KATOLISK CERKVEN LIST. „Danica" izhaja vsak petek na celi poli in veljA po po*ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za 1 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan 20 kr. poprej. Tečaj XLVIf. V Ljubljani, 9. sušca 1894 List 10. Terpečemu Zveličarju. Mili Jezus moj terpeči! Glej pred tabo tu klečim, Terdo mi serce omeči, Da za grehe se solzim. Si nastopil pot terpljenja, V vert Getzeman molit greš, Tam groziti te začenja, Ker prestrašne muke veš. Kri potiš od grehov teže, Tvoj učenec te izda; Divja pa druhal te zveže, V tamno ječo odpelja. Ana, Kajfa v shodnem zboru Gerdo te krivičita, In Herod na svojem dvoru, Te za blaznega ima. Pri Pilatu s kruto silo Slečen, k stebru privezan, Si razbičan, oh! nemilo, Za moj greh ves polen ran. Ni pa še dovolj mučenja, V sveti ti bijo obraz, S ternjem kronan — Kralj stvarjenja Si, nebčs ti samih kras! Sramoten, ovit z škerlatom, Ljubi Jezus, tam stojiš, Zvezan, tožen pred Pilatom Vse terpiš voljno — molčiš. Ti molčiš, ko krivo sodi Te nedolžnepa sodnik; Se Baraba osvobodi, Ki je ropar, upornik! Ti molčiš — druhal surova Ko besni, kriči na glas: Se Baraba osvobodi, Ki je ropar, upornik; Ti molčiš — druhal surova Ko besni, kriči na glas: Križaj! kri naj le njegova Zlija se na naše, nas! Kakor jagnje greš v mesnico, S težkim križem obložen; Oh za grehov vsih krivico — Si nedolžen umorjen! 0 terpeči Jezus mili! Tu klečim potert, skesan. Prosim, smili se me, smili — Zlasti moj poslednji dan. Radoslav. JAKOB, po usmiljenji božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom stoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Zveličarja našega Jezusa Kristusa! (Konec.) Še ene čednosti se moramo učiti od svete družine, in to je spoštovanje in ljubezen do dela. — Delo je človeku potrebno za njegov duševni in telesni razvoj, za njegovo časno in večno srečo. Brez dela poloti se človeka neka topost, ali pa postane žertva pregreh, kakor že pravi znan pregovor: „Lenoba je mati vseh pregreh." Ljubezen do dela je zato največje važnosti, ne le za posameznega človeka, ampak tudi za družino in za celo človeško družbo. Toda razloček je med delom in delom. Tudi nespametna žival dela in se muči; toda ne ve, zakaj; in z njenim življenjem vred ji je vze tudi sad vsega dela. Ni pa tako pri človeku. Kakor je vatvarjen za večni, nadnaturni namen, tako mu bodi tudi delo sredstvo in pripomoček, dospeti do njega. Zato je hotel Kristus, ki je iz ljubezni do nas podobo hlapca nase vzel, tudi na nadnaturen način delo oplemeniti in posvetiti s svojim božjim vzgledom, ker se je tudi on, gospod vseh stvarij, podvergel postavi dela ter nam ob enem pokazal, kakošno bodi nase mišljenje pri delu. Po grehu naših pervih starišev je delo pred vsem pokora: in ta, ki je prišel zadostit za grehe celega sveta, hotel je tudi to pokoro nase vzeti in nas učiti, naj tudi naša dela spremlja duh pokore. Delo in delavnost je tudi močen jez proti grehu in bogata prilika za raznoverstne čednosti; in on, ki je prišel premagat greh in kazat pot k dobremu, hotel nas je tudi s svojim lastnim vzgledom povabiti k delu, in z delom k čednosti. Iz teh nadnaturnih nagibov izbral si je Jezus revno družino, v kateri je hotel priti na svet in živeti v njej: družino, v kateri je bilo treba delati ne znabiti samo za razvedrilo, ampak iz potrebe . navadno in zunanje, ne duhovito delo; nizko in priprosto, ne čislano delo: delo terdo in mučno. Da, tudi sv. družina je prav dobro vedela in okušala, kaj se pravi služiti si svoj kruh v potu svojega obraza. Zato morali so delati vsi. Delal je sv. Jožef, „tesar.u Delala je Marija, kakor mora delati vsaka mati in žena ubogega rokodelca in skerbeti za deco in hišo. Delal je Jezus, „tesarjev sin" iMath. 13, 55.), ali rte8ar,a kakor se pri evangelistu Marku (6 3.) naravnost imenuje. In v katerih čednostih se je vadila sv. družina pri delu? Pri tem ni mislila samo na vsakdanji kruh, na zemeljsko življenje. Njene oči bile so obernene kvišku, k Bogu, očetu nebeškemu, in njena dela bila so ob enem služba božja. Priči neskončnega zatajevanja in poniževanja Jezusovega, Jožef in Marija ne le nista mermrala zoper Boga, da ju je pustil živeti v revščini in njima odkazal terdo delo, ampak udala sta se voljno in v ponižni molitvi v njegove najsvetejše sklepe in naredbe. S tem hotela sta častiti nebeškega očeta, kakor tudi njegovega sina, ki je bil bogat, pa je zavoljo nas postal ubog. da bi mi po njegovi revščini obogateli, kakor pravi apostol (II. Cor. 8, D.). — Dela Jezusova pa so bila celo en del njegovega zve-ličalnega delovanja za nas. Da, bila so nam posvečena, bila so odmenjena nam storiti delo znosneje in ložje: z njegovim vzgledom nas tolažiti, ohrabriti in ojačiti: in pokazati, da človekove sreče in veljave ne napravljajo posvetni darovi, ampak nebeški, da torej po nebeških hrepenimo. Učimo se, predragi v Gospodu! od sv. družine, kako naj cenimo delo tudi mi, s kakšnim mišljeujem naj je opravljamo in prenašamo trude in težave, ki so ž njim združene, da nam bode rodovitno ne le za čas, ampak tudi za večnost. In če nam usojeno delo — usojeno vsakemu, jednemu na ta način, drugemu na on način, jed-nemu več, drugemu manj — včasih že preseda; ako nas napolnjuje z nevoljo ter žuga nas potreti — o tedaj ne pozabimo, da Kristus naš Gospod pri hudem delu našega odrešenja n: prelival le potu, ampak kervavi pot: da njegovih rok niso pokrivali le terdi žulji, ampak so mu grozoviti žeblji prebodli roke in noge, in da je bil mesto hladeče vode žolč in jesih njegova pijača, njegovo počivališče pa križ! Pokazal sem vam, koliko je ležeče na družini, kateri kdo pripada. Pojasnil sem vam dalje, da je sveta družina tista družina, katero naj si vzamejo vse druge družine za vzgled. Stejmo se nekako za ude svete družine in obnašajmo se torej vsikdar tako, da je bomo tudi vredni. Družinskim očetom bodi sveti Jožef vzgled očetovske čuječnosti in skerbljivosti, materam preblažena Devica Marija vzor odkritoserčne ljubezni, pobožne sramožljivosti, ponižne podložnosti in popolne zvestobe, otrokom konečno Jezus vzor pokorščine, katerega naj občudujejo, časte in posnemajo. Bogatinci naj se uče od svete družine čislati čednost bolj kakor bogastvo. Potolažijo naj se naposled tudi ubožci, ko vidijo, da sta tudi Marija in sv. Jožef njim enako se morala boriti s trudi in skerbmi za vsakdanji kruh.*) Ostaja mi le še eno, opozoriti vas na neko družbo, ki se je osnovala nalašč za češčenje svete družine. Imenuje se: „splošna pobožna družba sv. družine," in ima lep namen, kerščanske družine tesneje skleniti s sv. družino, ali veliko-več le te popolnoma nji posvetiti, da tudi Jezus, Marija in sv. Jožef te njim posvečene družine varujejo in ljubeznivo za nje skerbe, kakor za svojo lastnino (1. c.). Sveti Oče obdarili so to družbo z mnogimi odpustki in duhovnimi milostmi ter so jo že večkrat prav toplo priporočili. Ker bodete podrobneje o imenovani družbi izvedeli od svojih dušnih pastirjev, rečem danes le toliko, da bi me močno veselilo, ko bi se našlo tudi v naši škofiji prav mnogo družin, ki bi k tej družbi pristopile ter čednosti sv. družine častile, ljubile in posnemale: in zaradi tega vas •) Conf. Breve Leon XIII. ..Neminem fugit" ddto 14 Junii 1892. de išacra familia. za to tudi kar naravnost prosim. Saj si ni mogoče misliti ničesar, „kar bi blažilneje in krep-keje vplivalo na kerščanske družine, kot vzgled svete družine, ki stoji na verhuncu popolnosti v vseh čednostih." (1. c.) In tako sklenem s tem, da vam še enkrat živo priporočim posnemanje sv. družine ter vas izročam njenemu varstvu. Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in svetega Duha, pridi nad vas in ostani vsikdar pri vas. Amen. V Ljubljani, pervo predpepelnično nedeljo, dne 21. januvarija 1894. f JAKOB, knezoškof. Iz Ljubljane. (Družba sv. Družine.) V kratkem se ima osnovati po duhovnijah cerkvena družba „sv. Družine," kakor žele pre-vzvišeni gospod knez in škof Ljubljanski v letošnjem pastirskem listu. Zato zdi se nam primarno tu postaviti dve prav znameniti molitvi, ktere je izdal rimski zbor ss. obredov. Pervo teh molitev moli kerščanska družina, kadar se posvečuje sveti božji Družini; drugo pa moli družina vsak dan pred podobo „svete Družine." Dobro bi bilo torej, da si čč. gg. župniki do časa omislijo toliko podob „sv. Družine," da se oskerbi z njo saj vsaka družina. Kolikor nam je znano, je že vravnano, da se bo prav lepa, nekoliko veči podoba v ta namen oskerbela. Kadar o tem kaj več zvemo, bodemo naznanili: tu naj samo še opomnimo, da ta namen, kerščanske družine z veči gorečnostjo posvečevati, je res blažena misel in velika potreba današnjega zbeganega časa. Na vsakdanjo molitev pred podobo „sv. Družine" je podeljen odpustek 300 dni. Ti dve molitvi ste: I. Molitev, s ktero se kerščanska družina posveti sveti božji Družini. O Jezus, naj ljubeznjivši Odrešenik! Ti si bil z nebes poslan, razsvetlit svet z naukom in izgledom, in ponižal si se, Mariji in Jožefu podložen biti, večji del svojega življenja prebivati v nizki nazareški hiši, ter si tako posvetil tisto Družino, ktera je bila vsem kerščanskim družinam v izgled postavljena, — sprejmi milostno to našo družino, ktera se odslej Tebi popolnoma izroči. Brani in varuj jo in vterdi v nji svoj sveti strah, mir in edinost v kerščanski ljubezni, da bo ona podobna božjemu izgledu tvoje Družine, ter vsi udje, brez izjeme, dosežejo večno zveličanje. O preljuba Mati Jezusa Kristusa in naša Mati Marija! Sprosi po svoji dobrotljivi milosti, da sprejme Jezus to naše posvečenje ter nam deli svoje dobrote in blagoslove. — Jožef, presveti varli Jezusa in Marije, hiti nam v naših dušnih in telesnih potrebah s svojo prošnjo pomagat, da s teboj in s sveto Devico Marijo vred Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa zamoremo večno častiti in hvaliti. II. Vsakdanja molitev pred podobo svete božje Družine. O preljubi Jezus., kteri si z neizrekljivimi čednostmi in izgledom družinskega življenja posvetil tisto družino, ki si jo izvolil sebi na zemlji: ozri se milostno na to našo družino, ktera pred teboj kleči in prosi, da ji bodi milostiv. Spomni se, da ta družina je tvoja, ker se je tebi prav posebno posvetila in darovala. Varuj jo ljubez-njivo, reši jo iz vsake nevarnosti, pridi na pomoč ji v stiskah, stori jo močno, da tvojo Družino vselej stanovitno posnema, ter tako v tem minljivem življenji zvesto tebi služi in tebe ljubi, kdaj pa ti večno hvalo prepeva v nebesih. O Marija, najslajši Mati: prosimo te tvoje pomoči, ker smo si svesti, da po tvojih prošnjah pridemo k tvojemu božjemu edinorojenemu Sinu. — Pa tudi ti, prečastitljivi patrijarh sv. Jožef, nam s svojim mogočnim varstvom pridi na pomoč in izroči naše molitve v Marijine roke, da jih ona predloži Jezusu Kristusu. (Odpustkov 300 dni more zadobiti družina po enkrat na dan s to molitvijo, ako jo moli. kakor je dana od sv. rimskega obrednega zbora, če je družina posvečena rsveti Družini"/ 0 III. redu. (Govor z a r i ¡t rac o.) (Dalje.) B. Oglejmo si bolj na kratko še druzega sovražnika—lastno mesó, ali meseno poželenje. Sami dobro veste, kolikrat poželenje človeka napelje v greh. Kadarkoli si vest izprašujete. povejte mi. iz kterega vira pride največ greha, ali ne iz mesene poželjivosti? Sv. apostelj Jakob piše: „Vsak pa je skušan, kadar je od svojega poželenja vlečen in vabljen." (1, 14.) In sv. Pavel: „Čutim pa drugo postavo v svojih udih. ktera se bojuje zoper postavo mojega duhá, ktera me deva v sužnost pod postavo greha, katera je v mojih udih." (Rimlj. 7, 23.) — Zatoraj pa opominja Kristus: „Čujte in molite, da v skušnjavo ne padete; duh je sicer voljan, ali mesó je slabo." (Mat. 20, 41.) Kaj neki pomaga spoved in dobri sklep, če pa svojemu mésu preveč zaupate. Mladeneč, kaj ti pomagajo obljube, storjene pri spovedi, če se pa v grešno nevarnost povemeš. svojih malovrednih tovaršev ne zapustiš, se napiješ. po noči tihotapiš. — Dekle, kaj pomagajo tvoje solz6 in obljube, če pa grešne zveze ne raztergaš, z mladenči po gostilnah hodiš, morda celo med božjo službo, po noči vrata odperta pustiš, se z drugim spolom lahkomišljeno pogovarjaš, po nepotrebnem v nevarne dnine hodiš, pri deln po vinogradih se nespodobnih pogovorov in šal vdeležuješ. in po noči sama domu hodiš! 0 glej, ti preveč zaupaš svojemu ra6su, ki te je že tolikrat ogoljufalo. Vari se, da, ko seješ v mesu, tudi ne žanješ od mesa. žanješ namreč večno trohnobo! O kako krepke pomočke ti zopet III. red ponuja zoper meseno poželjenje. Že pri sprejemu ti predstojnik poda s po k o r n i pas, da si z njim opasaš ledja v znamenje, da moraš zatirati v sebi iskro poželjivosti, ktera tli v vsakem človeku in lahko vsplamti v velik ogenj. Že tamkaj prosi mašnik Boga, da te opasa s pasom snage, in ugasi v tebi ogenj poželjivosti, da ostane v tebi čednost zderž-nosti in čistosti. — Potem te pa redovno vodilo ljubeznjivo opominja, da po zgledu sv. Pavla krotiš tel» in ga devaš v sužnost. Vodilo ti nalaga, da se varuješ plesov in nespodobnih iger, kakor tudi nezmernih pojedin; svari te, da jed in pijačo zmerno vživaj, da se posti posebne dni. Nalaga ti pa tudi posebno molitev, ker ona je najbolj zmožna razperšiti skušnjave hudobnega duha. In kar ti ne premoreš s svojo molitvijo, premore pa združena molitev tvojih bratov in sester, ki ne molijo le zase, ampak za vse družabnike. Skušnja uči, da se tretjeredniki malokdaj zgubč v mesene pregrehe, če le vestno spolnujejo redovne dolžnosti. C. Tretji sovražnik naših duš je hudobni duh. So ljudje, ki ne verujejo, da je hudobni duh, češ, to je le strašilo za kristjane. Pa vprašam vas, kdo je zapeljal Adama in Evo? Kdo je Jezusa trikrat skušal ? Kdo je Judeža prevaril, da je zatajil svojega najboljšega Učenika? — Ali ne pravi sv. Lukež naravnost, da je satan šel v Judeža? (22, 3.) — In sv. apostelj Peter piše: „Bratje, bodite trezni, in čujte, ker hudobni duh, vaš nasprotnik, kakor rjoveč lev vedno hodi okrog in išče, koga bi požerl." (I. 5, — Predragi: Ne dajte se toraj motiti! Ko bi mi hudobo videli, lahko bi se je izogibali; ker pa je nevidna, treba je posebne opreznosti. Ktero pa je orožje zoper napade hudobnega duha? — To orožje je molitev, pobožna, stanovitna molitev, pa prejemanje ss. zakramentov. Hudič se boji križa. Zakaj pa? — Glejte, kakor je hudobni duh z drevesa doli zapeljal pervega človeka, tako je tudi Jezus Kristus hudobo premagal na drevesu sv. Križa, in zato se ga satan tako boji. Sv. križ bodi toraj vaše orožje. Z njim začnite molitev, z njim jo končajte; pa nič se ne bojte, ker Bog se vojskuje z vami." Recite s sv. Cerkvijo: „Sv. nadangel j Mihael____~ Pahni jih v peklenski brezden, kakor si jih nekdaj pahnil, ko so se v svoji prevzetnosti vzdignili zoper Boga. — Silno močen po-moček zoper hudobne napade pa je pogosta spoved in sv. obhajilo. Jezus pravi: „Kdor moje meso je, in mojo kr» pije, ta ostane v meni in jaz v njem." Naj se ti ves svet zoperstavi, naj se ti vpre meso in hudobni duh; zastonj! Kristus, ki je s teboj, premagal je svčt in hudobnega duhd. In glejte, ta dva pripomočka molitev in prejemanje ss. zakramentov. III. red ne le priporoča, marveč svojim udom na- ravnost nalaga za dolžnost. Vsak ud namreč moli na dan 12 očenašev, češenasimarij in čast Bogu, ali pa mesto tega dnevnice Matere Božje. Duhovnom zadostuje njihov brevir. Vsak ima tudi dolžnost mesečne spovedi in sv. Obhajila. Kdor tedaj le-t6 dolžnosti vestno in redno spolnuje, saj ni lahko mogoče, da bi opešal na poti zveličanja. Ako iz slabosti, ne-neprevidnosti stori male grehe, velikih se ogiblje kot strupene kače. II. Rad bi vam še nadalje govoril o vrednosti III. reda. pa čas mi tega ne dopušča; saj ste iz re-čenega že lahko spoznali njegovo vrednost; spoznali ste, kako resnične so besede, s kterimi sv. Oče III. red hvalijo in priporočajo. Na Francoskem je pred nekimi leti umeri župnik Vianney v duhu svetosti. Ta je o tretjem redu, v kterem se je tudi on znašel, rekel znamenite besede: III. red bo storil, da se bodo župnije (fare) po duhovno prerodile, on je bolj kot vsaka druga družba zmožen ljudi voditi h kerščanski popolnosti." Sedaj pa nastane vprašanje: Kako je vendar to, da kljubu visoki notranji vrednosti 3. reda se ljudje le težko odločijo, vanj pristopiti, nimajo pravega poguma? — Vzrok je ta, ker so razširjeni ne-kteri predsodki zoper III. red. Kakor vsaka dobra stvar, tako ima III. red svoje nasprotnike. To že mora tako biti. Oglejmo si pa nektere predsodke, in presodimo, če so tudi pametni in veljavni? 1. Nekteri ljudje pravijo: Čemu je treba III. reda, saj je Kristus postavil Cerkev, v kteri in po kteri se vsak lahko zveliča. Ni bilo III. reda, pa ljudje so vender pobožno živeli in se zveličali. — Predragi! Moram reči, da imate vi sicer prav; vendar boste tudi vi meni prav dali, če rečem, da živimo mi v nevarniših časih. Saj sami vedno tožite, da ni več tako na svetu, kot je bilo nekdaj, zlasti v začetku kerščanstva. Za razne potrebe, ljubi moji, pa je treba raznih pripomočkov. Kdo pa najbolje v6, kako je moč zmote sedanjega Časa odpravljati ? Tam v daljnem Rimu čuje kermar, ki umno vodi čoln kteri je sv. Cerkev, skozi valove, ki butajo ob ta čoln. Kristus sam ga je postavil, in mu dal vso oblast. Sv. Duh ga navdaja; in glejte, ta nezmotljivi vladar sv. Cerkve je spoznal TU. red kot pomoček za rešitev človeške družbe iz temnih zmot. Toraj je naša sv. dolžnost poslušati njegov glas in se poprijemati tistih pripomočkov za naše posvečenje, ktere nam on nasvetuje. — Pa tudi naša pamet nam to po-terjuje. Glejte, na svetu se dandanes vse združuje. Posamezen človek dandanes nič ne opravi; v družbi je moč. Zlasti sovražniki sv. Cerkve snujejo skrivne družbe, in oni združeni marsiktero rano vsekajo sv. Cerkvi. Posnemaj mo svet, in združimo se tudi mi, ker v družbi je moč. 2. Nekteri ne pristopijo, ker se boje ljudij, češ: kaj poreko tovarši, tovaršice? Norčevali se bodo... Predragi! Kdor bi rad Bogu služil tako, da se na drugi strani ne bi zameril ljudem, ta bo nazadnje od obeh zaveržen stal na cedilu. Ne bojte se ljudi, sv. apostelj Pavel pravi: Ko bi hotel ljudčm do-pasti, ne bi bil Kristusov služabnik." — Kerščanski mož! Kadar gospodaistvo zanemarjaš, otroke brez izreje pustiš, po kerčmah popivaš in dragi denar zapravljaš, takrat vprašaj: I kaj bodo pa ljudje rekli? — Mladeneč! Kadar starše zasramuješ, se po noči okrog potikaš in nedožnost zasleduješ, takrat vprašaj: I kaj bodo vendar ljudje rekli? — Dekle! Kadar te sramožljivost zapusti, s kakim zanikamežem znanje delaš, z njim po kerčmah popivaš, se o mraku domu podajaš, in svoje telo — tempelj sv Duha — skruniš; o tedaj poprašuj: Joj, kaj bodo vendar ljudje rekli? — Kadar pa gre za božjo reč, za zveličanje neumer-joče duše, — o tedaj se ne bojte ljudij. ne vprašujte, kaj bodo rekli! Ko bi bili aposteljni in pervi kristjani po ljudeh popraševali, mi ne bi za nje v rudeči barvi maševali, t. j. njim ne bi bilo treba kervi prelivati za Jezusovo vero. Vam pa, predragi, ni potreba kervi prelivati za sv. vero, pač pa je vaša dolžnost, da premagate prazen strah pred ljudmi, ter se ravnate po tem, kaj pravi Bog, kaj pravi vaša vest. 3. Sliši se nadalje ugovor, da je III. red le bolj za žene in dekleta, da možkim to ne pristoji tolikanj ! Žalibog, je resnica, da dozdaj v naših krajih primeroma malo mož in mladenčev pristopa k III. redu. Tega pa ni kriv red, ampak kriv je duh časa, napčna sramožljivost, vnemamost in nevednost. III. red šteje dolgo versto najodličniših mož duhovskega in svetnega stanu, kteri si štejejo v čast, da smejo nositi spokorno oblačilo. Med tretjerednike štejemo kralje in cesarje: Rudolfa Habsburškega, Leopolda I., francoskega kralja Ljudovika VIII in IX., Filipa III. španjskega kralja in druge; štejemo tudi mnogo papežev. Leta 1689 bil je na Španjskem velik zbor tretjerednikov. Imeli so tudi slovesno procesijo in 80 velikašev je šlo z njo, vsi v redovni obleki, poleg njih 60 kraljevih princev tretjerednikov. Možje in mladenči, vzemite si jih za izgled! Nedavno sem jaz doma sprejemal nove ude. Prišlo jih je posebno veliko iz ene sosednjih fara. Ko pride pervi mož na versto, rečem mu: To me veseli, da ste se tudi možje enkrat odločili. Na to mi reče mož: Veste kaj, Gospod, mislil sem si dom&, same ženske pa res ne bote zraven, tudi možje moramo pristopiti. — In od nekega mladenča pravili so mi g. kaplan tiste fare, da je večkrat zahajal v našo samostansko cerkev k spovedi. Ni se pa mogel popolnoma odpovedati posvetnemu življenju. Visel je med Bogom in svetom. Enega dnč pa pride domov in reče: Hvala Bogu! ZJaj upam, da bo deržalo. Pred par tedni sem opravil dolgo spoved, in sedaj sem bil uslišan in sprejet v III. red. Bolj sem vesel, kakor da bi mi kdo dal pol sveta, in tako sem bil umirjen, da bi se ne bal umreti, četudi precej zdaj. Oh mladenči, posnemajte tega tovarša in videli bote, kakšno zadovoljnost, kakšen mir vam zamore dati III. red, če njegovo vodilo natančno spolnujete. 4. Četerti ugovarjajo: Kdor ima čas molti, ta naj le pristopi; mi pa imamo delo. Kristjani, delavci, ravno vam je III red najbolj potreben. Ker sami ne morete tolikanj moliti, bodo vsaj drugi za vas molili, in da pri svojih opravkih Boga in svoje duše popolnoma ne pozabite, da vaše delo posvetite in zanj izprosite božjega blagoslova, predpisani so vam samo 12teri očenaši, katere lahko zmolite kadar hočete, četudi med delom. Bog vari, da bi vas kdo odvra-čeval od dela. Sv. Frančišek ravno hoče, da je vsak zvest v spolnovanji stanovskih dolžnosti. Papež Leon XIII rekli so enkrat vikšemu predniku oo. kapucinov: Mi veliko upamo in pričakujemo od sv. Frančiška, ker ga vedno kličemo na pomoč. Zakaj vsaki dan, preden stopimo k altarju, molimo 12 redovnih očenašev. — Sv. Oče, na čigar ramah sloni skerb za celi kerščanski svet, najdejo časa za redovno molitev, in vi se izgovarjate, da ne najdete zanjo časa ? 5. Slednjič se dostikrat čuje tožba čez tretjerednike, da so samoglavni in termasti, in da veliko greha store z jezikom S takimi, pravijo, nočemo imeti nobene zaveze! Kristjani! Če se takšni nahajajo v III. redu, pomislite, da tega ni kriv red, marveč oni sami, ki po vodilu ne živijo Tudi se niso terme v redu naučili, marveč so jo saboj v red prinesli. Pomislite, da v najlepšem vertu raste plevel; zavoljo tega pa je vert vender dober; in lep in ro doviten vert je gotovo III. red sv. Frančiška, ker je rodil in še rodi tako čudovite cvetlice in sadove. O da bi vas jaz vse zamogel presaditi na ta božji vert! Da bi vas vse zamogel pozdraviti za ovce, redovne brate in sestre! Pa ker duh veje. kjer hoče, nočem nadalje prigovarjati vara, marveč prosim Boga dobrotljivega in usmiljenega, naj blagovoli z nebeško roso porositi drevo III. reda sv. Frančiška, da bi rastlo in rastlo in razširilo svoje veje po vesoljnem kerščanskem svetu. Ogled po Slovenskem in dopisi. Dunaj. (Kako je češčenje sv. Križa rešilo celo družino.) Znano je, da je mnogo družin, o katerih pravijo ljudje, da jih je težko umeti. Sedaj se govori, da so premožne in bogate, sedaj zopet, da nimajo ničesar in da tičč čez glavo v dolgovih. Pervi se sklicujejo na njihove hiše in druga posestva in izvajajo iz tega gotov dokaz za svoje terditve. Drugi zopet terdijo, da vse to kar imajo na videz, v resnici ni več njihovo, temuč od upnikov, ki so jim posodili denar. Ravno tako godilo se je z družino, ki je živela pred nekaj leti v dobroznanem tergu blizu glavnega mesta. Imela je tri lepe hiše, ki s? donašale lepih dohodkov, imela je nad 40 oralov vertov in travnikov in poleg tega še lep gozd. Ljudje so povsod veljali za posebno premožne; imeli so mnogo vpliva do sose istva in in balo se jih je vse radi njihove osornosti, ki ni ravno redka lastnost bogatinov. Nekega dne pa se je razširila vest, da je jeden sinov zgubil pri neki stavi veliko svoto in da je bil oče prisiljen jo za njega plačati. S^daj pa je šlo z družino naglo Oolj in bolj navzdol. Čez leto in dan se je dejalo, da od vsega njihovega posestva ni prav za prav čisto nič njihovega. In — bilo je v resnici tako. Mnogoštevilni upniki, ki se niso dali več potolažiti, polastili so se celega imetja. Stariši preselili so se v bližnjo vas k sorodnikom in le ti so jim dali iz usmiljenja majhno sobico. Trije sinovi pa so prodali razne malenkosti, ki so bile še ostale, v vsem skup za kakih dvesto goldinarjev. L<3 na mnoge prošnje in na jok dala sta starejša brata mlajšemu en desetak, rekoč, naj se preživi kakor ve in zna. Starejši brat stopil je nato kot nadzornik delavcev k nekemu bogatemu kmetu, srednji kot strežaj v neko prodajalnico, mlajši pa je nameraval stopiti kot pisač v neko tvornico. Ker pa je imel poverniti še nek majhen dolg, ostala sta mu še dva goldinarja ali trije. In zatoraj je prosil še j eden krat starejša brata, naj mu podarita kako ma- lenkost, da bode imel vsaj za potnino do bližnjega mesta, kjer je imel oddaljen sorodnik neko tvornico. Po mnogih prošnjah dala sta mu še vsak pc 1 goldinar in pri slovesu podaril mu je starejši brat še sv. križec, pred katerim je molila mati ž njimi še pred leti vselej jutranjo in večerno molitev. In tako je šel vsak svojo pot. Starejša nista, žali, v svojih službah imela nikacega vspeha. Prihranila si nista ničesar, da-siravno bi jima bilo to prav lahko/ Kar sta si danes prislužila, sta jutri uže zopet zapravila. Denar ju je takorekoč tiščal. Zato pa sta se čedalje bolj in bolj zanemarila in le še iz prijaznosti do njunih starišev obderžali so ju v dotičnih hišah. Najmlajši brat dospel je srečno v mesto in ker je bil tudi zelo brihten, sprejel ga je je tovarnar kot pisarja v pisarno. Kadi natančnosti in zvestobe moral je že čez tri mesce nadzorovati učence in ob jednem dobil je tudi posebno majhno sobico za stanovanje. Tu si je mladenič vse okusno vredil in se mnogo trudil, da je bila njegova soba vedno snažna. Omara je bila vravnana kakor hišni oltar; v sredi je stala na njej britka matra, ki jo je prinesel od doma. okoli razpela pa v polkrogu v steklenicah poljske cvetlice, katerih je vsaki dan prinesel svežih domu s sprehoda. Tukaj je opravljal vsako jutro in vsak večer kratko molitvico. Tovarnar, ki je svoje ljudi skerbno opazoval, pregledal je vsaki teden jedenkrat ali tudi dvakrat nepričakovano vse prostore in tako je prišel tudi v sobo našega pisarja Jako se mu je dopadla vsakikrat omara, ki je bila napravljena kot altar, in pričel si je čisto svoje misliti o prebivalcu te sobice. Vradnikom je zaupljivo naročil, naj skerbno pazijo na pisarja in mu o vsem natanko poročajo. Veselilo ga je videti, da mladenič ob nedeljah že na vse zgodaj hodi k sv. maši v cerkev. Njegov sosed, pervi knjigovodja. čegar stanovanje je bilo ločeno samo z za-gernjenimi vrati, slišal ga je vsako jutro in vsak večer moliti. In ob sobotah na večer prižgal je pred sv. križem lučir*o ki je plamtela celo noč Nek večer imel je tovarnar pisarju še nekaj naročiti; šel je tedaj v njegovo stanovanje, nagloma odperl vrata, in v svoje začudenje videl klečati mladenča s sklenjenimi rokami pred svetim razpelom, jokati in moliti. In ta trenotek je bil odločilen ne samo za njegovo prihodnjost. temuč zelo važen tudi za njegove sta-riše in za oba brata Gospodar mu je naročil, naj pride prihodnje jutro prej kot navadno v pisarno. Mladeneč, ki ni vedel kaj to pomenja. prestrašil se je in mislil, da mu morda misli tovarnar odpovedati službo. A bilo je čisto drugač. Gospod povprašal ga je v navzočnosti ravnatelja o vs**h njegovih domačih razmerah. Pisar povedal mu je vse po pravici in pojasnil žalostno stanje, v kterein žive njegovi stariši. in pristavil je. da mu gre to do serca in mu zagreni vsako veselje. Uže naslednji dan prejel je dopis svojega gospodarja in v kterein mu je plačo odločil dvakrat toliko. In ko se mu je šel zahvalit, mu le ta ni mogel popisati, kako ga je iznenadilo, ko ga je prejšni večer dobil klečečega in molečega pred svetim razpelom. Pohvalil ga je in vzpodbujal naj še v prihodnja tudi marljivo ustraja pri svoji lepi navadi. Čez dve leti nastavljen je bil kot drugi knjigovodja in ko je kmalu na to šel ravnatelj tovarne v pokoj, bil je on njegov naslednik in trudil se je vestno povzdigniti vsestransko svoje podjetje. Sedaj je prišel tudi do zaželjenega namena: pomagati svojim ubogim starišem. Vzel jih je k sebi; podpiral je tudi brata in sedaj že 5 let pa žive vsi pri njem. Stariši, že zelo v letih, ne morejo nikakor zahvaliti ljubega Boga za to nepričakovano srečno spremembo slabih prejšnjih razmer. Brata pa pomagata najmlajšemu, kot čverste moči pri vodstvu velikega tergovstva in ga tako izdatno podpirata! Tako je češčenje sv. križa, zmagoslavnega znamenja odrešenja sveta, rešilo čudo' vito celo družino iz rčve, stradeža in nesreče in jo privedlo iz najžalostnejšega stanju zopet k veseljif sreči in blagostanju. Prof Janez Repič. Iz Amerike (Sv. Vincencij v Pensilvaniji. O Slovencih v tem kraji.) Ker je bil popis samostana Sv. Vincencija že v „Domoljubu," zato naj še par verstic pristavim, da bo dragi bralec imel natančen popis sv. Vincencija. V samostanu tukaj je do trideset oo. benediktincev. Ti so po rodu večinoma Nemci, nekaj je rojenih Amerikancev. Večina čč. oo, poučuje mladino v šoli. Eden uči latinščino, gerščino,. drugi računstvo itd. Gospodje so jako dobri učitelji* po svojih strokah. Učijo pa le v angleškem jeziku, ker je večina dijakov amerikanska; le nekaj dijakov je iz Nemčije. Vsak novinec se čudi, ko pervič zagleda Amerikanca. Amerikanec ti je žive kervi, pa tudi navdušen za vsako lepo stvar. Od začetka se jim smešno zdi, ker ne delaš po njihovi šegi. Berž-pa, ko se boš vedel kot oni, izgine zasmehovanje in radi te bodo imeli. Veliko veselje imajo zlasti do vede in znanstev. Kje pa je tudi znanstvo doseglo večjo stopnjo, kakor v Ameriki. Ponosni so zategadel Amerikanci na to. Pensilvanija je jako bogata z iz-verstnim premogom. Kamor koli stopiš, povsod za-deneš na večjo ali manjšo grudo premoga V samostanski okolici je vse polno premogovnikov. Kakor se vidi. ne bo nikoli zmanjkalo premoga v tem kraji. Tudi živalij ima mnogo ta dežela. Povsod vidiš strupenih kač klopotač, kakor tudi bakrenk(?) ki so tudi zelo strupene. O velikih počitnicah pa očetje benediktinci dobro preže na nje in jih tudi mnogo pobijejo. Toda pri tem delu mora biti človek jako oprezen; sicer jo hitro skupi. V okolici dela tudi precej Čehov, Poljcev in druzih. Pogostoma se v naši duhovniji kerščuje v slovanskem jeziku. Tu v samostanu je tudi jeden benediktinec rodom Čeh. prava pomoč za rojake. Kako zelo bi potrebovali ljudje tukaj več tacih duhovnov. Kajti jeden ne more biti pri vsem. Večina oo. duhovnov je po župnijah; med temi tudi nekaj Slovencev. Pa pri vsem tem manjka slovanskih duhovnov. Vreme je v tem kraji jako spremenljivo; menja se dan za dnevom. Mraza tu ni hudega, a tern večja je vročina po leti. Reči, katere tu pogrešamo, je tudi vinska terta. Ne boš je z lepa najdel; naš samostan ima zasajeno; vino se tu ne rabi za ljudi, treba ga je le za sv. mašo; zato je tudi vino tu precej drago. Ljudje so tukaj jako pobožni in vneti za sv. vero. V bližnjem mesticu. Latrobe, je pri vsem tem, da ima čez pet tisoč duš, le samo ena katoliška cerkev. Vendar so katoličanje, kar jih je sploh tukaj, pobožni in dobri kristjani. Sploh je pa znano, kako v Ameriki različne vere neprevidoma nastajajo. Vsako leto se kaj novih vraž prikaže. Priden človek, ki je zraven tudi varčen in pameten, si v tem kraju že kaj prisluži, čeprav s težkim trudom. V rudnikih imajo delavci po 1 dolar 50 centov na dan, nekateri po 2 dolarja, tudi včasi več. Kdor pa ni priden in varčen, temu se bo kmalu hudo godilo; kajti lenuhov nikjer ne pobirajo za delo. Hvala Bogu. zdravi smo vsi trije in zadovoljni, ter prav serčen pozdrav od vseh treh!*) Lampert, dijak. Razgled po svetu. Na Dunaju je bila 24. svečana dokončana pravda zoper anarhiste, prekucuhe, ki je terpela 5 dni. Obsojeni so bili eden (Haspel) na 10 let, eden (Hanel) na 8, dva sta dobila po 4, trije po 3, in eden 2 leti hude ječe. Več druzih je bilo spoznanih za nekrive. „Reichspost" prijavlja, da vzrok hudobije je ta, ker je izginila vera in pobožnost izmed ljudstva, in pa pomanjkanje in revščina v ljudstvu, ter opominja, da naj se prične ozdravljanje, reševanje delavskega vprašanja. Gotovo cerkveno-verska odgoja, pa ukro-tenje hujskajočih časnikov bila bi med drugim silo potrebna pomočka. — Pred kratkim je na Dunaju umeri liberalni župan dr. Prix Šel je v nedeljo s prijatelji na deželo se vedrit in na potu zvečer domu ga je zadel mertvoud. V dveh hišah so terkali, da naj bi bolnika sprejeli začasno, ko mu je med peš gredočimi prijatelji slabo prihajalo, pa nikjer se jim ni odperlo. Tako je šel mož v večnost brez tolažbe na duši in na telesu. Velik šum dela ta smert po Avstriji. Bog se usmili njegove duše. Rim. K sklepu 50letnioe so sv. Oče 18. sveč. na papeškem oltarji (pod vel kuplo) opravili sv. mašo. Proti 10. uri so jih pr nesli na tronu v véliko baziliko med mnogimi prelati, škofi in kardinali. Okoli 50.000 ljudi je bilo pri papeževi sklepni maši. Ob 4 stranéh papeževega oltarja so bili posebni odri, na katerih so bili poslanški zbori, staroplemske družine, malteški vitezi in vodniki deputacij. Po sv. maši so sv. Oče s krepkim glasom zapeli Te-Deum, kterega je vsa cerkev navdušeno z njimi pela. Ob 1114 so sv. Očeta na tronu zopet odnesli. Bili so Kristusov namestnik ginjeni, vendar so s čverstim glasom izrekali blagoslovne besede spred oltarja Ob odhodu, kakor o prihodu, je papežu navdušeno pozdrav klicala množica. Tako je bila v Rimu dover-šena slavnost v čast sv. Očetu. Zvečer je bilo raz-svitljeno lice Šentpeterske cerkve, kakor tudi druge cerkve, hiše katoliških misijonov in njihove naprave. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec marec (sušeč.) a) Glavni namen: Pogosto spominjanje na dodrote večnega zveličanja. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) Ko je stal sv. Justin, modroslovec in mučenec, pred paganskim sodnikom, vprašal ga je le-ta: Ali si prepričan ti, o kterem pravijo, da si zgovoren in kteri misliš, da učiš pravo modroslovje, da *) Prij&zno odzdravljeni, serčna hvala za dopis! Razveselite rojake še s kakim dopisom o lepi priliki. Yr. boš šel proti nebu, ako te dam od glave do peta šibati ? Sv. Justin je odgovoril: Upam. da bom dosegel to, kar posedajo oni, ki so se ravnali po Kristusovem nauku, ako preterpim vse. o čemur govoriš. Misliš tedaj, odgovoril je sodnik, da boš šel v nebesa in tamkaj plačilo sprejel ? Sv. Justin je dejal nato: Ne mislim le to, temveč o tem sem tako terdno prepričan, da glede tega prav nič ne dvomim. V tem terdnem prepričanju preternel je sv. Justin mučeništvo. Ravno tako terdno prepričanje nahajati se mora v sercu vseh kristjanov. „Bog daj. pravi o. Rimičre, da bi se spomin na dobrote večnega izveličanja večkrat in neprenehoma nahajal pri vseh kristjanih! Se li nahaja kaka misel, ki bi bila bolj sposobna, povzdigniti nam serca ter tolažiti nas v sedanjih bridkostih? Otrokom Božjim, bratom včlovečene besede, sercem, ktera žive od Jezusovega Serca. pa so vendar, žal da. pripravljena ukleniti se v ozki delokrog zemlje, kliče misel na nebo v spomin velikanski delokrog, kterega naj bi vedno pregleda vali. " Nebo je skupina velikih dobrot, neskončne božje ljubezni, tedaj presv. Jezusovega Serca. ki naj vse druge božje darove in milosti zverši in spopolni za celo večnost; to so darovi večnega izveličanja. Oni so cilj; zaradi njih podeljeno nam je vse drugo; da se ta cilj doseže, mora nam vse drugo pomagati; in ako porabimo neštete dobrote, ktere nam Gospod s kraljevo radodarnostjo svojega božjega Serca vsak trenutek skazuje, v ta namen, da dosežemo večno izveličanje, smo jih hvaležno in popolnoma porabili po namenih božje ljubezni.