Ob življenjskem jubileju prof. Slave Rakovčeve
Ce smo se zadnji čas začeli v »Geografskem vestniku« spominjati živ­
ljenjskih jubilejev tudi tistih naših geografov, ki se niso utegnili uvrstiti med 
»vrhunske«, pač pa so na srednji šoli in to navadno na podeželju s svojo nad- 
poprečno dejavnostjo prispevali manj vidne, a dragocene kamne v zgradbo 
naše geografije, ne smemo prezreti šestdesetletnice prof. Slave Rakovec, če­
prav je jubilantka izrazila željo, da bi šli mimo nje. Rojena v Gorici leta 
1912, se je kot članica begunske družine izobraževala na Vrhniki in v Ljub­
ljani, kjer je leta 1936 diplomirala iz študijske skupine geografija — geologija 
s petrografijo — fizika in meteorologija. Nekaj let je službovala na sred­
nješolskih zavodih v Ljubljani, od leta 1945 pa stalno v Tržiču. Dovolj jo 
vsi poznamo po prizadevni pedagoški in organizacijski dejavnosti (dolgo je 
vodila kranjsko podružnico Geografskega društva Slovenije), poznamo jo kot 
organizatorko ekskurzij in potovanj, toda spomniti se velja predvsem, da 
smo jo stalno srečavali na vseh slovenskih in jugoslovanskih geografskih 
zborovanjih in da se je izkazala tudi z nekaj solidnimi samostojnimi raz­
pravami. Med njimi še vedno dobro služi študija o »Slovenskih izseljencih«, 
objavljena v »Geografskem vestniku« 1950, solidni pa sta tudi razpravi o 
geomorfološkem razvoju Krške kotline (Geografski vestnik 1951) in geografska 
monografija mesta Tržiča (Geografski zbornik SAZU II, 1954). Jubilantki 
želimo še mnogo let trdnega zdravja in še nadaljnjega uspešnega spoznavanja 
domovine in sveta.
Svetozar Ilešič
Vilku Finžgarju v slovo
(
Komaj dobri dve leti je minilo, ko smo se v »Geografskem obzorniku« 
(XVII/1970, št. 3—4) spomnili Finžgarjeve šestdesetletnice, in že mu pišemo 
nekrolog. Od rojstva zaznamovano srce mu je omagalo 11. avgusta 1972. Ko 
smo jubilantu ob šestdesetletnici iz srca čestitali in mu zaželeli še vrsto 
zadovoljnih in predvsem z delom izpolnjenih let, ki si jih je tudi sam naj­
bolj želel, si nismo mislili, da nas bo tako kmalu zapustil, čeprav smo vedeli, 
da ga muči bolezen; ta ga je tudi prisilila, da je po 40 letih službe konec leta
1970 stopil v zasluženi pokoj. Tudi ko je letos junija že močno utrujen doma 
prevzemal visoko odlikovanje, red dela z zlatim vencem, nismo pričakovali, 
da ga bomo že čez dva meseca spremljali na zadnji poti.
Rodil se je v Bjelovaru 27. II. 1910. leta, kjer je živel devet let, vse na­
daljnje življenje pa mu je potekalo v Ljubljani. Odločil se je za tehniški