List 51.
 Ljubi moji domorodci!
Z britkostjo sim bral v poslednjih Novicah sostavek pod nadpisam ^Smešno in krivo razlaganje kmetijskih šol po deželi", kteri kaže, de se — žali-bog! — nikjer ljulike med pšenico ne manjka.
Kot predsednik kmetijske družbe, ktera se le trudi in poganja, de bi se kaj dobriga v naši ljubi domovini napravilo in kmetijstva na boljši stan povzdignile, za svojo dolžnost spoznam, zoper tisto krivo razlaganje kmetijskih šol tudi nektere besede govoriti in očitno pevedati, de mora vsaciga prijatla svoje domovine v serce zaboleti, če vidi, de dobra reč namest de bi povsod , v kajži kakor v gradu , vnete podpornike dobila, na protivnike in zaviravce zadeva, kteri ji krive namene spodtikajo in nevedne ljudi s tem sleparijo.
Pri velkim kmetijskim zboru na Dnnaji, kjer sim tudi jez pričijoč bil, smo že od tega govorili: ali bojo pa tudi ljudje pravi prid kmetijskih šol zapodadli? in ne-kteri poslanci so mislili , de bi morebiti nar boljši bilo , ako bi se v vsaki deželi na kaki veliki cesarski graj-šini taka kmetijska šola napravila, in v ta nameri ta šola z mnogimi učeniki in vsi m i potrebnimi napravami vstanovila? Minister je na ta svet nekterih poslancov odgovoril, de to bi silno veliko stroškov deržavni denarnici prizadjalo , ki zdej nima denarja od več , — in
mnogo poslancov je naravnost reklo, de take velike cesarke šole bi svoj namen le slabo spolnile, ker poduk v njih bi ne bil v vsim tako djansk (practisch), kakor zarnore na manjših kmetijah biti, kjer m en j učen-cov skupej pride, in ki so na mnogoverstnih zemljah napravljene, de se nekteri razdelki kmetijstva v ti, drugi razdelki pa v drugi šoli boljši dajo učiti.
Sklep tega veliciga Dunajskiga zbora je bil tedaj: de naj v vsaki deželi na več kmetijah, ki so zavolj umniga kmetovanja dobro znane in kterih posestniki so pri volji, djanske učilnice napraviti, se take šole veta-novijo.
Družbini odbor je v ta namen gospode dopisnike naše kmetijske družbe naprosil, de naj mu svetjejo: na kterih kmetijah bi se dale take učilnice napraviti — in naznamovane posestnike je potem odbor poprašai: ali so pri volji, imenovane šole napraviti?
Oglasilo se jih je nekaj tacih posestnikov, de so pripravljeni v prid dežele to težavno delo prevzeti, in velki zbor 20. dan pretečeniga mesca je sklenil, de naj se 8 učencov na 4 take učilnice pošlje.
Ministerstvo kmetijstva nam je gorko priporočilo, kakor v druzih deželah, tudi v naši deželi za osnovo kmetijskih šol, kar nar bolj moremo, skerbeti, in po tem priporočilu je kmetijska družba šole napraviti sklenila, ki za vsaciga učenca v triletnim učenju obstoje, v ktere vsak prostovoljno stopi in prostovoljno izstopiti zamore, če mu ni mar za to, de bi triletno šolo izdelal in si zraven pridobljenih vednost tudi veljavne spričbe fZeugnisse} pridobil, de je kmetijstva izučen.
Kterimu pametnima človeku se tedaj od tlake v tacih šolah le sanjati zamore?!
Posebno rada bi bila kmetijska družba slišala, de bi se bil tudi kak veči in v umnim kmetovanji dobro iznajden kmet — ali pa kak fajmošter ali tehant, ki ima veči kmetijo , za napravo take šole oglasil, — pa kjer nobene prostovoljne ponudbe ni bilo, se ne more to terjati.
Marsikteri kmet misli vedno le na tlako in desetino, in ne pomisli, de z odpravljeno tlako in desetino še ni za njih otroke, za njih sinove vse storjeno, de bi, če ima oče več fantov,   vsi ti iz tega svoj kriih jedli.
Ker so grajšine zdej jenjaie in je gruntno podložtvo odvezano, ne bojo poprejšnje gruntne in desetinske gosposke opravnikov (ferboltarjev) več potrebovale, ampak potreba jim bo za oskerbovanje večin zemljiš zvedenih k mečkih oskerbnikov, vavptov ali vel-kih hlape o v, kteri bojo znali kmetijo dobro ravnati in preskerbeti, kjer gospodar sam  zraven biti ne  more.
Marsikteri poprejšnji grajšak , marsikteri fajmošter ali tehant, marsikteri posestnik velike kmetije bo čez 3 leta  iskal zvedeniga,   pošteniga oskerbnika ali velkiga
hlapca proti dobrimu plačilu i« tacih kmetijskih sol, kjer se bo umno kmetovanje, pa tudi potrebno gospodarsko zapisovanje v domačim jeziku učilo,
Marsikteri si bo lahko po tem dobro službo dobil, če ga doma po očetu gospodarstvo ne čaka. Ve pa gospodarstvo po očetu prevzame ali če se na kako drugo kmetijo oženi, mu bojo pa v ti šoli pridobljene vednosti še bolj na dobro prišle.
Ali ni tedaj dobiček kmetijskih sol jasen kot beli dan?
Fid. Terpinc.
  -   222   -