Izpela je pesem ptica trnovka. Ni ve~ bole~ine, zastal je njen ~as. Je veter ponesel njen glas med doline, ~ez alpske apnene vrhove v naro~je valov. Zadrži korak in prisluhni - ga sliši'?
V spomin prof. dr. Bojanu Ogorelcu
V torek 2. 7. 2013 je med nas kot grom udarila vest, da nas je v svojem 69. letu starosti zapustil prijatelj, sodelavec in u~itelj, profesor dr. Bojan Ogorelec. Kar pet let se je boril z zahrbtno boleznijo. Ni pokazal slabosti, ni se zaprl vase in vedrina njegovega nasmeha je vsem, ki smo mu bili blizu, potihoma dajala upanje, da jo bo premagal. Bila je premo~na. Klonil je {e poln na~rtov za življenje in delo. Pred nami je zazijala vrzel, ki je ni mogo~e na hitro zapolniti; s~asoma jo bomo morali. Zapolnila jo bodo njegova dela in spomini, polni, kot je bilo njegovo življenje. Bojan se je rodil v Celovcu, 5. marca 1945-ega leta. Naklju~je negativne ocene iz geologije v srednji {oli in zagnanost, da jo popravi, je Bojana navdu{ila za {tudij geologije na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na Univerzi v Ljubljani. Že med {tudijem je od{el na prakso v Skandinavijo, kjer se je spoznaval z najstarej{imi kamninami v Evropi, predvsem pa se je zavedel majhnosti nacionalnega ozemlja, kadar govorimo o geolo{kih procesih in dejstva, da se geologija ne kon~a na politi~nih mejah. Bil je odli~en u~enec prof. Du{ana Ku{~erja, utemeljitelja niza smeri sodobne geologije na slovenskih tleh, kar je močno vplivalo na njegovo poznejšo raziskovalno miselnost. Pokazal je veliko zanimanje za sedimentne kamnine in procese njihovega nastanka. To je potrjevala tema njegove diplomske naloge - Fli{ne plasti Gornjega Poso~ja, s katero je leta 1970 zaklju~il svoj dodiplomski {tudij. Leta 1971 se je zaposlil na takratnem Geolo{kem zavodu Ljubljana, kateremu je ostal zvest celih 38 let, vse do upokojitve 15. aprila 2009.
Že takoj po vklju~itvi v kolektiv Geolo{kega zavoda Ljubljana se je za eno leto pridružil skupini regionalnih geologov na misiji v Alžiriji. Dobil je bogate delovne izku{nje, na osnovi katerih si je za~el utirati strokovno pot. Ko se je vrnil domov, je bil vklju~en v enega najkompleksnej{ih geolo{kih projektov, v izdelavo Osnovne geolo{ke karte Jugoslavije v merilu 1 : 100.000. Kartiranje, kjer je potrebno množico podatkov združiti in postaviti v prostor, je v njem {e dodatno spodbudilo željo po spoznavanju tako razvejane vede, kot je geologija. Ni torej naklju~je, da ga je pot prav kmalu zanesla na univerzo v Heidelbergu, kjer se je izpopolnjeval v {tudijskem letu 1973/74. Navdu{il ga je pogled v mikro-dimenzije kamnin, njihova živopisna mineralna sestava in nenavadnost fosilnega gradiva, ki je pripovedovalo o ~asu v katerem so organizmi živeli. Po vrnitvi iz Heidelberga se je Bojan priklju~il takratnemu Oddelku za laboratorijske raziskave na Geolo{kem zavodu Ljubljana. Dodobra je izkoristil svoje znanje in uvedel sodoben na~in raziskav karbonatnih kamnin ter poglede nanje z okoljskega in dogodkovnega zornega kota, ki so bili takrat novi za ve~ino njegovih kolegov. Na tem podro~ju se je uveljavil kot utemeljitelj sodobne sedimentologije karbonatnih kamnin v Sloveniji. Del novih spoznanj je že vtkal v timsko delo pri izdelavi Osnovne geolo{ke karte 1 : 100 000 in v raziskave na podro~ju mineralnih surovin. V tem pogledu pa imata posebno mesto tolma~ za Formacijsko geolo{ko karto južnega dela Trža{ko-komenske planote 1 : 50.000: kredne in paleogenske karbonatne kamnine, in avtorska Geolo{ka karta Kozjanskega v merilu 1 : 50.000. Zanjo je prakti~no v celoti napisal tolma~, vendar je njegov izid prepre~ila neusmiljena bolezen.
Leta 1983 je prevzel vodenje Oddelka za paleontologijo in petrologijo, ki ga je vodil vse do upokojitve. Sredi osemdesetih let je bil imenovan za koordinatorja pomembnega raziskovalnega projekta »Plan in program raziskav leži{č nafte in plina v SR Sloveniji za obdobje 1986 - 1990«, katerega cilj je bil ponovno ovrednotenje starih in prognoza potencialnih območij za nova leži{ča energentov na območju Slovenije, predvsem v njenem severovzhodnem delu. Spoznaval je klastične sedimentne kamnine, ki jih je bilo potrebno opredeliti tako stratigrafsko, mineralo{ko in strukturno, kot tudi z vidika potencialnosti zadrževanja ogljikovodikov. Glavna nit njegovega znanstveno-raziskovalnega dela in njegova ljubezen pa so ostale karbonatne kamnine. Proučeval jih je na terenu in nadaljeval v tistem segmentu, kamor ne seže člove{ko oko. To so bili mikrofaciesi mezozojskih karbonatnih kamnin Slovenije, na osnovi katerih je lahko določal sedimentacijska okolja {ir{ega alpskega in dinarskega prostora. Neposreden vpogled v sedimentacijske procese so mu pri tem nudile raziskave recentnih sedimentov. Tako je sodeloval v raziskavah sedimentov Blejskega in Bohinjskega jezera, kot tudi Koprskega zaliva in Sečoveljskih solin, katerih začetek je imel okoljevarstven vidik, vendar je izsledke nadgradil s spoznavanjem dogodkov, ki so pripeljali do njihovega nastanka. Sodeloval je tudi pri raziskavah krednih plasti Primorske.
Leta 1988 je svoje dolgoletno sodelovanje s heidelber{ko univerzo kronal z doktoratom na temo mikrofaciesa, geokemičnih lastnosti in diageneze dachsteinskega apnenca in glavnega dolomita v jugozahodni Sloveniji, ki ga je uspe{no zagovarjal v nem{kem jeziku pred tamkaj{njo komisijo. S {tevilnimi novimi ugotovitvami je bilo njegovo delo za tisti čas v mnogočem pionirsko.
Posledica njegove visoke strokovnosti in nepristranskosti je bilo njegovo imenovanje za nacionalnega koordinatorja za podro~je geologije pri takratnem Ministrstvu za znanost in tehnologijo, ki ga je opravljal ve~ let. Do upokojitve je vodil raziskovalno programsko skupino »Sedimentologija, mineralogija in petrologija«. V svojem vodenju raziskovalne dejavnosti v slovenskem in mednarodnem okviru je bil Bojan dosleden prista{ pravi~nega razdeljevanja sredstev in spodbude raziskovalcem iz raznih geolo{kih okolij. Zaradi natan~nega o~esa in raziskovalnega ugleda je bil 1995 imenovan v uredni{ki odbor doma~e znanstvene revije Geologija in že leta 1998 je postal njen glavni in odgovorni urednik. To delo je nadvse zavzeto opravljal do leta 2010. Sprejel je povabilo v uredni{ka odbora dveh tujih znanstvenih revij, Rudarsko-geolo{ko-naftnega zbornika in Geologia-e Croatica-e. Poleg rednega urednikovanja pa je imel tudi vodilno vlogo pri nastanku obsežne knjige Geologija Slovenije, kjer je na preko 600-tih straneh dvojezi~no predstavljena pestra geolo{ka zgradba na{ega nacionalnega ozemlja. Brez njegove zagnanosti in predanosti, bi je verjetno {e danes ne imeli. V dveh mandatih, od 1991 do 2010, je bil tajnik Slovenskega odbora IGCP UNESCO. Zavzemal se je za slovensko zastopanost v najodli~nej{ih mednarodnih raziskovalnih projektih, predvsem mladih raziskovalcev, ki jim je bil to pogosto prvi vstop v mednarodni svet znanosti. Bil je v uredni{kem odboru pri nastajanju knjige Bibliografija slovenskih geologov v projektih IGCP - UNEScO 1976-2001, med letoma 2000 in 2006 pa je bil tudi predsednik Dru{tva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije. Svoje dolgoletne raziskave njemu najljub{e tematike je strnil tudi v monografiji Mikrofacies mezozojskih karbonatnih kamnin Slovenije, ki je iz{la leta 2011. Mikro svet je znal preliti v izvirne poglede na okolje nastanka karbonatnih kamnin slovenskega prostora. Poleg tega je objavil ve~ kot 80 znanstvenih in strokovnih ~lankov, iz katerih bodo lahko ~rpali ideje in znanje {e mnoge prihodnje generacije geologov. Njegova bibliografija {teje skupno ve~ kot 300 enot. V ~asu njegovega delovanja na Zavodu ni bilo niti enega ve~jega projekta, v katerem ne bi tvorno sodeloval. Prav tako obsežno pa je delo, ki ga ni mogo~e pokazati in ga lahko vrednotijo le njegovi sodelavci, namre~ nasveti, sugestije, korekcije in recenzije, s ~imer je re{il prenekatero težavo mlaj{ih in starej{ih kolegov. Zavzemal se je za vklju~evanje izsledkov raziskav v re{evanje prakti~nih problemov in hkrati skrbel, da se je razvijalo slovensko strokovno izrazoslovje. Vrline njegovega zna~aja in nadarjenost za re{evanje zapletenih problemov so se izkazali pri njegovem uspe{nem vodenju skupinskih projektov. Omenimo zlasti njegovo uspe{no usklajevanje delovanja med seboj težko združljivih osebnosti, ki jih je z veliko potrpežljivostjo in izjemno ve{~ino vpletel v skupno delo vse do uspe{nega zaklju~ka.
Spo{tovanje do Bojanovega dela in znanja pa se ni kon~alo v mejah Slovenije. K sodelovanju so ga vabili iz vseh sosednjih držav, kjer se na meji stika enaka geolo{ka problematika. Svoje dosežke je predstavil na {tevilnih mednarodnih in doma~ih znanstvenih sre~anjih.
Težke razmere, ki so nastopile za raziskovalno dejavnost po letu 1992, je vzel zelo resno in tudi osebno. Tako je po dalj{em razmi{ljanju in tehtanju v za~etku leta 2000 prevzel najprej mesto vr{ilca dolžnosti direktorja, od julija 2000 dalje pa tudi formalno direktorja Geolo{kega zavoda Slovenije, v katerega se je takrat preoblikoval iz In{tituta za geologijo, geotehniko in geofiziko. Med odgovornim vodenjem Geolo{kega zavoda ni vrgel pu{ke v koruzo, ampak je vzdrževal živ stik z raziskovalno dejavnostjo. S svojimi dolgoletnimi izku{njami in preudarnimi potezami ga je uspe{no vodil do aprila 2006, ko je vajeti prepustil mlaj{im. Sam se je posvetil vodenju oddelka ter zaklju~evanju svoje dolge in uspe{ne znanstvenoraziskovalne kariere. Zadnje desetletje je skupaj s soavtorji pripravil za tisk rezultate mnogih raziskav, ki so bile »pozabljene« v arhivskih poro~ilih, in jih objavil v vrsti ~lankov in monografij, pogosto nadgrajene s sodobnej{imi interpretacijami.
Ob vsem na{tetem ni pozabil na dejstvo, da nobena znanstvena disciplina ne more uspevati in rasti brez dobrega mladega kadra. Tako je bil dolga leta vklju~en v u~ni proces na Naravoslovnotehni{ki fakulteti v Ljubljani na Oddelku za geologijo. Sprva je sodeloval na podiplomskem {tudiju, od leta 1992 dalje pa kot docent pri predavanjih iz predmeta Sedimentologija in ob~asno pri predavanjih iz predmeta Facialna analiza. Leta 2005 je prevzel predavanja pri predmetu Regionalna geologija na dodiplomskem {tudiju, ki jih je vodil do svoje upokojitve. Hkrati je pomagal pri izvedbi {tevilnih terenskih vaj, diplom, magisterijev in doktoratov. Pod njegovim mentorstvom ali z njegovim sodelovanjem je nastalo nekaj izrednih magistrskih in doktorskih del. Vse to in njegovi znanstveni dosežki so botrovali, da je bil leta 2008 izvoljen v naziv izrednega profesorja. Tako {tudentom, kot tudi vsem kolegom, ki smo se kadarkoli obrnili nanj s svojimi vpra{anji, je znal geolo{ke procese razložiti na enostaven na~in, pa vendar na visokem strokovnem nivoju. Rad jih je popestril z anekdotami, ki so se nabrale tekom njegovega dolgoletnega dela. Nikdar ni pozabil stavka, ki ga je izrekel {ofer avtobusa, ko je bil na terenu na Hrva{kem: »Vi, koji prou~avate utrobu matere Zemlje^«. Primerjal ga je s suhoparnim strokovnim izrazoslovjem in se pri tem pomenljivo zasmejal. Ustvarjalno pot vrhunskega raziskovalca in znanstvenika izr. prof. dr. Bojana Ogorelca je kronala prestižna nagrada, Lipoldova medalja, ki jo je prejel leta 2011.
Polno je popisana knjiga mnogo prekratke življenjske poti na{ega cenjenega kolega in prijatelja Bojana. Neustavljiva bolezen je nasilno pretrgala niti njegove bogate ustvarjalnosti. S svojimi deli bo za vedno zapisan v zgodovino slovenske geologije in {iroke strokovne javnosti. Njegova blaga narava, neposrednost in {egavost pa bosta ostala del na{e zavesti in na{ega kolektiva.
Mirka Trajanova Marko Komac