C. Corr. con la Posla l/HAJ.t VHAK PKTKK smeaai tvai.ua . . . . Ut fosuMul taved te eae Uredniitvi) in upr ivoiitvo. Trst Via K UM »SklO ” 1»- U aiolica 10-13 r: Trti, 30. Januarja 1925. - Lata VI. - Stav. 233. Proko rasi in mest, preko morja in jezer, preko dolin in fora gre velika človečanska ideja, osvaja srca in duie in ustvarja tisto veliko arasado nema ni« čer pred katero se tresejo vsi, ki iive od tujega dela, od tujih žuljev. Tej armadi moramo dati potrebno organizacijo, temu delu moramo posvetiti danes vse svoje sile. Glasilo KomnnfctiJne stranke Italije Ki nii ii milili Mm K tfn »atiji - bil Nas 1< 'i jv parkrat zašul v polemiko $ slovruskim ninonalinli^niin in klerikalni..! časopisj. n. Po moji sodbi je bilo lo ddv «• m torej nepotrebno. Nisem | ml j vsaki |>olcintki m rniam vi sukurodnili uli urugaču ošabnih predsodkov glede vprašanja s kom so ume in s kom so ne sme polemizirali, (»lede nasprotnikov si mislim, da se moramo zn-'noliti h takimi, ki nam jih bog (■ošljc. Ampak med nami in njimi, ki z&Kovarjajo sedanji kapitalistični go-H|H»dnniki in družabni red, je vsaka |io!emika odveč in brezpredmetna. B-dino nioituro in edino pravilno razmerja med nami in njimi je boj, boj. ki bo nehal kadar bodo nomaničt popolnoma premagali »roje izkoriščevalce. Prej ne * Slovenski nacionalci irt slovenski klerikalci so me I tistimi, ki zagovarjajo sedanji kapitalistični in družabni red. Posel z.«asv.«nikov vrSe pač kakor morejo in znaio. Jaz namreč sem mnenja, da je bej proti nastopajoči dobi kolektivizma zelo težak. zato odpustim marsikaj tistim, ki vrfte posel kapitalističnih hlapcev. Ni lahko dokazali. da je Bog ustvaril hlapce, sužnje in krvosese in da revež ne more živeti čs ga kdo ne prelepa. Ni mogoče dokszati. da je bilo od nekdaj tako in da mora tako za vedno ostati. Ni mofroče dokazati, da je produkcija na individualistični kapitalistični podlagi ploduvitejša ko na kolektivistični podlagi. Vsa sredstva, ki jih kapitalisti in njihovi hlajci rabijo v boju proti komunizmu. so vsa la/.njiva Pravim vsa o*l prvega do zadnjega. Kako naj torej mi s takimi ljudmi polemiziramo? n čem naj z njimi polemiziramo? Morda 0 laži? V pretočenem tednu se je zneslo nad komuniste vso kar leze in gre. Ljubljanski. eoriški in tržaški slovenski listi so med seboj tekmovali, kdo ho o komunistih mipjsal najbolj debelo. Po moji m je bilo škoda pisave,in papirja. Saj niso doaecli ničesar. En list je za gledal komunistične voditelje, ki so prišli rvn is svojih ? Krjvcdišč iu začeli sin >il| [»o s i. ivensk • :n delu Julijske Krajine; drugi sr je uu-udil. ker se ■ Drlo* imenuje ‘glasilo Komunistične strank«' Italije«. *Holje bi bilo ako bi bil svojim ljudem povedal zakaj so v Jugoslaviji razpustili stranko, ki se je imenovala »Komunistična stranka* Ju (/oslarije*!. Tretji je znašel. «1« je komunizem oln*k !il>eralizma. In Bog ve kaj fcinlo o Komunistih še napisali. Pravijo o nas. da smo izdajalri domo vin«. M>g«ve?) Pravijo, da luičemo napraviti relo iz ionske skupno Inslui-no in da obljubujemo ljudem zlata ne--i>esa. Vse kar o nas pravijo je smešno in je oh enem i»niževalno za človeka, ki prejema denar zato. da Inke in slične oslarije piše. Par ao bili časi v kojih so take iaži nekaj zalegle. Ljudje so takrat gledali na M'-ialiste kakor nn čudno zverino. In nu ionalei in klerikalci so pridno izkoriščali ljudsko nevednost. Takrat so listi pisali, da imajo socialisti i>o-nočne sestanke p hudičem. Ta k ral sc je krumirstvo .smatralo /.a narodno dolžnost. šarlatan Mandič je nekje iz-laknd •slovansko inhnun tonalo, in je. v učenj razpravi prišel do zaključka, da. «rsro£ rrvirinr jr /'ontanjlanjr hot/atli-a.. Listi so ti d Ve veliki ideji mastno natisnili In narod je ksdil svo-jeme novemu preroku Ti Čem m> bili. Od tistih »asov nas loči doba velikegs krvnprelilja. Delnvec in kmet nista več otroka. Vojna ju je naučila več ko vsa pi'-linja, ki ■ i.iM«tifna agitacija. Med vojno je prišlo do velike ruske proletarske revolucije in \'O polno delavcev in kmetov is Julijske Krajine se je tiste revolucije udeležilo |.» tem n«.;im de-lavcem in kmetom, ki so olmH velike vojne ki so v tlru/.bi ruskega delavca in kmeta preživeli najejo revolucijo kar ),|, |MMBt igudovina. tem delavcem in km.lom prinašajo slovenski nacionalist um m klerikalni listi nouinne laži o komunistih. iVniu bi |H»lemlz1-rali? lUje pustimo, da se nanonalci n klerikalci mrd seboj ovajajo, da se klofutajo da sklejtajo in razveljavljajo. 1 akor je |Mii' i olreha. mnlseho)ibil na svojo stran milijone zvestih sre in duft, milijone junaških znar-ajev, ki so prijavljeni pr zanj boriti do sadni* kaplte krvi. IV k«. vasi in mest, preko morja in je-k.i dolia in aora gre velika člo-»us. \s ideja, osvaja srca in duše in ustvarja listo veliko armado nemani-cv.pitni katero se tresejo vsi, ki žive I tujega dela. od tujih /uljev. Tej armadi moramo mi dati initrubno or ganizacljo. nezrušljivo organisacijo in temu delu moramo posvetili danes sve svoje sile. Uspeh, ki’ ho s tem delom dosežen, je vreden vsake muje, vsake žrtve. Na-pram temu uspehu, ki ga mi že v duftr gledamo in za kojega se žrtvujejo proletarci vsega sveta, nas vse kritike razrednih nasprotnikov imate popolnima hladnokrvne. Od zmage proletariata jo odvisna rešitev vseh drugih vprašanj, ki izvirajo iz gos|xxlarskih odnogajsv družbe. Mi ne verujemo v možnost pravice v družbi^ ki sloni na krivici. Mi ne obljubujemo ampak kouštatira-mo: Naše konstatacije nam niso v veselje. ampak so konštatacije na katere mi gradimo. Slovenski nacionalci in sloven.ski klerikalci so vedno hranili interese kapitalistov in so bili vedno proti delavstvu. — Slovenski nacionalci in klerikalci so vedno smatrali kot častno delo špijonažo proti delavcem Bivšo »Narodno Delavsko organizacijo, so podpirali italijanski delodajalci. V imenu naroda in vere so glasovali, kjer so j-meli besedo, proti vsem delavskim za htevam in potre na m. V parlamentu so glasovali vedno za nove kanone, za nove bojne ladje in vse to za vero. dom in resarja. Za pičle tablice na železniških postajah so protlajali proletarsko blagostanje. Petdeset let rešujejo slovenski narod in vsi vidimo kako so ga refcili. Pri ministrih moledujejo za svoIkmIo. za šolo hj za pravire. Zalo imamo vedno manj slovenskih Sol, vedno manj svobodi*. Iu se fte niso naveličali dobivati brce. Fašistični poslanec je pred kratkim zaklical slovenskemu itoslancu : •hrojujtr ti Jo, kraju j fr, svobodo f! ■ Ne vem. sli so nav zoči slovenski |X> sla ne i razumeli ali ne fašistične bese-;te Težki> da. Svoboda je šele takrat n.kaj v:f.!na, ako je izvojevana. . • ' i ioliko kolikor je sile. ki itf ...»o svoboJo hrani. Slovenski tarči so slišali klic fušiktmuega p ca davno prej ko je bil v rimski nici izrečen. In se ravnajo |K» Ker so sami prešibki, so se zdrtifl I s svojimi italijanskimi sotrpini in p ^ toni njih s proletarci celega sveta. Zal > da si IkhIo izvojevali svojo svol>od . Naši mladi orjunski učitelji, profem ■ ji in doktorji so si pa mislili, da so ) > tukajšnji proletariat prodal jugoslovanski vladni bandi, ki ji načeluji E reakcionurna sadista Pašič in PribM vič in rašaJ oja fešiti. Narodno vprašanje dela bui POLITIČNI PREGLED Italija Doeim nadalmi' 1 'da s »vo,> Ki ■ ; ko | olitiko- v. < )-• >:!cionaliil l !ok iv» Avcntinu veiliio l-olj približuj'- op«'/, ciji v parlamentu, ki jo vodijo ku kor smo že prej omenili h., d or nistrski predsednik Balandra. (•loiilti in Orlando. Popolarci so prvi »manevrirali' v to >mer. Na svojem državnem s .dinkii, ki st* je vršil pretek lepa tedna so oložaj Značilna • |*>teza po pola rov. ki kličejo v tem rnglnsii na skupni nastop vse /iv/«* npinr, ki ni mn jo nikakih prnlrikoe tilinmi mlari ali tui/iram tirn-okrnl • Kun imrrlom. Po|M>luri so i oslav ili s tem teiuclj novemu opozicionalnsmu bloku, ki se !»o stvoril iz vseh opoaičkmalnih sklipi n izven in v parlamentu z lijemo na socialiste, maksimaliste in republikance. ki ImmIo ostali na cedilu. Ta\o bomo Imeli v doglednem Tasu demokratično vlado., ki l-o prav mak) ah ni. demokratičnega« nap ram širokim 'dskim Binufticam od seilanje. Zop< t -e je pokazalo, da se buržoazne stranke |H>služujejo proletariata le za svoje namere. Kakor znano, so v prvem početku pristopili tudi komunisti k opoaicie-nalnemu bloku, |s>stavili ao svoje zahteve, ki so bile ovržene. Bile so ta ke, da bi bil fašiiem danes že itrmo-glavljen — ako bi bile ifirejiHe. Bur* žuji so tudi razumeli, da Id huda pretila tudi njfm. če hi ae ravnali po komunistH-nlh zahtevah. Iteenica je namreč la. da politika, ki je v prid huržuaziji — frtudi ir idr-jmtkmhina. m v prid delovnim množicam in obratno Komunisti so takoj •topUl iz opozictonalnega .bloka, ker niso btle njih aahteve sprejete (kar so že v naprej vedeli, in niso marali služiti manevrom 0|toeicijs. Socialiatl-maksinudisti pa se ej v opontonalnem bloku. krr m mn fr — ;m m mr h ju buriujrr imih /* ‘*k*k pridrikov iM/irem n^tori itd. Tisli 'lel prol«*tsrisfa. ki jim še slmli se ls> tudi (»rvpriCel, da so di«to nsvndni Noske-ji Kbert-i. Schei I* ms n ni In ■•lični «f»vražniki l> !<»v-Hk' erfl dr. piljenja | o osvobojenju iz-I krvavih krempljev burr.uszije. Obhajan jr obletnice Lealaove inrti Povsod so zavedni proletarci, im en ali tlrug način obhajali obletnico suir li Irenina. Zborovanja so zelo dobro uspela v niduslrijalnih centrih, kot n. pr. v Monzi. I«egnami. Iteggio Kniilia itd. Delavci so se ta dan spomnili, ka ka je njiti tlolžnosl: osto|>anje je nastal spor meovzročajo narodne konflikte iu u-sužnjujejo rele narodno skupine. Dobra volja iiosaineKnikov ne jtomaga tu uičesar in vse baharije slovenskih na-itMluih in klerikalnih |>otdancev o glo-lioki ljultezni do naroda, o trudajiol nem dolu za narod in o storjenih korakih ra narodno pravice so v očeh resnih ljudi le neokusne samohvale, ki narodu nič nu koristijo. Komunisti niso nikakor rekli, da se narodno vprašanje nr tinr rešiti dokler se ne reši socialno vprašanje. Z o-zimni na dana dejstva in na nauke zgodovine m le ugnlorih, tla ae narod no vprašanje ne more rešiti v družbi, ki je v njej nastalo, ki ga je |>ravza-prav povzročila. Buržuazija je tako močna, da tako vprašanje reši če tre-I« tudi proti volji komunistov. Smc*eu je listi, ki se jezi nad komuniste zato ker niso buržuji narodnega vprašanja rešili. Ako bi imeli komunisti tlantu to možnost, bi narodno vprašanje takoj rešili, ker dela tudi komunistom preglavice. To so vprašanja o katerih je vredno tudi jiolcmizirati. pa le z Ijud-'mi, ki imajo čas taka vprašanja raz-motrivati in ki niso po svoji duševni lenobi j>risiljeni se pečati s Pepoti iz Koluttrovce in Jožeti iz Boršta, ali pa. kar je še slabše, ki so za krožnik umazane leče prodali svoj ugled, svojo pamet in svojo poštenost. Cv so te lastnosti sploh ketlaj imeli. Proletariat ima danes nalogo, da zgradi svoji komunistični armadi trdno organizacijo in da se |togk»bi. da si docela osvoji Marsove in llat*o nikdar toliko časopisov, da bi v njih lahko e je .ki.l*»jmj obhajalo prvo obletim o Ui.inov« m ti. Povsod mi plai-olale hka za: lav« s talnimi črnimi trakovi. Pred lienino-viin mavzolejem je slala ta.slna st.^a. ki se je menjala vsakih iietnajst minut. Počivalo je delo v tovarnah, obratih in uradih. Vsi zavodi ki nosijo n.ie Lenina, so inslali |*oročilo svojega de-lovanja, iz kojega je bilo razvidno, v koliko zaslužijo nosili ime velikega učitelja. Zvečer ob (i uri in 20 minul, »o je v tistem času. ko -e je Lenin preti onim letom po>|.»vi! od živih, je zSgfiu,'k> v Moskvi. Leningradu in v drugih me-'jlih pedeset posdravnih strelov Istočasno so prk'*ole žvižgati tovarnišKe si-rene. V»* ustave so bile potegnjeni pol droga. Oddelki n leče armade so 'ddali častne salve Parola dneva se je glasila : l)oki. četrt milijtma novih članov Napredki ae zannantujejo tudi v proučevanju leninizma. Nauki Lenina prevzemajo vrtino bt»lj globoko m Al-poko delovne množice Mi homo na- Cljevali naše delo . Ilu tiari n je objavil svoje spomine na ni novo osebnoat, Zinoejev je pisal O aadrftanju Lenina napram |»etr. rmd •kini delavcem Krupskaja o l«en.nu la o 9 (21.) januarju t9(l& [K Leninovemu mavsohju so korak.n Is, z žalnimi zastavami delegacije u Saratov, oiklelki rrksV armade in kmečke delegacije Zveza deUvskega • kmečkim rgaredom. pod hegenomjo proMar.ala. je *imhatiaii«na nje jetake zv.ada. Lenin ;e mrtev, ampak njegovo Jtlo živi. Po •nem letu od njegove s-nrti, jo ono silnejše kot nikdar proj. Pavralek znatacnileta taiitkovaka l/ Mo i « 'ije se je povrnil v Leningrad zn.. • udi raziskovuho Koaluv. ki je vodil znanstveno eksjiedicijo. Pod njejnivim »iststvoiii so s** v Mon-goliji vršila razko|tavauja slarih gomil, pri čemur je bilo najdeno mnogo dragocenih predmetov zgodovinskega pomena. Kozlov je pripeljal v Lenin-ifred preko 100 pudov predmetov, o-hraacev starinske umetnosti. Caatao la priaierno ipoadajaaje nai re- Zs prvo obletnico laeninovs smrti je izdalo državno založništvo približno 2*0 knjig in brošur «* l^emnu, vsaka v nakladi od 2* do 200 tisoč izvodov. Pri sr stavi vseli leh spisov so sodelovali sodrugi Zinovjev. Radek, Lunačarskl, Krupskaja. Buharin in mnoge dragih. Poleg tega se iztlajo ludi knjig« o I/oninu v |ioljskem. židovskem, tatarskem in uzheksem jeziku. Izvoe premofa r Poljsko Ljutl’.!:i komisariat za inozemsko Irgot ino luimerava organizirati Izvoz pit toga na Poljsko in sicer v množini t milijonov imdov. GraJaja trgovskih ladij V l^nfngradskih Jtije.ielm.-ah se je l>ričela gradnja štirih novih parnikov, ki se botki ugrabljali za jirevoz žita. Barba proti nepismenosti V Moskvi se je vršila konferenca zastopnikov skupin društva »Proč z nepismenostjo!» Poročal je sodr. Diamant. Izjavil je. tla obstoji sedaj v Moskvi 00 šol za likvidacijo nepismenosti. 1077 skupin gori imenovane/ra društvu z 51000 členov. Arbealailui iikepsvaajs v Ukrajini Arheološki odbor ukrajinske akademijo znanosti je sklenil podvaeli izko-levanja in raziskovanja glede pred* zgtidovinske kulture. Rrof. Bogojev-ski bo vodil dela izkopavanja. Domače vesti MU R N fetHL Goriška Straža« se nas je spomnila jod tem uvodnikom, ki naj znači nekak signal v nadaljni ofenzivi s Mruni kjvenske klerikalne in liberalne bur-/uazije. Tudi če je gospod kaplan Stanič prizual v nekem zasebnem pogovoru tla b}i pri prihodnjih volitvah prišlo v jioštev 40% silo v okviru Komunistične stranke in če tudi je gosp. Besednjak s kimanjem |>ri|)Oznal neizbežno naravno in zgodovinsko silo. ki lira naše ljudstvo v skrajno revolucionarno leviro. za neupogljivo in nepremagljivo. skuša se goriška gospoda raz cerkvenih Inbun in s vsem časopisnim aparatom zavleči revolucionarni i»roces delavsko kmetskega razreda, misleč, da bosta |teklo in spovednica *|m*I prookrenila politično-gospoderako mišljenje v PrihiorcTh. Seveda nismo mi zrasli v zakotnih kranjskih vas®h. Vjtr triumfira župnikova volja, ker • za konservativnost trde buče. ra ..limonami |H>kret zvoni ko! aj-irui ogljivejši. ' Na tretji strani -Goriške Straže« z Ine 3 aprila 1021 lo je bilo tn dni pred zadnjimi volilvami, se je glasilo i la njega poslanskega kandidata ne pfeveč bobneče razkoračilo |skI' volilnim naslovom : Zakaj ne volimo za inli/ansko Komunistično stranko —, r šestimi klerikalno-lradirionalniiiii loi-kanii. Ker pa je danes komunistično jitrašilo. kakor imenuje naše giliai.je trosjMNl Besednjak. najzasluŽenejši kan litlal v rimski zlairniri prijatelj Cno-litlija jki mišljenju in |Mxlrt>(inik itah-jnnskih js.|>olarov, ki so ministrovali v Mussolinijevi vladi, izostalo za goričke klerikalne kroge v resnici aktualno in tudi nevarno, jvihaja goriSka adv Aa-tura z vedno istimi argumenti na tlan. la bi očrnila pri našem delovi.en» Ijutistvu pomen Komunistične stranke Italije. No. nekoliko jeprike moramo kljub temu pihnili Besednjaku in njegovemu drugu Ačeku pod nos. Naša g«» s|Mida.vedno trobi o komunistični za drugi »(^erg« in pripiauje naši stranki krivdo njenega jioloma. Nafti sodragi izza leta 1022 se še spominjajo gor- čih plamenov, ki jih je zadala vladno-faši-fctovska klika vsem delavskim org« .11-mom. Sko* celi d v* leti sino preživlja h neizprosno reakcijo. Naši zadiu..ri •»'■erg. so fašist« odrekli v-ojno odšk« d ninske kredite in tako je priftk. ilo predvidevanega |ioloma. To priliko izrabljajo goriški klerikalci ter se s tem direktno iiostavljajo na stran »'•rne re akcije. Nr samo t /zmedami. i drjanji. riUtelji »Dela* se spominjajo, kiko kampanijo vodi inak.hatarska klika jmoIi .tržaški »Rdinottli«. češ. \ mi udrtin Besednjak je tcri|iomogk- na.odt>ja karski bandi na občnem zboru do »c čine in tk» brce komunističnim odto*. m kom, na - te nove pod-ujcnio. (Urhno latlugm gntpoda Hrt ‘ih sti tpravili v narodno potrti in i jih zmlvffa jr v najvrtji mrvi, da si h: tailruffa rršujr it prrrrj slahr ;* pni i laja, tako da ho r krat krm sla m n pri •>a trdnih nogah. Zgodovina ae ponavlja in vse kar je gnilega ustvarila kapitalistična družba, ne bo šlo vse v ogenj in porabe, anijiak v maščevanje proti lažujiteru*.! jezuitskemu klerikalizmu, ki je In*-*© krilo kapitalistične veleburiua»ije Popolnoma zgorela pa bosta ftček m Re- O nadaljnjih okuženih klobasah ki morajo prati pred proletarsko cenzuri. urednik, drugič. Črte} 1 pliait lliiil m. ■D: narodna kultura Saj Me tr i(J«*U rirkili*. ki ga kljuseta vlavljo Jš* de/ell: krtwe pobarva plahte. poT.lu. roe frame, nnftsmjjeni .lirrktorji In .imrtniki Kamor pri.trjo, jr balO ht (ttmidaj, da ae zbobna sku-|Mj ljudstvo. Dlrrktorji la umrtnikv ne morrjo tivetl od zraku, pa *i irtefo grts. .In ht »mehčali IJu.ll 'n m- in|r. Kar ima rlrkun, ne premore ves »vrt. jem jr videti gol« morsko deklica > plavuti, živo, m* razume. Jr vtdrU velikansko kolo. ki Jr gonilo Noetovo barko. Jr \idrli ro*t zlalrgs »eteta. ki so Ra narediti Izraelci v puttavi. je vi drli sploli vse. kar jr kdaj ldl». na svetu i <>se|>iiegs jn nenavadnega. In staio In mtatlo dere v rtrkus in gletla livo morsko tleklico In kok*. Noetova barke •n rog zlatega Irlela In »r veliko takih Kak im Je morska dAklk*a tn alavn«« kok* Nortovr baittr. to ni gtav-*o. glav iio Je, tla se drenjajo IJudjr r irkus in *rga. na gr. : Celo aotol. kt vsljs aa simUd . Utosii. je Ssupu I -.; jek, a tudi gatobira Jr "ojeatti moj n t .• ivljrn)r .-Ute 1 4 |M iiuibaBM^taiioka 'lilk.t JI* litt |*r. |h* lelm jnko zattov oljen sredi ■iinoju-i-ilnrili in mlinlih kur Nil tu na« in (te popisovanje »Kukn se živali gonijo?« iMipivj in pisec m* po •voj«* ralMiva z rivalskimi BmiU in ten-kanii. iln ima; ut is*, kakor tla Jr pitni Ir duhovitonti, ce *e nr pravi »»»lomil. |>a v mi j Mar. »mnlei i /.pri Jen ec. Mod scsavrl, tako razlogu dalje, no vzorni zakotni ir goriJ**> Mnipun/i In orangutani. Vil ti »klenajo zakon zn va<* življenje... Pri večini aenavrev p« zakininko življenje ni tako IrjMi. Pri mnogih sesa vri ti ima motek po več tenk. katerim vladn kot pravcati trinog, tako na pr. luivijan. ki svoje tene muči in pretepa. Pri jelenih, prežvekovalcih in drugih imajo ženke bolj&o usodo, »amer ima .sicer več soprog itd. izd. V»e te stvari, vai krvavi naslovi, vsa škandalozna kronika »e priobčuje, da ho W ■Novice razzirile. Ne gre jim za drugo kot zn navadno ča sni »ko in vaporedno politično kupčijo. Novijki intcbgenli hočejo dohiti mod na ris lom tal z najbolj nizkim šmidom. To |K>menjn. da njih izrahljani<* narodne ideje nič več ne za le.e. dn ljudstvo njih vpitju o njihovem nacionalizmu ne more ve« verjeti. Zlo Je za noailra kake misli, če jo mora ftirilt z inohatnednnakimi kurjimi'navadami, z zakonskim življenjem goril in šimpanzov, z žabami Mmicami, ki «n< J K. TO ,5 or pfi siju hlače.» To je l»i.n«i cedurji pri »Novicah«. zakaj gorje rodu, ki gn ho njegova Inteligenca pi lala z duševno hrano o pijanih divjih goeeli. o llhU) let stari egiptovski Imlhi. o starem Isihjeku petelinu in |MMlohnem Take sorte kurjo ljubezen do narodu shranile zase., gospodje, ker Je ljubez.n ljudi, ki so izgubili zdravo pamet. Ne slačite svoje duievne revščine do oazega. ker ni le vam, ampak vsemu narodu v sramoto Kur kvasite, dokazuje ves vaz lastni bankrot: ljudem hočete kazati pot, pa ste izgubili tla |»>d noguntl. V tem. vidite, je delna rešitev uganke: stari narodni voditelj so bili veliko bolj zdravega in bolj pametni kot ste vi. Zato initili uspehe. 7. vami pu gre polom in ne morv tudi biti drugače. Kila* je »e kilo ril ■ isti verjel? Zato vas prosimo, prizanesite atomskemu narodu v Julijski Krajini s vojimi pijanimi gosmi In egiptovskimi Isdhaml ter m* meti seboj pomenite o njih zakonski zvestobi in vseh spolnih delikatnostih Bodite prepričani, da ls>-ste narodu še najbolj koristili, če »e Uvale meti »choj zabavali z dovtipi konjskih hlapcev. Tam bodo vaši intelektualni produkti ze najbolj na meniti. Če boste hranili svoje slične darove z«««, vara bo narod »e najbolj hvaležen, /m vate vodstvo vatn ni hvaležen, saj vidi te. da vam obrača hrbet. Orangutana. Glasovi z dežele Sv. Krit Vipavski K ukor otok »retli jezera se vzniku j( sv. Kri/, natl dolino, sredi prov nctalne zaspanosti in lenobe, la svetli otok /nanosil in vede. Himsko-kaioliško namreč. Ni lo sicer nalchurška ali ins-bruška univerza, alt vendar lep svetilnik marsikateremu še neodre.-onoim. duhu. Sem prihajajo naši besedi ki in vojvode po svoje inirijalive in nal>rute. Tu živi namreč fajmošlcr !*•;» IL*-jec o katerem pravijo naši km nje . so to je pa učen gospod.« On jc prav delaven. on bere tu piše in »last1, tatl čisti pojme — sicer pravi detlu* Mahničeve muze: borben in prilagotlljtv človek z veliko teoretsko izobrazbo sloji tu studenec in zavetje klet tkaltz.na. Klerikalizem je za|>al v | ovojnih leti It kritiki delavskih in kmetskih mas Nc da se pozabiti, kako je to črno društvo preko celili kontinentov btagoslavlju -lo milijonske armade — zakaj’ Klerikalizem ttoslaja delavskim množicam vedno bolj neverjeten. Kominte m mora to kar na moč izkoristiti Neplodno je. če naši dopisniki, kakor se *«• v edno dogaja, ne gredo stvari sami do živega. Ateizem brrrhcnMvu p- tretm vedno in jtovsod msno in glasno iz povedavati in sistematično gojili. Toplo priporočamo • Treba je govoriti delavcem in kmetom naravnost Klerikalizem je izkoriščevalec vseh vladnih obilik, tudi če bi »e. rentno, la imenovala iovjetaka. Ce bi bilo mogoče. kajpada Naturni materializem na Sega kmeta je treba vzbuditi in dvigniti na stopinjo zavesti. Treba mu je reči. da mu v cerkvi santo zato bolj -padc. ker diAj virh prijetneje od govna in pojo mlade punce lepše ko pre-Siči v hlevu. Vse drugo je larifari. dim. ali pa v najboljern slučaju miiio loj« mogočnost. Prepir o resnično-.ti »go-»poda boga« mora ostal j vedno odprt treba je našim kmetom povedali, da ao lo vse znanstveno | topol notna nedokazane stvari, ki jilt klerikalizem nesramno izkorišča -Vera je opijum (::.*Up) zn narisi- je rekel nas nepo-učitelj Vladimir Ilič*. Treba je ki i' m povedali. I.ako iakottšč*njo ■ki vse :.lucajnjsli življenja v svoj p Poslednji boj bo bil komun.-zc; i * klerikalizmom. t«> se zastopi $e-le I i bo verska mnja uničena. Itoino vid«.!i novo obličje življenja in to bo dre/primerno lepo. Treba se je poslu žiti najprej industrijskih delavrov. ti so že zn kilometer pred vsemi drugimi. 0 .i so naša avantgarda. Delavci, kličite vedno proti župnišču: pridite, tla w borimo Treba je že enkrat iztrgati tt.-odo človika iz «hožjih« rok in položi-im jo zopet i roke človekove. Naša usoda .-ui naše pesti. Kit ru, ki ir ridrl Husih- Is Jaltonsk« okolica ■Drago ..|)ein«. Hoču da ti napišem par reči o položaju koji vlada kod nas. Dn nam ne rvatu ru/.e t«» je jasno. Kan Sto |Misviiila. tako i koti nas istsloje iz dana u dan isiinžaj sve više nepodno-sniviji. Krrra kuja vlada posvudu zavladala jc i ovitje. Vladajoča klasa nas svakim tlanom pritište tim više. pak se ljudi ra strahom pitaju kako če se sve to »moči. Danomice doluze nove takse, novi nameti a »tim dolazi i »ve veča mizerija. ali sve te poteškoče naroda našu goapodu vlaatodršee nimalo ne briga, oni pritištu svakim danom više. a kraj svega dr/.avnog zla koje nam pada na letlja. dolazi opel novo opčinsko. naši gg. opč. upravitelji natočili su ovili dana opet veliki |>orez na »ve pa i na živolinje koje »u našem »eljaku neobhodno potrebne kod gospodarstva. Našu gospoda velo: op-čina ima duga, atnga treba uvesti po-rez na sve. da se pokrije opč. dug. Znamo mi i lo da imade opč uprava IroS-kova pa zalo treto i novaca Ali kako Ij re kada treba na- t n uti novi [sirez. 1'ilamo mi g. načelnika dali se je on luko |s>žurio isto du Ijudima dokaže zašto je imenovan-Mus olinijo časnim članom ofičine, i to l>o svojoj volji samo da se čim više pri-liže vladnjučoj klasi j u čiju je korist s tim Imenovanjem uuprtio našo j op-čini nekoliko bilja la dugat A da o torne nije ništu znalo ojič. zaslupztvo. Kako se čuje imati čem« doakora opč, izbore i»ak hi bilo lepo videli tid •adašnjeg g. načelnika, nko se smatra poštenim čovjakom, da prija nego o»lo iz "svog mesta da preda točni račun o svemu. a isto i o onima trideset i šest hiljada duga Ato ga naša opč duguje /.u aprovizaciju. i d« -e dokaže kako je taj dug nastao. jer dana« se narod na-In/.j u teškoj krizi, sloga nema novaca dn ih rasiplje u kojekakve svrlie. a niti volj. da zabeležimo nakratko Pri nas je več onih !ukoKvanih ovaduhov, ki bodisi, da ia koristulovstvu ah klučeplaatva denun-cirajo imštene domačine kot nevarna prevratnike in nezadovoljneže in posledica takih denuncijacij »o po navadi hišne preiskave, šikune itd. AU nekilaj bo vse to minulo, ker danes ni nič večnega, in tako tudi nobena sila strahovlade. Zgodovina je |>«kaz&la. da čim va&je preganjanje — tembolj je nevzdržen tok ljudske lokomotive ki prodira preko vseh ovir. Preganjanim tovarišem naš bralski pozdrav * Nekoga lopega dne pride revna vdova na oličino prositi nekaj pod|*irc. da »e preživi, iinnim'* omenjena žena je šibkega zdravja. PrišedAi v občinsko pisarno v nadi. da ji ImmIo nekaj dali. i« tajnik nahruli, nuj gre v Francijo, tam da jo mnogo dela. Pomislite, vdova žena naj gro s Ir« buhom za kruhom v Francijo! Doumna ji ne mora dati ono borno skorjico kruha. — G. tajniku priporočamo več človekoljubju do revnih siromakov, kateri imajo pravico zahtevati življenja. na svoji grudi. * K no minulih nedelj so g .nune pri nas pridno.vab. Ali to pol ne kot |ki iihvadi. zahotelo »o mu je nekaj drugam«. Izpred oltarja so gospel zaluč*uli vernikom v obraz, da krivdo svetovne vlijne in razvaline Solkana no»ijo Sol konci sami. ker je med njimi več greš nikov kol |mi zarujavelih devic ter rijalk. In Solkanci so »i »pletli » svojim grešnim življenjem krivdo za vse gor j«, ki »o ga doživeli. Vendar enkrat' krivci so tu. (''emu se tedaj sumniči razne Viljem«. Tizc in podobno bo-gnve. generale zrušene Avalrije-Ogr-»ko in Nemčije? Zakaj si Hodniki belijo glave o krivcih? — Krivci so Solkanci 1 Napisalj hi več. ali naj ho dovolj o tem. l-o gospodu kaplanu nekaj k v album : (•« vam primanjkuje gra- Iivii za nedeljske pridige izi>rerdi žrtve so jmstali najboljši sinovi inalere zemlje. Hodite gos|HNlje |»repričani. da so časi inkvizicij minuli in »e ne jm\ rnrjo jji’J Bojite se one velike metle, kale — a vao gnjikibo n« smetiš««* Da. da ! Mi vstajamo in vaje strah ! Zato se je c«*lj svet zagnal na nas a sv. oče poziva vse one ki ao «11 pa, ki •• '»auvlle .redi puli p>» taslngl iadajsiva socialne demokracije, ki se Je uporno borila p nul revolucionarnemu komunizmu (Avstrija. Nemčija), »e revolucije so bile postaje v razvoju med-narodn«* revolucije.. i*o-UJe, tekom ka lerth so zginile ve bur/uazne iluzije proletariat«, ler so re oeredob'-!!«- v.e eile k>imuui»tlciie revolucije. te dejstvu, da obstoji Zveza H. S II., predstavlja neko i*vku zlum« spk>»nega kaplialislii lu-g« »Istem«. Zveza Jk. 8. H. zavzema del »vela, kjer Je v postavljen redm, ki Je popolnoma, «e po principu nasproten (ppiialisltfnrmu reilmu Zveza H- H. K. Je tudi najlrduvjt! ovidelek proletarskega gibanja, ker v njej Ima delavski razred na razpolago vsa dr-Mvna srede! v«. \ ineduarvMlni revoluciji je |*ueiala so. aMemokra« Ij«. s airoknvnim: ntga niza« ijanu ki Jim uaCeluje, naj u-nej-i prolirevolurbvnanii Imielj ona se ni omejil« samo na lo, da Je tekom vojne izdala delavske Interes**, s lem. da Je v vsaki dereli potlplrala »svojo« imperialistično vlado, ona Jo tudi podpirala vse imporlnlUtiriir ro|>nr»kr pogodbe Brest-l.liovsk. Versailles), ona Je po magala oflclijem zn cnsn krvave udu-lllve proletarskih usta J (Noske), ec Je s orožjem V roki Imjevaln |«rnt| prvi proletarski republiki < llUMfJI >. Je prodala proletnriat ki Je pri »el na vlado (Ogrska). Je vstopila ,v roparsko organizacijo ki m* Imenuje »Zveza narodov« (Thomas), »•* J«' |*osl«vlla odkril« nn stran gnspmla rjev proti kolonijskim »n/njem (angleška Ijdsvur 1’artjr). Tako Je socialden.ok racij« zadnja rezerva burtunsne diutl>e. n Jera zvoola luani-leljlca navnomko. kol Je socialna de mokra. lja orodje burzurtzlje, ker pomaga zatirali delavce in uspava njih raz-redim zavesi, ravnu lako Je fa»tzem druga oblika izkoriščanja nezadovoljstva mnoilc. zalo da »e Jih upoll na |»ol pfotlravolneije Tl dve m<*liMll. k) Jih na |Mtzna »normalni kapitalizem-, so Izraz splo»m* krize kaplializnui In ovirajo oiimzivni | o|ks| itv ©Ilirije fnl-.*en|e Impei iallslICnih iluzij sreill delavskega mr M ila ga «elno.i l v katero Jo peha razkrajanje kapitalizma, od novih brezumnih vnjn, v ka-larili Je Imrtuazija pripravljena unlciU, v ognju topov, raalnje ostanke »voj« d-vdltarlje Komunistična Internacionala mora odpreti dovetlvu novo |mi, izven katere ni drugega kakor smrt in poguba II. Osvoboditev dela in komunistična druib« I. — Uničenje notranjih proti-»lovji kapitalizma : odprav« z« sebne lastnine, odprav i razredov in razrednega liojn. suienjdv n. gospod-•tva, prislljenoati. Končni cilj. Ii kateremu stremi Komunistična Internacionali), Je nadomestitev kapitalistične družbe s komunistično. Komunistični) družba, ki Je dozorel« skozi celo gospodarsko revolucijo. Je z« cloveztvo etilni i/liod. K:«JI i ona uniči temeljim protisl vv|a k ipli* nstlcnegn aU‘em«. ki pelje CloveUvo k neizogibni pogubi. Ko odpravi komunisticttn družim zasebno lastnino, ko socializira dmobči) proizvnjnlnu sre«l»|vn, nntlomesli »lepo konkurenčno silo z umno In sistcinn-lično (|>o nncriu1 orgnniznrijo drujnb-nean |»roizvaj«ujii. In. ker odpravi go-a|Mit|«rsko zmedo in konkurenco, odpravi nuli vojne. N« mestu ogromnog i tratenja proizvajalnih sil in na mestu krčevitega razvoj« družbe, stop« meti. dicn« upornim v«o|i kov lit kar je iinjvnznc-ja. mit en it, reden go »IMNtnrski razvoj. Ilavnotako o up>vrabllo za boj proti naravnim «ilam, kar bo poapritlo razvoj Clovetklh ■tvarjajoeth Ml M|»lozenje pouka, povečanje proizvajalnih »11, organi-zoeija gospodarstva in znanosti* duh komunistične kulture. Vzporedno z odpravo razredov je odpravljen tudi moiio|i<>l pouka. \»«ke vritc |*ouk. tudi vizji. je ditetopen vsakomur Na i« način Je altsoluino nemogoče nadvladanjo ene skupine ljudi nad drugo in clovettvo Je ogromna z«-ktadnicn. v kateri se oblikujejo in se selekcionirajo talenti, v vm*h |>anogah IM* ur*. Ne obstoji nvkake socialne pregreje, ki bi ovirala |Mv>ecanJe |tndzvajalnlh Ml. Taselui« lastnin«, diplomi, palnui nn iznajdbe, pteracunjeni monojmli, nevednost nuMHtic, ki w ohranjuje nn umeten tmcJn. njih ubo»lvu. ki je v ka-pltalistICni družbi na i«o(i tehničnemu najtredku. ogromni neproduktivni »trn-»ki. vseg« leg« ni v komunistični družbi. Kdio/itrv tehnike z znanjem znanstven« igaiilzacija proizvodnje. Javno knjigovodstvo, statistika. up«>ral lovezlvo de Ani ti v ao opu«t itn v»sk nvt»tl*-,zem. vero predsodke tu babjev rest) o ter bo dal« voltk vsfcali vsemogočnemu duhu tk> tata Dalje prihodnji. > iti l*il«> črno ruimuio, tudi to ni bilo nasilje? ! l ju.t le. ds naši poslanci, voditelji ne rlitjo /o« Iju«I»Ivo? .('ujte. vi gosjMMta. ko vojski in vi delale tu Ijudslvo? K«) se že solem let kregab*. klofutasta in tnždo? Torej, le dajajte si jili saj Ijuilstvo vas ima u — virkua. Pika. l!lil I liMi KN • Dejstvo je. da tekom /adiijegs desetletja ni niti ena demokratična stranka in niti ne en« izmed naprednih meščanskih republik napravila niti lUO-ti tlel onega, kar m- je najirav ilo j»ri nas za emancipacijo (osvoboditev) žen lekom enega leta. Vsi ponižujoči zakoni. v katerih »e je izražata za|io*lav-Ijenost žene. ki no zabrenjevali ali ote žavali Itš-ib v zakona, ogabne zakonske dolot*be o »nezakonskih« otrocih, o iskanju očeta itd. so odpravljene. Te IKtafave obstojajo v sramoto buržuazije in kapitalizma še \’ vacli civiliziranih deželah. Mi »mo upravičeni biti jk>-ilosni na to. kar smo na tem polju dosvgli. (''iinbolj jia smo čistili to ropotijo starih meščanskih zakonov in naprav. lem jasnejše nam je postajalo, la samo krpamo in (»ripravljamo Ita za nuvo družabno nailstavbo. nikakor P» u« gradimo še te nove nadstavbe fcena je ostala kljub vsem svobodnim zaktinom hišna sužnja, kajti tlači. poneumnjuj« in izčrpava jo drobno hišno delo. ki jo veže na kuhinjo, na otroke m deta njeno delo trdo in ne-plodovito, uprav muči »e z malenkostmi. se ubiva. teži in poneumnjuje Prava rniaiiriitarija žene. pravi komunizem nastaja šele tam. kjer se priči-nja |i«l v.mIkIvom proletariata, ki drži v« jeti vtale v rokah, splošen boj proti ilomačeniu suženjstvu ali. točneje po vedano. kjer se |iru*enja splošna prau-redh« življenja v zmeri splošne socia-listieiie organizacije liišm*ga giMt|MMtar •Iva. Praktična mlejatvitev te naloge je že pričela prj nas. To je sicer komaj ofia-ziti. vendar i n la« lo. brst je je t«. in njenega |M»mena ne moremo nikoli d«»volj oceniti Ljudske kuhinje. «4roški vrti. vse to so v rab* novih rastlin, ao pronto vsakdanje rač*i. brez (»osebnili krasot. UMljivoati in svečanoati: anijiak v real nem življenju zmorejo osvotmlib ženo. Kajti zmanjšujejo in o«l»tranjajo polagoma v razmerju do nuiža neenako »tališ«*, ki j«* zavzema žena v družabni produkciji in v družabnem življenju To niso nikakor nove stvari kakor vob«V vsi objektivni stvarni jirad . »goji »ocializnia sjdoti so ustvarjeni j»» kapitalizmu Ven«lar v kapitalistični državi so bile le rolkosl in poleg lega šo večinoma le potvore pravili u-rc.lb. kak«.ršne so |»ri nas. Najodurnej-ši iTimen š|N*kulacije. oderuštva. sleparstva in hlinjenosti »» se kazali na njin : ali |i« so bile ko« tvorbe ali |*>-skusi one. huržuazne. samoljubne human itamoati. ki s«» jo najtadjši delavci » polnim pravom vedno sovražili in zaničevali. Velik del tah uredb »mo mi jM-evzeli. a sedaj se preohra«'« njih prvotni značaj. Mi ne razlagamo tega po cestah. Kako zna buržuazija svoje »kulturne na predke« proslavljati! Kapitalističen razred se jmnaša z milijonskimi nakladami svojih časopisov in s svojimi lohroilplmmi najtravami ki |»ost«jajo >re< Imeti narodnaga jmnusa. Naše «'•« -M ••K «• I*ča- «V že. jako malo s ipisovanjem izbornosti naših ljudskih kuhinj, mlko oj ozar ja na to, ne raz-Ih^h iin <1 robno koliko ča.M »e pri tem prihrani, ne govori o udobnostih poše- čvvalcev. o prihrankih na blagu, o o- -.voboditvi žene iz hišnega suženjstva, o izboljšanju z«lravstvenih razmer pri . uzomeni komunistiiuiem delu. I zorna jiro«lukcija, uzorna skrb in vestnoot jiri ilobavi in razdelitvi vsakega funta krulia. uzorna snaga v tem ali onem delavskem domu ali delavcem »»kraju. — to je. kar mora to krat I»olj zanimati naše časopisje, kakor do stnlaj. Pri vseh označenih uredbah »o »brsti komunizma« ki skoraj nebjiaže-i.o poganjaj«), ki se pa kmalu razvijejo v bujno rv«*tje ■ Tiskovni sklad 1‘rrf izkazanih I. i*7G !£/ Mrt|a i F. Kokelj nn .Mniiiuov večer 12; knu| Frice ‘2; pri »nlr.-i mizi« pndri-M H.rsi; slalni nieH«vnl |>ris|M-\a-k sekcije zn november 1KI; nabrano «/a gradom« HM i- i».n Spodnja Idrija i ft. M., N. N po C F. d; K T, L A.. F.. J.. S. H., M. J„ K. J . H. J . C A . H. P.. K J.. K. A. |>o 2; i. A.. II. F, T. V, S. M.. I* M . <1. J.. 11. F.. 1- J.. V. F.. C. J- K. M.. C J„ V. K. t. M.. P. J.. K. J., V. H.. C P.. L. P.. *. K, P. N. |»o I L Si. - /a-jon iiri Putinjm: Naj živi duh Lenina L b.— G ah rovi ca v litri: Nabrali zavedni pro-letorri. dn bo »Delo« uspešno nibara darujemo : «l«-kle in nje ljubi komunist, da bi se konji jtrebarvali v rdeč-e. ita hi jim znlanj-kal oves. dn bi jiostali bilševi, tla bi vse sku|iaj |s>gindo. daroval, tla bi Zime in Karmelo še bežala, kakor na novo leto...................L 11.50 Tontažrrica pri Komnu: M. B. 2 40; A. B. 5;.......................L 7 40 lAikavn, nah. pota 709: Miha /"kitar, K lumo«- itajk. Maks Tigrovič, Al. Ilritar. Ant Natllego. Avg. Ga-pihne. Beži Kristjan po 1; neverni BUmiažani skupaj 17.10; Jo«. TTtle l.uka Podregar. Marija Zupan ker vtMli g. nune v cerkvi dobro agitacijo v priti komunistov |*> 2: daruje bolj-ševik. ker j« priiVla i/. in ja ti «|star-ska Hiječ« prilogo .(šihjsntanki list« tako. /« ttO Namesto običajnega novoletnega .ofra« cerkvi darovali za Tisk skla«l »Dela«: Ma ricM It u.skaja, ker brca jiajek. ker brca nunček. Leninov učenec, ker se je postavila »Gor Straža- na glavo in ■ ta se število zaključi po 5; Gostilna Slokar 3; živjo l-enin 2.05; nabrano v gostilni 2.40; da farji falirajo, Blažko trpinec, rdeči Jože. Mirim vseh Mirkolov po 2; namesto ženskemu loč«jo nadloga. Završaj. nu- zebe. zavrženi, Marijina hči. mesto v cerkveno mošnjo, tisti ki žvižga, in poje. sagu«le. mladi komunist, komu iiislična straža, lokavski odsek. M. Bizjak. Star Anton, boljševik. ravno na |h4i |m« t; komunistična «lružiiM. nepoznani js> 0.50; za. |>omIiiiih> Ste fe 0.10. priloži, da bo »glili« 0.45. AnL Bložk 0 10; . . . .L (».— Vsega skupaj L. 10,166.06 kigov«>mi urednik : Vekoslav Hm^an COOPERATIVE OPERAIE (DELAVSKE ZADRUGE) Skladišče oblačil Piazza deli« Boria it. 6, priti., I. in IL nadstr. vslod h kraju bliiajoiaaa im letno©« (ara Velika razprodaja zimskega blaga za moika Bin. u molk, <*!*. po Lir 17.-. 1».-. SZ.-. 40.- «0.- m. BU,o u ~k^. p. u, JO.-, 45.• 07,- -~<~ Opazult« nai© izložb« OkiMele nota oddalk«. - Nikake obvoze za nakup.