA V GALERIJI MOZIRJE Neumorni Janez Gregorc ima gradiva še za tri knjige Kultura O pomenu Rajšterjevih knjig za lokalno skupnost je spregovoril župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik. (Foto: Roman Mežnar) 22. DRUŽINSKO PETJE V MOZIRJU Letošnja rdeča nit ljubezenske in svatovske pesmi Med družinami, ki so s svojim petjem navdušile mozirsko publiko, so bili tudi Gregorčevi iz Frankolovega. (Foto: Maruša Fužir) Kulturno prosvetno društvo Jurij je letos že 22. leto zapored pripravilo pevsko druženje dru- žin v Mozirju. Na prireditvi so izvajalci predstavi- li stare slovenske pesmi, ki počasi tonejo v poza- bo. S tovrstnimi nastopi se tako izvajalci kot or- ganizatorji trudijo, da bi petje ostalo originalno, kot je le mogoče za ta čas. PESEM NAS SPREMLJA OD ROJSTVA DO SMRTI Z željo, da slovensko ljudsko pesem pone- semo v svoje domove in družine, je Jurij Re- penšek, predsednik KD Jurij, zaokrožil svoj pozdravni nagovor. Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je dodal, da nas pesem spremlja od rojstva do smrti, v veselju in žalosti, zato je prav, da tako tudi ostane, med nami in v nas. LJUBEZENSKE IN SVATOVSKE PESMI Vsako leto je na prireditvi moč slišati ljudske pesmi z izbrano tematiko. Letos so rdečo nit predstavljale ljubezenske in svatovske pesmi. Kar 17 družinskih sestavov iz različnih krajev v Sloveniji, med njimi tudi eden iz zamejstva, se je s svojim izborom pesmi predstavilo na odru. Bratje in sestre, družine z več otroki, družine, kjer je nastopilo več generacij skupaj – vsi so s svojim ubranim petjem poskrbeli za navdu- šenje v dvorani. PONARODELA VEČERNICA Za zaključek prireditve so nastopajoči prip- ravili presenečenje. Vse družine skupaj so za- pele pesem Antona Martina Slomška Večer- nica, ki je nekaterim znana kot Glejte, že son- ce zahaja. Občutek, ko je v dvorani mozirske- ga kulturnega doma zadonela ponarodela pe- sem, je bil res poseben. PEVSKO DRUŽENJE TUDI NA RADIU OGNJIŠČE Družine so se po nastopu odpravile na spre- hod po Mozirskem gaju. Pevsko druženje bo v dveh delih mogoče poslušati tudi na radiu Og- njišče. Maruša Fužir Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 12 Kultura, Ljudje in dogodki ZAKLJUČEK 13. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE ZGORNJESAVINJČANI S KNJIGO V ROKI Vsestranski ustvarjalec Miha Mazzini navdušil s svojo pronicljivostjo in humorjem Gost slovesnega zaključka bralne značke Zgornjesavinjčani s knjigo v roki je bil pisatelj Miha Mazzini. Z njim se je pogovarjala Vladka Planovšek. (Foto: Roman Mežnar) Uvodno prireditev v letošnji pra- znik Občine Mozirje je pripravila Knji- žnica Mozirje, ki je v torek, 17. aprila, v galerijskih prostorih gostila ustvar - jalca Miho Mazzinija in številne pre- jemnike priznanj za 13. bralno znač- ko Zgornjesavinjčani s knjigo v ro- ki. Na sklepni prireditvi najpomemb- nejšega bralnega projekta knjižnice, ki združuje skoraj 140 bralcev, čla- nov knjižnice iz Zgornje Savinjske doline in širše, so sodelujoči bralci prejeli priznanje in knjižno nagrado, poslastica dogodka za vse obisko- valce pa je bil literarni večer s pisate- ljem, scenaristom in publicistom Ma- zzinijem, ki ga je vodila knjižničarka Vladimira Planovšek. ŠTEVILO BRALCEV ŠE VEDNO RASTE »Bralna značka za odrasle Zgor - njesavinjčani s knjigo v roki je zgod- ba o uspehu, ki traja že trinajst let in tudi letos polni obilno bralno malho s 138 ljubitelji branja, prejemniki pri- znanj. Navdihujoč je podatek, da šte- vilo sodelujočih bralcev po trinajstih letih še vedno raste.« S temi beseda- mi je direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek potrdila uspešnost projekta, ki se je v dobrem desetletju trdno usidral med ljubitelje literature. V letošnji sezoni so največ pozornosti pritegnila dela Skrivno živ- ljenje čebel Sue Monk Kid, Kamen v melišču Marie Barbal, med sloven- skimi avtorji pa Kit na plaži Vinka Moderndorferja in kriminalka Jeze- ro Tadeja Goloba. Knjižnici so pri pro- jektu pomagali slovenske založbe, društva in samozaložniki, ki so da- rovali knjižne nagrade za prejemni- ke priznanj. HUDOMUŠEN MAZZINI Bralci so skozi leta v projektu pre- birali številna dela Miha Mazzinija, zato so pogovoru z njim prisluhnili z velikim zanimanjem. V odgovorih na zastavljena vprašanja je razkril veliko zanimivosti na vseh svojih ustvarjal- ni področjih. Na pobudo Planovško- ve se je dotaknil tudi aktualnih politič- nih in socialnih razmer v naši drža- vi. Poznan po svoji hudomušnosti je zbrane večkrat tudi iz srca nasmejal. Tatiana Golob ANTON KOMAT IN PATER DR. KAREL GRŽAN O OHRANJANJU NARAVE Zemlja, voda in semena so temelji za našo prihodnost V organizaciji Združenja Luč je bil večer drugega aprilskega pet- ka v dvorani lučkega gasilskega do- ma namenjen zanimivemu pogo- voru z dvema eminentnima gosto- ma, domačinom patrom dr. Karlom Gržanom in svobodnim raziskoval- cem, aktivistom, pisateljem in nara- vovarstvenikom Antonom Komatom. Predsednik združenja Alojz Selišnik ju je označil kot duhovna aristokra- ta, saj vsak na svojem področju vne- to opozarjata na sodobne zablode in stranpoti, na katere nas na prefinjen način usmerja sodobna ekonomija ali hrematizem, kot jo imenuje v svo- jih delih Gržan, in ki temelji le na bo- gatenju posameznikov. OSNOVNE PRVINE ZA OHRANITEV VARNE PRIHODNOSTI NARODA Tema večera in rdeča nit pogovo- ra je bila knjiga Antona Komata Zem- lja, voda, seme, ki sta jo sogovornika predstavila skozi te pojme, ki so os- nova, kot pravi avtor, za naše preži- vetje. Zadostna površina rodovitne prsti, ki omogoča samooskrbo, ne- oporečni viri žive vode in ohranjanje semen tradicionalnih sort kulturnih rastlin so temelji, ki pa se resnici na ljubo vse bolj izgubljajo v neusmilje- nem in hlapčevskem odnosu do na- rave in vsega, kar nas obdaja. V za- nimivem pogovoru je bila predsta- vljena kopica podatkov, ob katerih se je sleherni od prisotnih lahko zgro- zil nad prefinjenostjo sistematskega uničevanja našega naravnega oko- lja in posledično tudi nas samih. ZABETONIRALI ČETRTINO KMETIJSKIH POVRŠIN Komat je bil v pogovoru na temo ohranjanja narave zelo kritičen do sistema, ki z nenehno tekmovalnos- tjo nagrajuje nasilje in vodi v global- no vojno za naravne vire, predvsem pa je v svojem razmišljanju opozar - jal na krivice na ravni medčloveških odnosov, ki so tudi njega pripeljali do tega, da je dobro službo zamenjal za aktivno delo in raziskave na področju naravovarstva. Na to temo je povedal vrsto zani- mivih, kar grozljivih podatkov. Med drugim, da smo od osamosvoji- tve zabetonirali 100.000 ha rodovit- nih tal, torej četrtino kmetijskih povr - šin. V zadnjih desetih letih je propad- lo 16.000 malih kmetij – štiri vsak dan. Imamo največjo površino naku- povalnih središč na prebivalca v EU. Imamo najnižjo stopnjo samooskr- be s hrano v EU. Uvažamo dve tretjini hrane in 85 odstotkov semen. ZEMLJA UMIRA, VODNO OBILJE ODTEKA, SEMENA PA IZUMIRAJO Vse to ob dejstvu, da je prehran- ska varnost osnova nacionalne var - nosti, na kar se naši vrli politiki pož- vižgajo. Temelji varne prihodnosti na- roda so po njegovem trije pojmi iz na- slova njegove knjige, a kaj ko zemlja umira, vodno obilje odteka, seme- na pa izumirajo. Če želimo preživeti, moramo torej bolj spoštovati naravo, saj, kot je bilo rečeno, Bog človeške napake odpušča vedno, človek vča- sih, narava pa žal nikoli. Tekst in foto: Franjo Atelšek Rdeča nit pogovora je bila knjiga Antona Komata (desno) Zemlja, voda, seme, ki jo je s pomočjo Karla Gržana predstavil skozi te pojme, ki so osnova, kot pravi, za naše preživetje. Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Nadaljevanje iz prejšnje številke. DELO OD ZORE DO MRAKA Ženske so delale v kamnolomu od zore do mraka, vsaka je imela določen svoj del, kjer je najprej lomila potem pa tolkla kamenje. V kamnolom so prihajale zgodaj, da so dobile ugodnejše mesto, saj je bilo ponekod več nalomlje- Žensko delo v kamnolomu (2) nih skal, drugod pa jih je bilo tre- ba šele lomiti. PRIDOBIVANJE GRAMOZA ZA VZDRŽEVANJE CEST Kot neke vrste skupinovodja je bil v kamnolomu nekaj časa Lud- vik Remic – Žoli, ki je ugotavljal količine narejenega gramoza, si- cer pa so imeli v tistem času »v najemu« posipavanje cest posa- mezni kmetje, zato so prav oni skrbeli za pridobivanje gramo- za in prevoz. Vzdrževanje cest je plačeval srezki cestni odbor. 20 DINARJEV ZA »KUBIK« GRAMOZA Franc Mehtig iz Bočne se je spominjal, da je bil kamnolom razdeljen v šest delovišč. Skrb za vzdrževanje cest v okolici Gornje- ga Grada sta tik pred drugo sve- tovno vojno prevzela kmeta Ko- lenc in Mermal. Plačilo ženskam za kubični meter gramoza je bi- lo tik pred vojno 20 dinarjev. Le redka ženska je zmogla naredi- ti meter gramoza v enem dnevu. Za posipavanje cest so plačevali pet dinarjev od kubičnega metra gramoza. Da so lahko tolkle ka- menje, so ženske uporabljale po- sebna kladiva. TUDI NALAGANJE GRAMOZA NA VOZOVE TEŽAŠKO DELO Za prevoz gramoza so skrbe- li lastniki vpreg. Feliks Žmavc iz Bočne je povedal, da so dobi- li od metra plačano 25 dinarjev, ne glede na to, kako daleč je bi- lo treba peljati kamenje. Vozili so v »trugah«, ki so imele en kubič- ni meter prostornine, na »pari- zerjih« (težja izvedba vprežne- ga voza). Voz so morale ženske v ka- mnolomu napolniti (to delo je bilo zajeto v ceno priprave ka- menja), zato so potrebovale »trušco«, to je bil neke vrste za- boj, velikosti kakih 50 cm, podo- ben »smetivneku«, to je lesena smetišnica, ki je bila na ročaju in so jo uporabljali na kmetih. Tudi nalaganje gramoza na vozove za ženske ni bilo lahko delo. Ko je v Mozirju padla lipa Slovenci so že od nekdaj ceni- li lipo. V spominske namene so jo sadili v središčih naselij, ob cerkvah in še kje. Skratka, lipa je slovenski simbol. LIPA – KRAJ ZA VESELJE, ODLOČANJE … Tudi Mozirje je imelo sredi trga lepo, košato in mogočno lipo. Tam je stala tudi kapelica, malo naprej pa je bila trška tehtnica. Drevo je pomenilo neke vrste po- nos, saj so se okoli njega v sta- rih časih zbirali krajani zavoljo zabave, veselja, pa tudi odloča- nja. Včasih se je pod lipo prepe- valo, drugič so se tam zbrali, ko so odločali o trškem redu ali ka- kšnem drugem predpisu, ki ga je bilo treba sprejeti z glasovanjem vseh tržanov. To je torej bilo mesto splošne- ga pomena in mnogoterih spo- minov za vsakogar, ki je tu živel. Zaradi lažje predstave velja ome- niti, da je mozirska lipa stala bli- zu nekdanjega hotela Turist. … IN IZRAŽANJE PONOSA V času narodnostnih bojev so Mozirjani vrh lipe namestili veli- ko slovensko trobojnico, kar je v staroavstrijskih časih pomenilo nezaslišano izzivanje. Kot piše v svojih spominih Žiga Laykauf, je zastava dolgo visela, ker krajevni orožniki niso našli primernega ju- naka, da bi zlezel vrh drevesa in jo odstranil. Kot navaja kronist, so jo napredni mozirski fantje obesili na predvečer praznika slovanskih bratov Cirila in Metoda. ŽRTEV INFRASTRUKTURNEGA NAPREDKA Novejši čas je bil do tovrstnih krajevnih »spomenikov« krut in brezobziren. Ko so v času med obema svetovnima vojnama ure- jali cesto skozi trg, sta bili tako kapelica kot lipa napoti, zato so ju odstranili, čeprav so tržani ne- godovali. Kako je bilo na predve- čer »smrti« trške lipe, se je leta 1985 spominjala 90-letna Marija Prislan - Muhovec. Po njenih besedah je v kraju kar završalo, ko se je začelo go- voriti o potrebi po rušenju trške kapelice in lipe, a ugovori niso preprečili načrtovanega dejanja. Ljudje so kazali odpor, vendar so občinski možje dokazovali, da gre za nujen ukrep, sicer Mozirje ne bo dobilo ustrezne ceste sko- zi naselje. DOSTOJNO SLOVO Na koncu so Mozirjani skleni- li pripraviti poslovilni večer svo- ji priljubljeni lipi. Narodni pevski zbor je ob množični udeležbi kra- Ko je v Mozirju še stala trška lipa Utrinek iz preteklosti janov zapel ubrano pesem Lipa zelenela je. Baje je kljub mirne- mu večeru na drevesu šelestelo listje, vsaj tako se je zdelo ude- ležencem, verjetno zaradi ža- lostnih občutkov, ki so jih pre- vevali. Z LIPO ZAMRL TUDI KRAJEVNI OBIČAJ Ljudje so s solzami v očeh po- trti odhajali domov. Trg je obne- mel in celo v dvanajstih gostil- nah, kolikor jih je takrat premog- lo Mozirje, ni bilo hrupa. Kraj se je dostojno poslovil od stoletne lipe, ki je dva odrasla moška nis- ta mogla objeti, tako je bila mo- gočna. Nekoč so imeli fantje na- vado vsak petek zapeti najprej pod lipo, potem na mostu preko Trnave in nato še na Zgornjih Tra- tah, a tudi ta običaj je z lipo vred zamrl. Prijaznega bralca ali bralko, ki poseduje knjigo Aleksandra Videčnika o koroških (Maistro- vih) borcih, vljudno prosimo za kratko izposojo. Pokličite na 041 647 240 ali dostavite knjigo v uredni- štvo Savinjskih novic. Hvala. Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 14 Nasveti, Ljudje in dogodki DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Regrat (navadni regrat – Taraxacum officinale) Navadni regrat ali mlečec je močno razširjena zdravilna trajnica iz rodu regrata. Raste po travni- kih in ob poteh po zmerno toplih območjih severne poloble. Prve liste požene zgodaj spomladi. Močno nazobčeni listi tvorijo listno rožico. Enostavno vot- lo steblo ima v preseku obliko kroga. Na steblu je eden cvetni košek z rumenimi cvetovi. Cveti v drugi polovici aprila in v začetku ma- ja. Če je pomlad zelo topla, zacveti že v mesecu marcu. Cvetovi se preoblikujejo v značilno regra- tovo lučko, ki jo tvorijo številna semena. Semena so lahka, zato jih veter raznaša in tako se regrat zelo hitro razmnožuje. UPORABA V KULINARIKI IN ZDRAVILNI UČINKI Regrat ni samo okusna, temveč tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Je zelo znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo (baje naj bi prep- rečeval tudi staranje). V vseh rastlinskih delih je lepljiv užiten mlečni sok z izjemno zdravilnimi učinki. Najbolj zdravilna je korenina. Svež regrat se uporablja kot solata, ki krepi organizem, olajša presnovo in pomaga tudi pri čiščenju krvi. Znan je regratov sirup, ki ga prip- ravijo iz regratovih cvetov in sladkorja. Regrat nima značilnega vonja in je grenke- ga okusa. Uporabljajo ga tudi v juhah. Je izred- no hranljiva rastlina in z njegovim uživanjem si lahko krepimo zdravje. Listi in korenine so bo- gat vir vitaminov in rudnin. Vsebuje več vitami- na A kot korenje. Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti. To pomeni, da spodbuja odvajanje vo- de. Tradicionalno ga uporabljajo pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Vse- buje kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvete- njem rastline, čeprav sem slišala, da naj bi bi- la solata še bolj zdrava, če bi ji dodali cvetove. Korenine se nabirajo med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom. UČINKI REGRATA Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole. Vsebuje tudi flavonoi- de, kalijeve soli in kumarine. Korenine imajo ena- ke vsebine kot listi, z izjemo zadnjih treh. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih mineralov. Holin v regratu vpliva na pre- snovo maščob in delovanje živčevja. UŽIVANJE REGRATA Krepi delovanje jeter, pomaga zdraviti hepati- tis, pomaga odpravljati žolčne kamne, blaži te- žave pri endometriozi, pomaga odvajati vodo iz telesa. Ima anticelulitni učinek, znižuje raven sladkorja v telesu, čisti organizem, niža raven estrogena v telesu ... STRANSKI UČINKI IN STRUPENOST Regrat lahko povzroči alergične reakcije. V običajnih odmerkih ni strupen. PREDAVANJE ALENKE ZAPUŠEK NA REČICI OB SAVINJI Uporaba konoplje v vsakdanjem življenju – da ali ne? Alenka Zapušek (levo) je na Rečici ob Savinji predstavila tudi različne konopljine izdelke. (Foto: Marija Šukalo) Na to vprašanje je v torek, 17. aprila, v Medgen borzi na Rečici ob Savinji poskušala odgovoriti Alenka Zapušek s kmetije Vrhivšek iz Frankolove- ga. Zapuškova se s pridelavo in predelavo kono- plje ukvarja že več kot šest let, svojo dejavnost pa je predstavila v okviru aktivnosti, ki jih izvaja Več- generacijski center Planet generacij iz Velenja. ŠTEVILNE MOŽNOSTI UPORABE Na Vrhivškovi domačiji so v času, odkar se ukvarjajo z industrijsko konopljo, slednjo spoz- nali iz najrazličnejših zornih kotov. Konoplje na- mreč ne samo gojijo, temveč jo tudi predeluje- jo, zato je lahko Zapuškova ob tej priložnosti predstavila tudi različne konopljine izdelke. Obi- skovalci so lahko poskusili olje, pecivo in kruh ter spoznali čajno mešanico. S KONOPLJO POVEZANIH VELIKO NERESNIC IN POLRESNIC S tovrstnimi predstavitvami rastline po be- sedah Zapuškove skušajo ljudi ozavestiti, kako uporabna in zdravilna je konoplja. Je lahko del naše prehrane in zelo pozitivno vpliva na naše počutje, a žal je z njo povezanih veliko neresnic in polresnic. Na Vrhivškovi kmetiji gojijo tudi raz- lična zelišča, piro in druga žita, ki ne potrebuje- jo pesticidov. Zavedajo se namreč, da so prav takšne rastline zelo pomembne za zdravje ljudi. Marija Šukalo Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 15 Organizacije MOZIRSKI GAJ Ob 40-letnici parka tudi slovesna rez vinskih trt Sadike jablan so posadili predstavniki Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje, celjskega omizja Evropskega reda vitezov vina in slovenske vinske reprezentance. (Foto: Jože Miklavc) Vinski vitez Jože Tominšek je obrezal Steyerjevi trti pod budnim očesom trškega viničarja Mihaela Fajfarja. (Foto: Jože Miklavc) LONČARSKA DELAVNICA V KOKARJAH Ustvarjanje tridimenzionalnih oblik v glini Udeleženci delavnice so glino najprej dodobra pregnetli, razvaljali in sestavili. (Foto: Marija Šukalo) Lončarstvo sodi med najstarejše obrti, ki predstavljajo del naše preteklosti, zato se v krajevni skupnosti Kokarje trudijo, da bi z raz- ličnimi aktivnostmi ohranili ljudsko izročilo lončarstva v Zadretju. Tako že vrsto let konec maja pripravijo etnografsko prireditev Lon- čarski praznik, predzadnji petek v aprilu pa so pripravili lončarsko delavnico, ki jo je vodil akademski slikar mag. Uroš Potočnik. OBLIKOVANJE RELIEFA Udeleženci delavnice so se lotili oblikova- nja reliefa. Kako ta nastaja in na kaj vse je potrebno paziti pri ustvarjanju tridimenzional- ne oblike v glini, jih je uvodoma podučil men- tor . V praktičnem delu so glino najprej dodob- ra pregnetli, razvaljali in sestavili, nato pa so jo rezali, izrezovali, rezkali in oblikovali žele- ne izdelke. IZDELKI NA OGLED KONEC MAJA Po besedah predsednice krajevnega odbo- ra Kokarje Andreje Zupan, ki se je tudi sama udeležila delavnice, bodo izdelke spekli v šol- ski peči in jih postavili na ogled konec maja v sklopu tradicionalne etnografske prireditve. Marija Šukalo V soboto, 21. aprila, so bila vrata Mozirske- ga gaja še posebej na stežaj odprta za vino- gradnike in njihove prijatelje, ki skrbijo za rast vinskih trt dišeči traminec in radgonska rani- na (Steyerjeva brajda) ter modra kavčina, ki je potomka najstarejše trte na svetu z mari- borskega Lenta. Šlo je za simbolično rez, kaj- ti osnovno rez sta vinogradnika opravila že pred nekaj časa. ŠKARJE V ROKAH TOMINŠKA IN SUHOVERŠNIKA Steyerjevi trti je tokrat obrezal vodja celj- skega omizja Evropskega reda vitezov vina Jože Tominšek s pomočnikoma Danijelom Grudnikom in Mihaelom Fajfarjem, župan ob- čine Mozirje Ivan Suhoveršnik pa je kot gos- podar bolj »slavne« modre kavčine s škarja- mi odstranil najvišje rastoče stare šparone. Prej in po tem so vinske in domače pesmi pe- li člani moškega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje, izbrane besede pa so udele- žencem dogodka namenili trški viničar Mihael Fajfar, mozirski župan Suhoveršnik in častni gost Jože Tominšek. POSADILI SADIKE TREH OKRASNIH JABLAN Mozirski sadjarji so se že pred časom do- govorili z upravljavci gaja, da vinogradniški vrt pri kapelici sv. Valentina obogatijo s tremi sadikami jablan, ki privabljajo čebele in druge opraševalce, jeseni pa nudijo pticam dodatno ponudbo sadnih plodov. DANILO STEYER O POMENU POVEZOVANJA ŠPORTA IN TURIZMA Sadike so prispevali in tudi posadili pred- stavniki Sadjarskega društva Franca Praprotni- ka Mozirje, celjskega omizja Evropskega reda vitezov vina in slovenske vinske reprezentance. Slednjo vodi selektor in direktor Danilo Steyer, ki je ob zaključku programa spregovoril o po- menu povezovanja športa in turizma za popu- larizacijo naše dežele, kulinarike in odličnih vin. Jože Miklavc Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 16 Kultura, Organizacije OKROG ČASA V GORNJEGRAJSKI KATEDRALI Gregorijanski koral v izvedbi ženskega komornega zbora ČarniCe ČarniCe so v akustični gornjegrajski katedrali popeljale obiskovalce v drug čas in drugo okolje. (Foto ŠMS) Prav posebno predstavo je s koncertom Cir- cum tempus (Okrog časa) v gornjegrajski kate- drali v nedeljo, 15. aprila, pripravil Ženski komor- ni zbor ČarniCe. Gregorijanski koral, ki je tod do- nel že v času benediktincev, je obiskovalce po- peljal v drug čas in pevke v kutah v drugo okolje. Nepozaben spektakel so dopolnili glasbeniki na godalih, ki so koncertu dali še poseben pečat. Ženski komorni zbor ČarniCe je eden vidnej- ših zborovskih sestavov v Sloveniji. Članice zbo- ra prihajajo iz vseh koncev države, združuje jih ljubezen do glasbe in kakovostnega zborovske- ga petja. Zbor je v začetku deloval projektno z mnogimi znanimi dirigenti, od leta 2014 pa de- luje redno pod vodstvom Monike Fele. ČarniCe so v svojem večletnem delovanju posnele več zgoščenk, v zadnjih letih pa so se udeležile tu- di vidnejših zborovskih tekmovanj. ŠMS ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD Skupaj z otroki in starostniki do energijsko medenega vrta Z leve: Zdenka Zakrajšek, Barbara Virant, Špela Podvratnik in Klementina Veršnik so pričele pripravljati načrte za ureditev energijsko medenega vrta ob stavbi Zavoda Stanislava. (Foto: ŠMS) V Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu so se začele aktivnosti odvi- jati tudi na vrtu. Lastnica prostorov in vodja zavoda Zdenka Zakrajšek je k sodelovanju pri ureditvi vrta po- vabila Osnovno šolo Frana Kocbe- ka in DEOS center starejših. Skupaj bodo uredili energijsko medeni vrt, na katerem bodo posadili medono- sne in ostale rastline. Vsak bo svoj del vrta uredil po svojih željah. STAREJŠI BODO V DELU UŽIVALI V centru so se ponudbe za sode- lovanje razveselili, sta povedali direk- torica Barbara Virant in delovna tera- pevtka Špela Podvratnik. Starejši na- mreč še vedno radi kaj postorijo tudi zunaj in na tem vrtu bodo lahko izpol- nili svoje želje. Za vrt bodo redno skr - beli, saj je v njihovi neposredni bližini. POUDAREK NA MEDONOSNIH RASTLINAH Na šoli bo skrb za vrt prevzela Anda Kavčič ter učenci, ki so že se- daj sodelovali pri podobnih aktiv- nostih. Okolico šole namreč krasi- jo posajene rože in zelišča, pa tudi mladi čebelarji se bodo lahko vklju- čili z izbiro medonosnih rastlin. V imenu zavoda bo pri projektu so- delovala Klementina Veršnik. Da bo celostna podoba vrta še lepša, bodo poskrbeli v podjetju Melu, kjer bodo izdelali leseno ograjo, in vrt bo dobil podobo pravega gartlca. ŠMS RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Na letovanju tudi otroci iz Zgornje Savinjske doline Rdeči križ Slovenije je med 27. aprilom in 2. majem omogočil leto- vanje 289 socialno ogroženim ot- rokom na Debelem rtiču. Letova- li so otroci iz območnih združenj Aj- dovščina, Cerknica, Gornja Radgo- na, Grosuplje, Hrastnik, Ilirska Bistri- ca, Izola, Jesenice, Kamnik, Kranj, Kočevje, Koper, Laško, Ljubljana, Liti- ja, Radovljica, Mozirje, Murska Sobo- ta, Nova Gorica, Radovljica, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šentjur pri Celju, Trbo- vlje, Tržič, Zagorje in Žalec. PESTRE ŠPORTNE IN DRUGE GIBALNE AKTIVNOSTI Otroci so se udeležili plavalnega tečaja, imeli so vodno aerobiko, ko- panje in igre v bazenu. Na voljo so jim bile tudi druge športne ter gibalne ak - tivnosti. Dneve so pričeli s telovadbo, nato igrali nogomet, košarko, odboj- ko na mivki, med dvema ognjema in različne talne igre. Zainteresirani so se lahko udeležili plesne delavnice. TUDI V PROSTEM ČASU JIM NI BILO DOLGČAS Otroci so lahko krepili svojo ustvar - jalnost z ustvarjanjem iz naravnih materialov – slikanjem kamenčkov, izdelovanjem zapestnic, risanjem, slikanjem … Tudi v prostem času jim ni bilo dolgčas, saj so obiskali knjižni- co, se igrali socialno-interaktivne igre in iskali skriti zaklad. Organizatorji so za mlajše udeležence pripravili tudi pravljične urice. Na predvečer 1. ma- ja so se podali na raziskovalni večer - ni pohod z lučkami. AM Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 17 Oglasi Socialni demokrati Mozirje izvolili novo vodstvo Predsedstvo Občinske organizacije Social- nih demokratov (SD) Mozirje je na program- sko-volilni konferenci v ponedeljek, 23. aprila 2018, izvolilo novo vodstvo. Za predsednika so izvolili Marka Molnarja, za podpredsednico pa Barbaro Miklavžina. Ostali člani predsedstva so Samo Kramer, Jana Bizjak, Mitja Miklavži- na, Katja Goličnik in Polona Kramer. Predsedstvo se je seznanilo z delom organi- zacije v preteklem obdobju in si zastavilo na- črte za prihodnost. Ob tej priložnosti sta zbra- ne članice in člane Občinske organizacije SD Mozirje pozdravila ministrica za obrambo Re- publike Slovenije Andreja Katič in predsednik Območne organizacije SD SAŠA Bojan Kontič. Mladi in ambiciozni ekipi sta zaželela uspešno delo, čim več dobrih projektov in uspešno reali- zacijo zastavljenih načrtov. Predsednik Bojan Kontič je izpostavil pomen predčasnih državnozborskih volitev, ki bodo 3. julija 2018, in na katerih bo Socialne demokra- te v 6. volilni enoti 5. volilnega okraja oziroma Zgornji Savinjski dolini zastopala Aleksandra Vasiljević: »Z dobrim rezultatom na volitvah bo- mo Socialni demokrati lahko uresničili svoj vo- lilni program z naslovom Samozavestna Slo- venija, s katerim želimo odpraviti družbene neenakosti, okrepiti srednji razred, zmanjša- ti davčne obremenitve, izboljšati pogoje za ra- zvoj podjetništva in gospodarstva, uvesti red v zdravstvu ... Zelo pomembno je, da ima to oko- lje svoje poslance, ki bodo zastopali lokalne in- terese. Verjamem, da bodo prebivalci Zgornje Savinjske doline v Aleksandri Vasiljević, sicer medicinski sestri, zaposleni v Zdravstvenem domu Velenje ter televizijski voditeljici na VTV televiziji, prepoznali energijo in odločnost, ki jo potrebujejo kot lasten glas v državnem zboru.« PR Naročnik objave: Socialni demokrati, Levstikova 15, 1000 Ljubljana BOLJŠI PLANET ZA VSE GENERACIJE Večgeneracijski center Planet generacij Pred dobrim letom je na območju Velenja, Žalca in Mozirja z delovanjem pričel Večgeneracijski cen- ter Planet generacij, ki ponuja številne možnosti za druženje, pridobivanje novih znanj in veščin, spo- znavanje novih ljudi in s tem izboljšanje kakovosti njihovega vsakdanjega življenja. »Do sedaj smo mnogim ljudem pomagali, da so našli svojo sredino. Prav gotovo pa ima Planet generacij največjo dodano vrednost za tiste, ki so bodisi osamljeni, socialno šibki, bodisi željni novih znanj, saj v centru najdejo tako družbo kot razume- vanje, prostor za preživljanje prostega časa, novo znanje, informacije, nasvete ali drugo ustrezno po- moč,« je poudarila Lidija Praprotnik, vodja projekta. To potrjuje tudi Ivan iz Velenja: »Zelo rad prihajam, ker se lahko na zaposlene obrnem po kakršnokoli pomoč, pogovor ali tolažbo. Tu najdem družbo za igranje šaha in kartanje in tako mi čas mineva hitre- je. Večgeneracijski center je idealen prostor za spo- znavanje novih ljudi in sklepanje novih prijateljstev. Postori so prilagojeni tudi za invalide, kar mi zelo odgovarja, saj sem na invalidskem vozičku«. Pri ustvarjanju kakovostnega programa in vse- bin, ki omogočajo osebno rast in razvoj posame- znikov ter razvoj lokalne skupnosti, sodelujejo tudi strokovnjaki z različnih področij. Z njimi pripravlja- jo delavnice socialne aktivacije, jezikovne delavni- ce, počitniške aktivnosti in občasno varstvo otrok, vsebine za starejše (sprehodi, delavnice razvijanja digitalne pismenosti, športne aktivnosti), delavni- ce o izboljšanju komunikacije v družini, svetovalni- ce o različnih problematičnih področjih, integracijo priseljencev, pomoč invalidom in druge aktivnosti. Center je odprt tudi za neformalno druženje od po- nedeljka do petka od 8. do 18. ure na Ljudski uni- verzi v Velenju. Direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita Kropušek Ranzinger pravi, da se je »Večgenera- cijski center Planet generacij razširil kot požar, saj ga je v enem letu obiskalo več kot 3.500 uporab- nikov, ki se vedno znova radi vračajo«. «Želimo ustvariti lepši planet za vse generacije, ki bodo bi- vale v sožitju, si izmenjevale znanje in prenašale izkušnje z generacije na generacijo,« pa dodaja Edita Tamše, strokovna sodelavka Planeta gene- racij v Velenju. Večgeneracijski center Planet generacij je eden izmed 15 večgeneracijskih centrov, ki so bili podpr - ti z evropskimi sredstvi. Kar osem se jih bo predsta- vilo v okviru kampanje EU PROJEKT, MOJ PRO- JEKT, s katero želi Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pokazati, da je naš vsakdan boljši in lepši tudi zaradi dobrih projektov, ki smo jih uresničili s pomočjo evropskih sredstev. (Foto: Lidija Praprotnik) Naročnik objave: Direct Media Komunikacije d. o. o., Dunajska 5, 1000 Ljubljana Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 18 Ljudje in dogodki PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC ŠMARTNO OB DRETI Zanimiv obisk terapevtskih psičk Učiteljica Zvonka Zakrajšek (levo) in učenci šmarške podružnične šole s Heleno Kotnik in Senno (v sredini) (fotodokumentacija HK) Prostovoljka Zavoda PET Helena Kotnik je bi- la s terapevtskima psičkama Senno in Auriko ta mesec kar dvakrat na obisku v Šmartnem ob Dreti. Enkrat je obiskala otroke v vrtcu, naslednji teden pa še tamkajšnje šolarje. Vodnica psičk je otrokom na zanimiv način predstavila, kako naj se obnašajo v družbi psov. Z ZANIMANJEM PRISLUHNILI NAVODILOM Učenci in varovanci vrtca so z zanimanjem prisluhnili navodilom, spremljali pokazano ter izvedli predlagane vaje. Kotnikova jim je predstavila svoji psički in jih opozorila na pra- vila obnašanja v bližini psov. Poudarek je da- la na varnost v primerih, ko pride do srečanj z neznanimi psi. VESELI OBISKA IN RAZLAG Otroci so se ulegli v položaj »želvica«, ki jih na- redi čim manj ranljive v primeru napada psa, in v drugem primeru prekrižali roki na zgornjem de- lu telesa »drevo«, da bi jih kužki pustili pri miru. Obiska in razlag so bili veseli ter navdušeni nad Senno in Auriko, ki sta jim s pomočjo Helene po- kazali par »trikov«. PESTRA DEJAVNOST ZAVODA Helena, ki ima licenco za izvajanje dejavnosti Zavoda PET, s terapevtskima psičkama obiskuje tudi druge vrtce, šole, ure pravljic Osrednje knji- žnice Mozirje, centre starejših in ustanove z ose- bami s posebnimi potrebami. IS ROBNIKOVI IZ STRUG Pet žensk iz petih rodov v eni družini Družina Robnik iz Strug ne bi prav nič izsto- pala, če ne bi v razširjeni družini živele ženske predstavnice petih rodov. Najmlajša Lana šteje šest mesecev, najstarejša praprababica Hele- na pa ima že več kot osemdeset let. Na sredini te ženske verige je Suzana, mlada babica, ki se je pred dvajsetimi leti iz Velenja preselila k mo- žu Božu v Struge. Imata tri otroke, hčerko in dva sinova, in prav hčerka Nika jih je v preteklem le- tu razveselila z rojstvom Lane. V Velenju živi- ta Suzanina mama Marjana in babica Helena. Ob materinskem dnevu so si štiri mame in ma- la Lana privoščile družinsko fotografiranje za lepe spomine. IZ PREKMURJA V VELENJE Praprababica Helena se je rodila v Prekmurju. Kmalu je izgubila starše in se kasneje z možem preselila v Velenje. Rodila sta se jima hčerka in sin. Hčerka Marjana je kar zgodaj poskrbela, da je mama Helena postala babica, in ženskemu klanu se je pridružila Suzana. Le-ta je moža Bo- ža spoznala v Lučah, kamor je hodila na obisk k sodelavki. TRADICIJA ZGODNJEGA MATERINSTVA Kaj kmalu se jima je rodila hči Nika, kasneje še sinova. Družinica se je ustalila v Strugah, kjer ima Božo mizarsko delavnico, Suzana pa hodi v službo v podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Su- zana je bila edina od peterice, ki je ob našem obisku ni bilo doma, saj je bila v službi. Tradicijo zgodnjega materinstva je nadaljevala Nika, ki je oktobra postala ponosna mamica Lane. LANA IN ŠTIRI VARUŠKE Okrog Lane se tako sučejo številne ženske, začenši z mamico in babico, pogosto pa v Ve- lenju obiščejo prababico in praprababico. Nika si je fanta našla v neposredni bližini, tako da lah- ko starše in stare starše obiskuje kar peš, ko pe- lje na sprehod Lano. Pri Robnikovih ima Lana še pradedka in prababico po očetovi strani, tako da »varušk« res ne manjka. Tudi Božova stran dru- žine je zelo številčna, le da do petih generacij ni prišla. RODBINA VELIKA KOT LE MALOKATERA Pri Robnikovih se ukvarjajo z mizarstvom. Bo- žo je sledil očetovim stopinjam in za domačo hi- šo je nastala moderna delavnica, v kateri izdelu- je vrata, okna in pohištvo. V zadnjem času so ak- tualni tudi zunanji stoli. Medtem ko je imel njegov oče »virštat« kar v eni od sob v hiši in je tam izde- loval pohištvo, so se časi zelo spremenili. Je pa tu- di Božova rodbina velika kot le malo katera. Oče je Strugerski iz Strug, mama pa Kosmačeva iz Luč, našteje pa lahko kar 46 sestričen in bratrancev. ŠMS Pradedek Zdenko (z leve), prababica Marjana in praprababica Helena prihajajo iz Velenja, Robnikovi pa iz Strug: prababica Ida z Lano, mamica Nika, pradedek Vanče in dedek Božo. Na fotografiji manjka mlada babica Suzana, ki je bila v službi. (Foto: ŠMS) Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 19 Organizacije, Oglasi ŠPORT CENTER PRODNIK Šparglji na sto in en način Če boste v teh dneh zavili v Prodnikovo go- stilno v Juvanju, se boste med zares pestro po- nudbo jedi iz špargljev kar težko odločili. Za za- četek vam bodo ponudili špargljevo juho, na- to pa boste lahko izbirali med šparglji na ža- ru, šparglji s slanino in pikantno omako, ocvrti- mi šparglji s tatarsko omako, šparglji z jajcem, špargljevo rižoto, širokimi rezanci s šparglji, svinjskim medaljonom v omaki s šparglji, s šparglji polnjenim puranjim zrezkom po du- najsko in govejim filejem gratiniranim s šparglji in gorgonzolo. Za konec se boste lahko poslad- kali s sladoledom - s šparglji. ŠPORT CENTER PRODNIK Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji Na kulinarično razvajanje se naročite na tel. št. 838 10 30 ali 041 752 111 ali 031 752 111 www.prodnik.com DOMAČA EKOLOŠKA PRIDELAVA Gojenje špargljev zahteva veliko mero zna- nja, saj je potrebna pravilna izbira in priprava zemljišča ter stalna oskrba nasada. Gospodarju Prodnikove domačije Ediju Jurjevcu predstavlja gojenje špargljev veselje in izziv. Tako šparglje kot vso ostalo zelenjavo prideluje na ekološki način, brez umetnega pospeševanja rasti, saj je trdno prepričan, da takšen pristop glede na trend »nazaj k naravi« predstavlja konkurenčno prednost dobre gostilne. V kratkem bodo pripravili dva dogodka na te- mo domačih špargljev v spremljavi izbranih vin. Obvestilo sledi. PR Za ljubitelje sladic so pripravili sladoled - s šparglji. Če želite naenkrat poskusiti čim več različnih jedi iz špargljev, je najbolje, da naročite ploščo. Šparglji v Prodnikovi ponudbi so pridelani na ekološki način po sistemu celovite domače oskrbe. DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKIH ČEBELNJAKOV Osnovnošolci obiskali čebelarje v Mozirskem gaju Ob obisku Mozirskega gaja so šolarji izbranim čebelarjem predali lastnoročno poslikane panjske končnice. (Foto: Blaž Podrižnik) Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Bo- štjan Noč se je pisno zahvalil čebelarkam in če- belarjem, ki so se pridružili akciji Dan odprtih vrat slovenskih čebelnjakov. V petek, 20. apri- la, je več kot 125 čebelarskih društev po Slove- niji odprlo vrata svojih čebelnjakov in svojo de- javnost pokazalo javnosti. Med njimi so bili tudi člani Čebelarske družine Janeza Goličnika Mo- zirje, ki so prikazali svojo dejavnost pri čebel- njaku v Mozirskem gaju. OBISK OD BLIZU IN DALEČ Med drugimi obiskovalci si je čebelnjak ogle- dalo več skupin učencev Osnovne šole Mozir- je z mentorjema Blažem Podrižnikom in Urško Finkšt ter dva avtobusa učencev iz Osnovne šole Trebnje, ki so gostovali pri mozirskih šo- larjih. Medtem ko so si ogledovali gaj, ki letos praznuje 40-letnico, so se ustavili tudi pri če- belnjaku. Prizadevni čebelarji so postavili stojnico in priložnostno razstavo, mlade pa je nagovoril predsednik Ivan Čopar, ki še posebej poudar- ja pomen seznanjanja mladih s čebeljim življe- njem in čebelarjenjem: »Rezultati truda bivših mentorjev v čebelarskih krožkih se kažejo ta- ko, da imamo nekatere, ki so krožek obiskova- li pred desetletjem ali več, sedaj med svojim re- dnim članstvom.« MLADI POSVOJILI PANJE V organizaciji Čebelarske zveze Slovenije je potekal projekt poslikave panjskih končnic, v sklopu katerega so sodelovali tudi mozirski šo- larji in na dan odprtih vrat prinesli svoje izdelke. Vsak si je izbral čebelarja, kateremu je končni- co podaril. Ta jo bo pritrdil na čebelji panj, s tem pa bo ta panj »posvojen« s strani mladega av- torja panjske končnice. Lahko bo prišel večkrat na obisk in si ogledal, kako poteka delo in življe- nje v takem panju. Panjske končnice so sloven- ska posebnost in na ta način se ohranja tudi kul- turna dediščina naših prednikov. Marija Lebar Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 20 Organizacije, Ljudje in dogodki ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL Deljenje hrane ostaja naloga stalnica Vodja Župnijske Karitas Mozirje-Šmihel Alenka Brezovnik vestno bdi nad realizacijo s planom zastavljenih nalog. (Foto: Marija Šukalo) V Župnijski Karitas Mozirje-Šmihel so preteklo le- to pričeli z romanjem k sestram klarisam v Nazarje in ga končali z obiskovanjem bolnih in onemoglih ter varovancev varstveno delovnega centra. SEDEM TON HRANE ZA 250 POMOČI POTREBNIH Sicer pa so po besedah vodje Alenke Brezov- nik skozi vse leto skrbeli za zbiranje in delitev hrane. Hrano so zbirali pred trgovskimi centri, nekaj pa so jo prejeli tudi iz blagovnih rezerv. Več kot sedem ton različnih prehrambnih artiklov so razdelili med nekaj manj kot 250 posameznikov in družin. Slednjim so plačali tudi nekaj položnic. USPEŠEN DOBRODELNI KONCERT V sodelovanju s skavti so aprila izdelovali buta- re in junija pripravili srečanje za ostarele občane. V avgustu so izvedli počitniške delavnice za otroke, v akciji Otroci nas potrebujejo pa so zbirali šolske potrebščine. Novembra so v tednu Karitas pripravi- li dobrodelni koncert pod naslovom Kje sem doma. REDNO IZOBRAŽEVANJE PROSTOVOLJCEV Skozi vse leto so organizirali psihološko in prav - no svetovanje. Da bi prostovoljci, teh je štirideset, vse naloge, ki so si jih zadali, lahko uspešno opra- vili, so se izobraževali na seminarjih, kjer so se po- dučili o novostih na področju socialno varstvenih prejemkov, elektronskega poslovanja ipd. NA OBČNEM ZBORU O SMERNICAH ZA NAPREJ Na občnem zboru, na katerem so si zadali smernice za delo v prihodnje, so predstavili Ško- fijsko Karitas Celje. O viziji, poslanstvu in social- nih transferjih ter o oblikah pomoči je spregovo- rila Saraja Hribernik, duhovno misel pa je prispe- val župnik Sandi Koren. Marija Šukalo MLADINSKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE NAZARJE V Belgijo po prvo nagrado Mladi pevci z zborovodkinjo Katjo Gruber so ponovno slavili zmago, tokrat v Belgiji. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) Mladinskemu pevskemu zboru Osnovne šole Nazarje pod vodstvom zborovodkinje Katje Gru- ber so vsi dosedanji uspehi doma in na tujem dali dodatni polet, zato so se odločili preizkusiti še na enem večjih zborovskih tekmovanj v Evro- pi. Na krilih mladostnega zanosa in ob podpo- ri celotne šole so od 27. do 30. aprila sodelova- li na 66. evropskem mladinskem glasbenem fe- stivalu v Neerpeltu v Belgiji. Že kar malce razvajene od dosedanjih uspehov nas tudi tokrat niso pustili ravnoduš- nih, saj so v svoji kategoriji osvojili prvo nag- rado. Festival je bil razdeljen na več katego- rij, tekmovanje se je odvijalo tri dni in zaključi- lo s skupno parado vseh zborov. Več podrob- nosti o tekmovanju pa v naslednji številki Sa- vinjskih novic. Barbara Rozoničnik LJUDSKE PEVKE LIPA V HIŠI GENERACIJ LAŠKO Njihov nastop je odlična terapija proti depresiji Za izvedeni program so bile ljudske pevke Lipa nagrajene z ličnimi šopki. (Foto: arhiv Hiše generacij Laško) Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti že vrsto let prepevajo tako po dolini kot tudi izven nje. Eden tovrstnih nastopov je bil nedavni v Hi- ši generacij Laško. Kot je povedala Petra Kolšek, koordinator- ka aktivnosti v laškem medgeneracijskem cen- tru, je to bil peti nastop pevk iz Šmartnega ob Dreti. Zadnja leta so namreč kot gostje s svo- jim programom ljudskih napevov obogatile že štiri njihove dogodke, med drugim odprtje sli- karske razstave in razstave ročnih del različnih ustvarjalcev. »Vesela sem, da nam s petjem polepšajo veče- re, nas vedno znova navdušijo s slovensko ljud- sko pesmijo in nas spomnijo, da kdor poje, zlo ne misli,« je povedala Kolškova in poudarila, da je na- stop ljudskih pevk Lipa odlična terapija proti depre- siji, obenem pa tudi vzrok za smejalne gube, ki se rade narišejo ob druženju in prepevanju z njimi. Marija Šukalo Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 21 Organizacije, Oglasi ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Apel proti drobljenju organiziranosti Jože Rakun ostaja na čelu zgornjesavinjskega združenja borcev za vrednota NOB. (Foto: Benjamin Kanjir) Predstavniki krajevnih organi- zacij zgornjesavinjskega združe- nja borcev za vrednote NOB so se 17. aprila zbrali na letni skupščini v Domu kulture Nazarje. Skupščina je bila volilna, na javnih volitvah pa je podporo za še en mandat prejel dosedanji predsednik Jože Rakun. SKRB ZA OHRANJANJE VREDNOT NOB Združenje je v preteklem letu de- lovalo po sprejetem načrtu, čla- ni pa so skupinsko in individualno skrbeli za ohranjanje vrednot NOB. Jože Rakun je v svojem poroči- lu navedel dolg seznam izvedenih aktivnosti, od organizacije različ- nih prireditev in druženj do pomoči bolnim ter ostarelim članom. ZDRUŽENJE KOT POVEZOVALNI ČLEN KRAJEVNIH ORGANIZACIJ V dolini potekajo tudi obsežnejši projekti, ki niso v domeni zgolj ene krajevne organizacije. V takih pri- merih kot povezovalni člen nasto- pa združenje z upravnim odborom, katerega člani so zadolženi za po- samezna področja: pohodništvo, skrb za vzdrževanje spominskih obeležij, delo z mladimi ... Celotno združenje je imelo konec leta 2017 615 članov, na novo se jih je včlani- lo 17, umrlo pa 33. APEL PROTI DROBLJENJU ZDRUŽENJA Krajevne organizacije niso sa- mostojne pravne osebe, vendar delujejo kot samostojne enote - s svojim programom in ločeno po- stavko na transakcijskem računu. Predsednik savinjskega pokrajin- skega sveta Stane Mele, ki se je udeležil skupščine, je v zvezi s tem predlagal, naj borci kljub težnjam posameznih krajevnih organizacij ne drobijo obstoječega združenja. Denar, ki jim ga za delovanje na- menjajo občine, druge organiza- cije in posamezniki, se namreč ne deli med vse, ampak je namenjen tisti krajevni organizaciji, na katero je naslovljen. PREMALO NAREJENEGA GLEDE PRIDOBIVANJA NOVIH ČLANOV Mele je spregovoril tudi o pri- dobivanju novih članov. Menil je, da bi se morali na tem področju bolj angažirati in v svoje vrste pri- dobiti najprej člane svojih družin, nato pa tudi druge, predvsem mlade, ki bi oblikovali nacional- no borčevsko organizacijo Mla- di borci. ZA PREPOVED UPORABE NACISTIČNIH IN FAŠISTIČNIH SIMBOLOV Udeležence skupščine je na- govoril tudi Alojz Slavko Hudarin iz Velenja in jih povabil k podpo- ri pobude za prepoved uporabe nacističnih in fašističnih simbo- lov, ki se zopet pojavljajo na raz- ličnih mestih. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 22 Ljudje in dogodki, Šport PLEZANJE NA MLAJ V MOZIRJU Peter Trogar z novo tehniko do venca in zmage Peter Trogar med kratkim »počitkom« na poti do vrha 18-metrskega mlaja. (Foto: Benjamin Kanjir) MAJA SEDOVNIK IZ MOZIRJA V svoji starostni kategoriji kroji vrh alpskega smučanja Za perspektivno alpsko smučarko Majo Sedovnik je najboljša tekmovalna sezona doslej. (Foto: osebni arhiv) Maja Sedovnik je štirinajstletnica iz Mozirja, osmošolka, ki se je že pred leti zapisala špor - tu - predvsem alpskemu smučanju, katerega državni vrh je v svoji starostni kategoriji kroji- la vso minulo zimsko sezono. NA SMUČEH ŽE V VRTCU Majo sta starša Damjana in Niko postavila na smuči že v vrtcu. Oba ljubitelja snežnih strmin, Damjana tudi učiteljica smučanja, sta se veliko ukvarjala z njo, da je tudi ona vzljubila snežno belino. Zdaj ji smučanje dobesedno kroji življe- nje. Trenutno tekmuje v starostni kategoriji U14. POZIMI ŠOLA NA STRANSKEM TIRU Za doseganje odličnih rezultatov v tako zahtevnem športu, kot je smučanje, je pot- rebnega ogromno dela in odrekanja. V praksi to pomeni, da mora Maja v času smučarske sezone zaradi treningov šolski pouk doma- la povsem pustiti ob strani. Trikrat tedensko vstane že ob petih, da je lahko ob sedmih zjut- raj na treningu na Rogli. Potem so tu še tek - me, tako ob vikendih kot med tednom. ZMAGOVALKA VELIKE NAGRADE SLOSKI Veliko nagrado sestavlja 14 tekem. Od sre- de januarja do konca marca so se vrstile tek - me v slalomu, veleslalomu, superveleslalo- mu in paralelnem slalomu. Zmagala je kar na osmih tekmah, drugouvrščeno tekmovalko je pustila za sabo za skoraj 200 točk. DRŽAVNA PRVAKINJA IN ŠOLSKA DRŽAVNA PRVAKINJA Sredi marca je bilo na Kopah državno pr - venstvo za mlajše kategorije. Maja si je pris- mučala naslov državne prvakinje v slalomu in alpski kombinaciji. Poleg tega je v veleslalo- mu zasedla tretje mesto. Na Krvavcu, kjer je bilo 20. marca državno prvenstvo osnovnih šol v paralelnem veleslalomu, je bila najbolj- ša in s tem osvojila naslov državne prvakinje letnika 2004. ODLIČNA TUDI NA MEDNARODNIH TEKMAH Sredi februarja je na Starem vrhu potekal 43. pokal Loka. Maja se je v slalomu zavih- tela na tretje mesto, v veleslalomu pa je bila četrta. 9. marca je bila v Trentinu tekma FIS Children Cup. Za zmagovalko v veleslalomu je zaostala dobrih šest desetink in zasedla peto mesto. Močna mednarodna tekma je bila 6. aprila v Val d'Iseru. Maja je nastopila v super - veleslalomu in zasedla četrto mesto. PO NAPORNI SEZONI NAZAJ V ŠOLO Po dolgi zimski sezoni se je Maja vrnila v šolo, kjer jo čaka ogromno dela in učenja. Na- doknaditi mora zamujeno snov, ki so jo sošol- ci obravnavali tekom zadnjih mesecev. Z di- sciplino, brez katere ne bi dosegala takšnih uspehov na snežnih strminah, ji bo zagotovo uspelo tudi v šolskih klopeh. Benjamin Kanjir Na mozirskem sejmišču je zadnjo aprilsko soboto potekalo 18. plezanje na mlaj. Tudi tokrat je slavil Peter Trogar, ki pa je letos upo- rabil novo tehniko plezanja. OBETAVEN ZAČETEK Tokrat se je v plezanju na 18-metrski mlaj pomerilo osem pogumnih mladcev, sedem domačinov in izzivalec iz Prebolda. Najsta- rejši med njimi, Borut Zavolovšek, je kot prvi priplezal do višine petih metrov, za njim pa pol metra višje najmlajši Matej Trogar. Za nji- ma je prav tako do petih metrov zlezel Boštjan Brinjovc. Več težav je imel naslednji plezalec, Matej Letojne. Aplavz si je prislužil za dva me- tra in pol. Rok Planovšek se je povzpel na de- vet metrov, pol metra manj pa sta zmogla na- slednja dva, Bojan Benfič in Andrej Grlica. »TEK« NA MLAJ Kot lanski zmagovalec si je Peter Trogar izbral zadnjo štartno številko. Gledalci so od njegovega nastopa veliko pričakovali, zato je kar završalo med mizami. Peter je tokrat upo- rabil novo tehniko. Na mlaj ni začel plezati, ampak je nanj kar stekel. Vse do osmega me- tra se sploh ni ustavil, do tja je prišel v parih sekundah. SUVERENA ZMAGA FAVORITA Nato je tesno objel na tej višini že dokaj vi- tek mlaj, se privil k njemu in začel s pleza- njem. Do 15. metra je šlo brez težav, no, vsaj s tal je izgledalo tako. Tam si je Peter vzel par trenutkov počitka, nato pa zlezel v venec in z njega utrgal trak. Še dobro, da ga je napove- dovalec Robert Klemenak pravočasno usta- vil, sicer bi najbrž z mlaja prinesel kar zasta- vo, ki je ponosno plapolala na vrhu. Ko se je vrnil na tla, je bil zmagovalec najprej deležen čestitk s strani očheta in brata Mateja, od katerega lahko v prihodnosti še veliko priča- kujemo, saj ima odličnega mentorja. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 23 Ljudje in dogodki, Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti. ZAHVALA Ob zadnjem slovesu našega dragega Jožeta ATELŠKA z Ljubnega ob Savinji 6. 1. 1954 - 1 5. 4. 2018 se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem šte- vilu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči domači • NA GOLTEH NAJDEN MOBILNI TELEFON Mozirje: 24. aprila je na PP Mozirje občan prinesel mobilni tele- fon znamke Lenovo A1000, ki ga je našel pod sedežnico na Golteh. Lastnik ga lahko prevzame ob predložitvi dokumentov o lastništvu. • POŠKODOVAN PRI PRIPENJANJU PRIKOLICE NA TRAKTOR Lepa Njiva: 25. aprila dopoldan je občan v Lepi Njivi nameraval na traktor pripeti avtomobilsko prikolico, lahki priklopnik, na kate- rem je bil naložen gramoz. V trenutku, ko je prikolico pripel, je za- radi teže prikolica pričela premikati traktor, občan ga je poskušal ustaviti, pri tem pa se je telesno poškodoval. • ZAGOREL HEKTAR TRAVE Planina: 25. aprila ob 14.19 sta v naselju Planina, občina Ljub- no, zaradi odtrganega vodnika na daljnovodu zagorela trava in gr- movje na površini približno enega hektarja. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji in Radmirje, ki so požar lokalizirali in pogasi- li. V pripravljenosti so bili gasilci PGD Okonina. • GASILCI OČISTILI CESTIŠČE Mozirje: 25. aprila ob 16.56 so gasilci PGD Nazarje na Hofba- uerjevi ulici v Mozirju s cestišča očistili okoli 60 kvadratnih metrov velik oljni madež. • ZGREŠIL POT IN SE POŠKODOVAL Varpolje: 28. aprila popoldan je občan v adrenalinskem parku prišel po progi do zadnjega podesta, kjer je kljub označeni progi odšel po napačni poti, se pripel na napačno vrv in se spustil ter trčil v drevo. Pri tem si je zlomil gleženj in bil nato z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje. • PREVRNJEN TOVORNJAK S HLODOVINO Ljubno: 30. aprila ob 14.56 se je v Primožu pri Ljubnem prevrnil to- vornjak s hlodovino. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator na vozilu, z vpojnim sredstvom sanirali razlite motorne tekočine, nudili pomoč pri odstranjevanju posledic nesreče in prvo pomoč poškodovanemu vozniku do prihoda zgornjesavinj- skih reševalcev nujne medicinske pomoči, ki so ga oskrbeli na kraju. OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zah- val in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše ob- jave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. ZHENGZHOU AIRSHOW 2018 Lenarčič na največjem kitajskem letalskem mitingu Matevž Lenarčič se je pred dne- vi udeležil letalskega mitinga Zhen- gzhou AirShow 2018. Gre za najve- čjo prireditev splošnega letalstva na Kitajskem z več kot 300 tisoč obisko- valci, kjer so se predstavila letala iz 34 držav, tudi iz Slovenije. LENARČIČ S POSEBNIM DOVOLJENJEM ZA PRILET Posebno pozornost na otvorit- veni slovesnosti je pritegnil prihod utemeljitelja združenja Earthroun- ders Clauda Mounierja in treh pilo- tov, ki so na Airshow edini prilete- li z letali. Poleg dveh pilotov iz Sin- gapurja je dovoljenje za prilet pri- dobil tudi Matevž Lenarčič, ki nad Azijo izvaja meritve koncentracij črnega ogljika. Vsa druga letala so morali pripeljati v kontejnerjih. KITAJSKA LETALSKO ŠE VEDNO ZELO ZAPRTA Kitajska je po Lenarčičevih bese- dah letalsko zelo zaprta, zato je pri- dobitev dovoljenja za letenje nad to državo izjemno težka. Čeprav so le- ta 2010 pričeli uradno izvajati posto- pno odpiranje zračnega prostora, so spremembe počasne, zračni prostor za majhna letala pa je še vedno prak - tično zaprt. Vsa tovrstna letala, ki jih imajo na Kitajskem, vključno z nekaj pipistreli, so namenjena šolanju pilo- tov, z njimi je mogoče leteti le v ob- močju letališča. Matevž Lenarčič je 1. maja nadaljeval pot proti Mongo- liji in Rusiji. KF Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 24 Za razvedrilo (Foto: JM) DANIJEL KMALU POLNOPRAVNI VINSKI VITEZ Potem ko so ga člani najvišjih organov Evropskega reda vitezov vina pred skoraj štirimi leti sprejeli kot kandidata v njihov red, je Danijel Grudnik (levo) marljivo izpolnjeval naloge in se izobraževal. Postal je nosilec pra- pora Konzulata za Slovenijo, sredi maja pa bo dobil naziv vinski sve- tnik. Še pred tem sta ga v Mozirju premerila vodja celjskega viteškega omizja Jože Tominšek (v sredini) in domači župan Ivan Suhoveršnik. EVROPOSLANEC NA SPREHODU PO GAJU Mozirski gaj v dnevih razstave tulipanov zelo rad obišče naš evro- poslanec Alojz Peterle. Tudi letos se je dan pred 1. majem sprehodil po parku. Ob tem je fotografiral cvetoče tulipane, da bo lahko svojim kolegom v Bruslju dokazal, da te rože v Mozirju cvetijo enako ali ce- lo bolj bujno kot na nizozemskih širjavah. In potem se bo zgodilo, da bodo nizozemski trgovci prihajali v Gaj kupovat čebulice tulipanov, ne pa obratno. V zameno si obeta posaditev spominskega drevesa. Poleg tistega, ki je bilo posajeno v spomin Avseniku, saj njegove viže Peterle rad preigrava na ustno harmoniko. ŽUPANOVO VABILO PO ZASLUŽENO DARILO Dan pred tradicionalnim plezanjem na mlaj, ki so ga uspešno izvedli mozirski mlajevci, je Robert Klemenak (levo), predsednik Športnega društva Mozirje in predstavnik za stike oziroma govor- nik domala vseh krajevnih društev s 100 in večletno tradicijo, na ple- ča naložil šesti križ. Župan Ivan Suhoveršnik ga je povabil, da se po praznikih oglasi pri njemu po zasluženo darilo. Kolikor poznamo žu- pana, zna biti darilo karta pešpoti po Mozirju in okolici, ki jo delijo v vseh gostilnah. Ali pa šilček kačje sline v Janezovem bivaku ob Mo- zirski koči na Golteh, ki ga župan redno obiskuje, nikoli pa se ne bra- ni dobre družbe, kar bi Robert, strastni pohodnik, gotovo bil. (Foto: JM) (Foto: BK) (Foto: BK) Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN 2018 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7 . do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo- tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr- žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 26 Petek, 4. maj ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Prvomajska otroška potepanja Sobota, 5. maj ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Vojnik (pionirji) ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Sobotne ustvarjalnice za otroke ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma – Nazarje Input : Terme Olimia Podčetrtek (pionirji) Nedelja, 6. maj ob 8.30. Župnijska cerkev sv. Mihaela Šoštanj Koncert orgelskega oddelka Glasbene šole Na- zarje z inštrumentalno mašo ob 12.00. Terasa hotela Golte Otroška lutkovna predstava Trije prašički Torek, 8. maj ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 18.00. Zavod Stanislava, Gornji Grad Či gong vaje za vse generacije s Tatjano Hafner ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje dr. Marthe Weder Kaj so čustva in kako jih lahko obvladamo? Sreda, 9. maj ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z obiskom terapevtske psičke Aurike in vodnice Helene Četrtek, 10. maj ob 18.00. Glasbena šola Nazarje Nastop učencev Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa os- tala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vo- zil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizaci- je; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prodam krave po izbiri zaradi bo- lezni; gsm 040/256-652. Prodam bika simentalca, starega 3 mesece; gsm 031/855-186. Prodam mladega JS ovna, stare- ga 5 mesecev, zelo lep, črne bar- ve; gsm 031/249-963. Prodam ČB teličko, staro 2 me- seca, dobrega porekla; gsm 031/515-112. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 051/319-040. Prodam telico RJ/LM, staro 10 mesecev, pašno; gsm 041/976- 153. Teličko ČB pasme, staro 14 dni, prodam; gsm 041/519-507 . DRUGO – PRODAM Hladno stisnjeno domače buč- no olje, cena za liter 12 eur; gsm 051/366-133. Balirka za okrogle bale sipma 120x120 bale manjša in lažja, pro- dam, 5.000 eur; gsm 041/372-040. Prodam rabljene strešne salo- nitne plošče, nizki val, 1 eur kom; gsm 031/764-810. Prodam čisto svinjsko mast; gsm 040/684-008 po 16. uri. Prodamo suha, metrska, ceplje- na, hrastova/bukova drva, dobro 1 klaftro; gsm 031/229-154. Prodam vrtno kosilnico, cena 40 eur; gsm 041/878-406. Prodam traktor fendt 412 va- rio tms, p. kardan, klima, l. 2013, 5.900 ur, 46.000 eur; gsm 031/493-660. Creina 2.700 l, z dvojnimi do- datnimi kolesi, prodam; gsm 041/519-507 . Olivno olje (otok Cres), ekstra- deviško, biološko pridelano, pro- dam; gsm 041/637-526. NEPREMIČNINE V Dobletini oddam v najem trav- nik; gsm 041/793-529. Prodamo 1 ha travnika; gsm 031/453-163. Oddam enodružinsko hišo z go- spodarskim poslopjem in vrtom v Bočni; gsm 031/811-191. Prodam del hiše s posebnim vho- dom v Ljubiji-Kolovrat na lepi le- gi; gsm 070/777-281. Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 27 Oglasi Savinjske novice št. 18, 4. maj 2018 28 Ljudje in dogodki, Oglasi