Spfcd. lij afa'o. pest. XI. gruppo
Vu“*
Rtt*6 °
3 * *
QiASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Ut. 25.-	VIDEM,	1. - 15. NOVEMBRA 1953.	Leto	IV. — Štev. 76
UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine	Naročnina: letna 500,— lir, 6 mesečna 300,— lir.
Ko misli vsakedò na svoje, kogà, kogà pa srce moje spominja se tačas?
Vas zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli.
Simon Gregorčič
Zapostavfjanje OBLASTI SO POZABILE NA BREZJE
našega jezika
Dvojezičnost v Beneški Sloveniji ni samo stvar, ilo katere imamo pravico, ampak je tudi nujno potrebna. Malo je ljudi, ki poznajo italijanščino in zato se domačini iz teh krajev skoraj vedno znajdejo V težavah kadar pridejo v stik z oblastmi po javnih uradih. Cesto vidimo številne Slovence iz naše dežele, ki so prisiljeni zateči sc po pomoč k tretjim osebam, da bi uredili kakršno koli svojo zadevo, ker si drugače po uradih, kjer se govori samo italijansko, ne morejo pomagati. Pri tem morajo seveda oni sami plačati takega posredovalca. V večini primerov pa kljub temu doseže le malo ali nič.
Podobno se godi kadar imajo naši ljudje, zlasti starejši, opravka s sodnijo, bodisi da gredo tja sami, ali pa jih pokličejo na odgovor za kakšne prestopke, odnosno za pričo pri kekini razpravi. Ti ljudje se ne znajo izraziti v italijanščini. Preiskovalni sodnik se zaradi tega znajde često v težkem položaju pri izva-junju svoje službene dolžnosti. Na okrajnem sodišču v Čedadu in na tribunalu v Vidmu smo imeli čestokrat priliko videti uradnike, kako so se morali zateči po pomoč h tolmaču, da so lahko razumeli pričevanje ali pa koga zaslišali. Tudi pretekli teden smo bili priča na porotnem sodišču v Vidmu, ob priliki neke razprave podobnemu dogodku. Nekatere priče iz Prosr.ida v taipanski občini niso znale niti besedice italijansko in zato so lahko sprejeli sodniki njihovo izpoved ramo s pomočjo nekega tolmača, ki viti ni bil uradnik tribur-.ala, ampak nek državljan, ki se je na srečo slučajno nahajal v sodni dvorani, ter se je ponudil da je prevedel pričevanje slovenskih strank.
Ti dogodki so dokaz, da izključevanje dvojezičnosti iz uradov in iz javne uprave na splošno, povzroča zelo velike težave ne samo ljudem, ki prihajajo v take urade, ampak tudi italijanskim uradnikom, ki so v njih zaposleni.
Italijanski državljani francoskega in nemškega jezika se lahko izražajo v svojem jeziku ot sleherni priliki v javmm življenju. Raba njihovega jezika je zajamčena s posebnimi predpisi celo v deželnem statutu m uradniki po javnin uradih dobijo službo edino pod pogojem, da obvladajo poleg italijanščine tudi ie-zik domačinov tistega kraja. Tako je torej v Valdosti in na Južnem Tirolskem.
Ali ni tako zapostavljanje Slovencev pod Italijo pravo diskriminacijsko postopanje? V čem se razlikujemo mi Slovenci od ostalih jezikovnih skupin, ki živijo v Italiji, da nam zanikajo pravico do rabe našega materinskega jezika v odnosih do uradnikov in z javno upravo? In to kljub temu da republikanska ustava dovolj jasno govori o zoščiti narodnih manjšin. V členu 6 te ustave je namreč rečeno:	»Republika ščiti s posebnimi
predpisi jezikovne manjšine.«. Kaj torej čakajo z izdajo posebnih predpisov, ki iih predvideva ustava, da bo raba našega jezika zajamčena povsod, kakor so io že storili za Francoze in Nemce, ki živijo v okviru italijanske republike? Mi ne zahtevamo nikakšvega privilegija, ampak samo pravico, ki nam je ne more zanikati nobena vlada.
In predsedniku vlade on. Pelli, ki je že pred kratkim ol neki priliki izjavil da so narodne mandine v Italiji zaščitene, povemc s tega mesta, da postopek nasproti naši narodni manjšini ni niti Človečanski, niti demokratičen.
Brez vode, z razrito cesto, protestirajo (Brežani že desetletja in zahtevajo rešitev svojih problemov. Edini izhod je izseljeništvo
Najlepšo sliko o težkem položaju, v katerem se nahaja vas Brezje v tip inski občini, dobimo že ob samem prihodu do prvih vaških hiš, še preden pridemo v stik z njer.imi pretivalci, ki nam bodo s svojim pripovedovanjem potrdili ta prvi vtis. Na sredi vasi, na razritem trgu pred vaško cerkvijo je gruča žensk, ki se prerivajo z vsakovrstno posodo okrog malega curka pri starem vodovodu, da bi lahko zajele vedro vode. Čeprav je tudi ta veda nezd.’uva, morajo za to operacijo čakati najmanj pol ure, da pridejo na vrsto. Iz gruče se čuje mrmranje in protesti proti vladi.
Približali smo se tem ubogim ljudem, da bi izvedeli od njih kaj podrobnosti. Brez obotavljanja in čeprav je bila v bližini večja skupina financarjev, so nam orisali težaven položaj. Vedno so brez vode, zlasti pa kadar ne dežuje in tako morajo poleg lakote, trpeti 'e žejo. Voda kolikor jo lahko da ta stari vodnjak, ne zadostuje niti za najnujnejše družinske potrebe. Vso ostalo vodo pa so prisiljeni hoditi iskat pol ure daleč do najbližjega studenca in vsak dan morajo na ramenih prenesti več desetin ton vode.
V vasi tudi nimajo stranišč in večina hiš ni primerna niti za stanovanje živalim. Edina cesta, ki jih veže z Tipa-no- je tudi v zelo slabem stanju in je nihče ne vzdržuje. Občinski zdravnik pride vedno z zamudo, kadar ga kličejo v vas, prav zaradi zelo slabe poti.
V zadnjih 20 letih je več kot polovica vaščanov zapustila svoj dom, svojo rodno zemljo in se izselila drugam, ker jim doma ni bilo mogoče živeti. Izseljeništvo jo edini izhod za te uboge ljudi, pa čeprav morajo opravljati po svetu najtežja dela, kakršna niso še nikoli opravljali. To je žalostna slika Brezij, vasi, ki šteje okrog 80 družin in leži v nepqsredni
bližini politične meje med Italijo in Jugoslavijo, kjer izvira Nadiža.
Na stotine protestov in prošenj so v zadnjih desetletjih poslali vaščani občinskim, pokrajinskim in vladnim oblastem, da bi od njih dosegli najpotrebnejše. Te prošnje so jasen dokaz volje teh naših gorjanov, da si ne želijo propada svoje vasi.
Obstojajo načrti, s katerih izvedbo bi se lahko rešilo probleme Brezij in tudi cbljub ni manjkalo. Pač pa je manjkala
vedno izvedba teh načrtov. Fri volitvah meseca junija je prišel sem osebno de-bnokiščanski kandidat ISchiratti. PiHšel je na lov za glasovi. In zanj so Brežani tud’ glasovali, ker je obljubil, da se bo zanimal za rešitev vaških problemov. Toda pc volitvah, kdo ga je več videl? In kdo ga bo videl vseh pet let njegove poslanske dobe, ko vendar prebiva v Rimu? Bila je to prevara, ki jo Brežani ne bodo pozabili.
Žuan Tomažin
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll 1111T M l I I I I ■ llllllllll ■ !!■ I I I I IIIMIII III I
Nesmiselna aretacija
Izidorja Predana iz Klodiia
Dne 24. oktobra zvečer so varnostni organi priprli v Klodiču domačina Iz'dorja Predana, člana izvršnega odbora DFS za Beneško Slovenijo. Več dni niso dali tozadevni organi nchenega poročila o njegovi aretaciji in niti o tem, česa ga dolžijo. šele 31. oktobra se je izvedelo, da so Predana priprli in nato njegov pripor spremenili v aretacijo, ker ga obtožujejo zbiranja tajnih novic vojaškega značaja. Pri tem moremo povedati, da je zaprti Izidor Predan sodelavec slov. časopisov, vsesplošno pošten in zaveden Slovenec, in zato ne moremo verjeti, da bi mu podatki služili za namene proti varnosti države, kot ga obtožujejo. V italijanskih časopisih lahko vsak dan beremo članke z neverjetno obilnimi vojaškimi podatki. Dopisniki teh listov nosijo po žepih prav tako zapiske iz kate-lih na to sestavljajo članke, kot jih je imel 24. oktobra pri sebi Predan. Teh italijanskih novinarjev nihče ne aretira.
oblasti čimbolj pospešile preiskavo v tej zadevi in bodo izpustile vsaj na začasno svobodo Predana.
Prijave vojne škode
Pokrajinski sedež državne zveze vojnih oškodovancev, ki je po zakonu priznana s predsedniškim dekretom italijanske republike, obvešča vse zainteresirane, da zakladno ministrstvo in glavno ravnateljstvo za vojno fkodo ne more izdati nobene nadaljnje uredbe ali kakršnih koli pojasnil glede prijave vojne škode, dokler ne bosta zbornica in senat odobrila novega zakona o vojni škodi.
Prizadeti naj bodo zato previdni in naj pazijo na kakršne koli izjave raznih privatnih ustanov.
Zato pričakujemo, da bodo pristojne
■ lllllllllllllllllIhllilllllllllllllllllMIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllillU
Vprašanje Trsta
2e delj časa se svetovna diplomacija in javnost na splošno bavi v pretežni meri s tržaškim Vfrašanitm. Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je izjavil, da bi se lahko predlagana konferenca petih začela pred evakuacijo an-gloameiiških vojnih sil iz Trsta.
Tudi ameriški izvedenec ing ton je v L-ondonu imel razgovore z izvedenci angleškega zunanjega ministrstva. Razpravljali so c tehničnih vprašanjih, ki so v zvezi z novo ureditvijo Tržaškega ozemlja in predložili angleški in ameriški vladi svoje poročilo, s katerim niso sprejeli nobenih, doiočemh sklepov. Tu li v angleški spodnji zbornici je bilo govora o Trstu. Laburistični poslanci in liberalci so ostro kritizirali vlado zaradi sklepa o izročitvi cone A Italiji ne da bi o tem preje cbvestili zainteresirane vlade Italije in Jugoslavije. Zunanji minister Eden je laburističnim poslancem odgovoril, da angleška vlada vztraja na izjavi od 8. oktobra. Laburisti so predstavili ra spodnjo zbornico tudi resolucijo, katere odobritev bi veljala kot nezaupnica vladi v njenem postopku v tržaškem vprašanju. Toda resolucija je bila zavrnjena s 296 glasovi proti 268.
Predsednik italijanske vlade Pella je odpotoval v Pariz na zasedanje OECE. V francoski prestolici je izjavil francoskim novinarjem, da »zaredi Trsta se ne bomo vojskovali« in da sklicanje konfe-
rence petih samo na sebi še ne zadostuje za rešitev tržaškega vprašanja, temveč, da je tudi potrebno, da imajo udeleženci konfet enee voljo, da to vprašanje tešijo. Zaradi tega zahteva Italija »absolutno« enakest pogojev z Jugoslavijo«, kar zahteva poprejšnjo izvedbo anglo-ameriškega sklepa od 8 oktobra.«
■ Na vsak način lzgleda, sodeč g» diplomatskih stikih, da se vsi trudijo za sklicanje konference petih, r.a kateri naj b' obravnavali tržaško vprašanje pred predajo civilne cblasti v Trstu Italiji.
Izmenjava blaga
med Slooenijo in furlansko pokrajino
V mesecu septembru so na podlagi pogodbe o izmenjavi blaga med Jugoslavijo in Italijo zamenjali sledeče blago:
Uvoz: izdanih je bilo 13 uvoznih dovoljenj za 23 milijonov lir, in sicer za les za predelavo, sveže sadje, gobe, krompir, sveže svinjsko meso, okajeno svinjsko meso, konje za delo, jajca in še za drugo različno blago.
Izvoz: izdanih je kilo 8 izvoznih dovoljenj v vrednosti 4 852.319 lir, za sledeče blago. nadomestne dele za traktorje, električni material, pnevmatični material in drugo.
Sedanje stanje avtonomnega proračuna je sledeče- prejetih je bila 917 milijonov 130.123 lir, izvršenih plačil je bilo za 831 milijonov £91.066 lir, plačila za naročilo v znesku 12171.690 lir. Saldo 73 milijonov’ 707 367 lir.
Deinie inumilo velikanski! fkodo
Hudi nalivi prejšnjega tedna so pov zrcčili velikansko škodo po vsej naši deželi. Zlasti je bila težko prizadeta Kar-nahtska dolina, kjer znaša škoda na raznih pridelkih in na kmečkih hišah več milijonov lir. Vas Detelei, ki leži v dolini je bila poplavljena, ker jo rekt, ki teče tam mimo prestopila bregove v bližini vasi. Ljudje so morali izprazniti prostore v pritličju in se pjeseliti v prvo nadstropje. Fieteklo nedeljo je vso noi voda silila v stanovanja. Na sreio se je naslednje iulro začelo jasniti in voda se je zopet umaknila v svojo strugo. Pov-, zrečena škoda pa je vseeno zelo velika.
Tudi v Nadlški dolini je obilno deževje
zelo oškodovalo vse pridelke. Njive v neposredni bližini reke so bile vse poplavljene. Na mnogih mestih je prišlo do plazov in zemeljskih vdorov. Številne občinske ceste so bde zaprte, ker so se nanje posuli plazovi zemlje in kamenja Niti najstarejši judje se ne spomnijo, da bi kdaj padlo toliko dežja naenkrat, kakor v zadnjih dneh. Ljudstvo pričakuje, da bodo oblasti priskočile na pomoč z učinkovitimi sredstvi, ker še nikoli niso bili od neurja tako prizadeti kot letos. V poletnem času je toča uničila dohršen del pridelka in če prištejemo še nalive prejšnjega tedna, potem pa se moramo res bati kaj bo pozimi.
PRI NAS IN PO SVETO
VELIKE POPLAVE V KALABRIJI — Zaradi neurij in obilnega dežja so nastale pretekli teden v Kalabriji v Južni Italiji zelo velike poplave, ki so povzročile ogromno škodo. Pri poplavah je izgubilo življenje 78 ljudi, nad 200 pa je pogrešanih.
TRGOVINSKI SPORAZUM MB D ITALIJO IN RUSIJO -• V Rimu so se zaključili trgovinski razgovori med Italijo ir. Sovjetsko zvezo, ki so se začeli maja tega leta. Po tem dogovoru bo Sovjetska zveza izvažala v Italijo: Žitarice, surova mineralna olja, razne rude, kožuhovino, žagan les, parafin, nafto in drugo blago. Italija pa bo izvažala v Sovjetsko zveze sadje, rajon, rastlinska vlakna volnene tkanine, električne kable, stroje za tekstilno industrijo, stroje za izdelovanje, jeklenih plošč in arugo blago.
AVSTRIJA PROII NASELJEVANJU ITALIJANOV —1 Poslanec ljudske stranke prof. Schnitzer, je zahteval od avstrijske vlade, naj stori vse potrebne ukrepe, da prepreči stalno naseljevanje Italijanov na Južnem Tirolskem. V svoji izjavi je poudaril, da je politika italijanske vlade v kričečem nasprotju z načelom samoodiobče, ki jo Peila zahteva za Trst, noče je pa priznati prebivalcem Južne Tirolske.
SOGLASNO PODALJŠANO DELOVANJE UNICEF — Glavna skupščina OZN je soglasno odobrila načrt za nadaljevanje delovanja UNICEF (Mednarodni sklad za pomoč otrokom). Načrt so podpisali vsi vpisani govorniki in sicer predstavniki Francije, Kanade, Nizozemske, Ekvadorja, Jugoslavije, Anglije, Indonezije, Peruja, Sen Dominga, Afganistana in San Salvadorja.	\
NA NORVEŠKEM ZMAGALI SOCIALDEMOKRATI — Pri zadnjih volitvah na Norveškem si je piidobila absolutno večino poslanskih mest socialno demokratska stranka. Ker je bil volilni zakon nekoliko spremenjen v prid opozicije, je sedanja absolutna večina 4 sedeže namesto dosedanjih 20.
17 RUDARJEV MRTVIH PRI NESREČI V BELGIJI — Zaradi eksplozije jamskega plina v premogovniku Ongree-Ma-rihaye v Seraingu v Belgiji je ostalo v rudniku zasutih 40 rudarjev. Eksploziji je sledil požar. Štirinajst rudarjev so rešili in jih hudo opečene prepeljali v bolnico. Do sedaj so ugotovili, da je 17 rudarjev izgubilo življenje, medtem ko ni nobene vesti o ostalih rudarjih, ki so še vedno zasuti.
NOBELOVA NAGRADA ZA MEDICINO IN FIZIOLOGIJO — švedska medicinska akademija je sklenila, da razdeli Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo za leto 1953 med profesorja ameriške univerza v Harwardu dr. Friza Lippmana ir. profesorja britanske univerze v Sheffieldu dr. Hansa Crobsa za njuna odkritja v fiziološki kemiji.
NOVI POLITIČNI SVETOVALEC A-MERIŠKE VLADE V TRSTU — Za novega političnega svetovalca ameriške vlade v Trstu pri generalu Vtintertonu je bil imenovan ameriški diplomat Leonard Unger.
AMERIŠKA POMOČ TUJINI — Trgovinsko ministrstvo je sporočilo, da bo znašala ameriška pomoč tujini vključno s posojili in darili za dobo 12 mesecev sedem milijard dolarjev. V istem razdobju so države, ki so prejele to pomoč, b plačale posojila ali vrnile darila v višini 700.000 milijonov dolarjev. Na čelu liste pomoči tujini tla Francija in Velika Britanija, ki sta skupno prejeli nad polovico pomoči zahodnoevropskim državam.
REZIJA
Delavce so odpustili
Konec septembra meseca so nepričakovano odpustili z dela 20 naših delavcev, ki so delali pri regulaciji hudournika v Osojanih. To deJo je vodila državna gozdarska uprava. Kakor pravijo, je prišlo do odpustitve zaradi pomanjkanja fondov za dokončno izvršitev omenjenega dela. To je zelo hud udarec za naše delavce, ker sedaj za več mesecev ne bodo mogli najti druge zaposlitve. Obeta se torej velika beda tem družinam in če iim oblasti ne bodo pomagale iz te stiske, kako bodo preživeli zimo? Nekaterim, ki so sedaj odpuščeni manjka le nekaj tedenskih prispevkov, da bi imeli pravico do brezposelne podpore.
V Reziji je bilo napravljeno razmeroma zelo malo javnih del, zato naj bi oblasti poskrbele, da bi se pričela, in tista, ki so pričeta, naj bi se izvedla do konca in tako bi se vsaj za silo rešil težki problem brezposelnosti, ki je množična v naši dolini.
TEČAJ ZA ZIDARJE ZAKLJUČEN
Konec septembra meseca se je zaključil teča.i za zidarje, katerega je obiskovalo trideset mladih fantov. Tečaj sta vodila gospod Madottc Aldo in Barbarino Giuseppe. Vsem, ki so tečaj dobro opravili bo Pokrajinski urad za delo (Ufficio Provinciale del Lavoro) podelil diplomo in malo nagrado.
Ta tečaj je zelo velikega pomena za naše fante, kajti doslej so hodili po svetu iskat zaslužka brez poklica in so morali opravljati najtežja dela kot na primer v rudnikih ali kot poljedelski delavci. Tudi v inozemstvu iščejo danes samo kvalificirane delavce in zato bo pot do zaslužka za tistega, ki nima nikakšnega poklica, vsak dan težja. Zato bi bilo prav, da bi se taki in podobni tečaji vršili vsako lete, da bi si mogla naša mladina pripraviti lepšo bodočnost.
Letcs so dobro izdelali tečaj tile naši vaščani: Miceli Ferruccio, Miceli Albin, Miceli Anton, Madotto Gino, Madotto Mario, Naidon Severin, Lunghino Bruno, Longhino Anton, Letič Silvio, Zuzzi Simeon, Clemente Fiorenzo, Di Lenardo 'Severin, Tosoni Ivan, Tosoni Franko, Barbarino Lino, Di Biasio Stefan.
SOVODNJF ìz Amerike se je vrnil
Ni dougo od tega, ki je paršfi dama na obisk Šekli Ivan iz Mašer, ki ie biu u Ameriki 33 Ijet. Kakor večina naših Iju--di, takuo je šli tud Ivan Šekli kot 25 Ijet Star puob u Ameriko iskat zaslužka, ker je bluo tud takrat, kot je še donàs, zlo težkuo prit do djela u Italiji. Našemu vaščanu nje mankala sreča, ker je u Ameriki ušafu dobro djelo u adni fato-riji, kjer je cstii do donàs. Usa ljeta je nimar mislu na svojo domačo vas an ljetos se mu je tista želja izpounila. U tjem dougim času, ki je manku od naše vasi, so mu umrli skoraj usi sorodniki, ostali so samo nečaki, ki sada djelajo družbo an vesejé stricu iz Amerike.
U kratkem bo gespod Šekli zapustili spet svoje parjatelje an domačo vas pod Matajurjem. Želimo mu, de bi še dosti Ijet uživu srečo na drugi kraj morja an de bi paršfi uživat počitak u svojo rojstno vas, ki mu je stala nimar najbuj par sarcu.
FOJDA
Cestna nesreča
Pretekli tjedan se je ponesrečiu u Viamu Trakonja Anton iz Cenetole. Kar se je peju z bicikleto po ejesti, ki peje iz Taržizma u Videm, mu je paršu u periferiji Vidma naspruot en motocikel na katjerem sta bla dva moža. Kakor pravijo, je Trakonja šli zlo hitro an se po sred ejeste an zatuo se mu vozač motocikla nje mogu umaknit. Bicikleta an motocikleta so se skupaj zaletjel an takuo je paršlč do nesreče. Usi trije so bli precej ranjeni an zatuo so jih muorli pejat tu videmski špitau. Trakonja ima udarjeno tu petu an zatuo se bo muoru zdravit 15 dni.
* * *
Zvjedli smo, de je ministrstvo 2a djelo odobrilo posojilo 10 milijonou dr za nar-dit novo šuelo u naši vasi. Suole smo rjes potrjebni, ker njemamo u naši vasi nobednega dobrega lokala, ki bi lahko služu vsaj za silo za šuolo. Ljetos so muorli šuelo nastanit u enem malem
IZ NAŠIH VASI
pr as toru pod domačo oštarijo C RAL. Jasno je, de u takim lokalu otroc se ne boju dost naučil.
Troštamo se, de boju šuolo rjes začel
djelat an de ne bo ostalo samo par ab-
jubah kot se je tuo dostikrat že dogodilo
kadar je bluo za kej nam dat.
* * *
Nje dougo od tega, de je Marzola Vincenc iz PodkJapa, kar se je vraču damù padu več metru pod ejesto iz enega zida na katjerim se je usedu za se odpočit. Mož, ki je star 70 Ijet se je močno udaru u nogo an zavoj tega so ga muorli pejat u čedadski špitau.
TELEFON U VILAH
Kot je znano, slovenske vasi našega kamuna Podcerkev, Pedroža an Vile nje-majo še nobedne ejestne zveze, že 30 Ijet ljudje tjeh vasi uprašajo oblasti, de bi jim jo zgradil, a še do donàs njeso neč dosegli. Prosil so tud, de bi jim nape jal telefon, a tud to prošnjo so jim oblasti zavarnile. Takuo, de ljudje so muorli se sami lošti an usak po no malo so se na-pejal telefon do Vil. Sadà, huala dobri volji tjeh ljudi, imajo tud tiste vasi telefonsko zvezo.
SREDNJE
Slaba letina usieh pardjelkou
že več Ijet ne puomnemo, de bi imj<=! takuo slabo ljetino ku ljetos. Pomladi nam je slana nardila desti škode na njivah an u sadounjakih, poljeti pa kar je ostalo je potoukla tuča. Sadje, ki je naš glauni pardjelek, je bluo takuo poškodovano, de ga nje itu nobedan kupit. Mi-
slil smo, de bo usaj italo buojša ljeti.ia kostanja, a tud tista je ljetos slaba. Kostanjevi gozdovi so u zacnjjh ljelih ušafali kanlcar an zatuc se nerljeuše ko-stanjove drevesa sušijo al pa dajejo pi-škcu an drobar. kostanj. Tisto malo kar smo ga s težavo pobral u tjelih dažeunih dneh tud njesmo itogli pejat dol po Laškem zavoj slabe ure. Tud sadà se ne troštamo, de bi ga mogli zamenjat na kajšno vižo s sjerkom, zak dol po Laškem imajo navado, de pečejo kostanj c Vseh Svetih an zatuo se nam ne splača več iti na pot, kjer vjerr.o, de bi biu ves naš trud zastonj.
U našim kamune so use družine u velikih skarbeh kakuo te ju preživ jel zi aio an dočakal novega fsocjeJka. Obeta se nam vebka mizerja. Več naših može je
brez djela an sadà se boju varnil tud tisti iz juškega. Governo bi muoru prit na pomuoč našim ljudem al pa jim poskar-bjet, de bi ušafal djelo. že u našim kantonu bi bluo dosti za r.ardit, saj se že več Ijet njeso popravljale ejeste an okuol nas je še dosti vasi, de so brez nje.
J Hvalica
DREKA
Držvuno posojilo našemu kamunu
Lansko ljeto je naš kumun imù 1 milijon 269.000 lir douga an za to kritje je država prišla na pomoč. Takuo je naš kamun dobiu pooblastilo, de lahko dobi posojilo ar, takuo bo uraunovesiu bilanco, ki je bla pasiuna.
umilili II! 111 ! 11111111111111111111111M M III I inumimi • » ■ • « n M um mn 1111 rm 111 m III11 II II11 milil
PODBONESEC
Sekjero mu je zagnù u noge
Pretekli tjedan so muoral pejat u špitau 34 ljetniga Cenčič Davida iz Črnega vrha zavoj hude rane na koljenu. Mož je sjeku u gozdu darvà an se je skregu s svojim vaščanom, ki je skupaj z njim sjeku. Njesta se mogla zastopit za pejat pesjekana darvà u dolino. Kakor pravijo sta se najparvo stepla z rokami an Cenčič je dobiu dva močna udarca, De bi ušeu buj hudemu pretepu je utéku. Njegou vaščan je šu za njim an ga še enkrat mečno stepu. Medtjem ko sta se tepla je Cenčič zgubu svojo sekjero an tisto jo je hitro iz. tleh pobrau njegou naspruotnik ah jo vargu za njim kakih
IIIIIIIIIIIIIIIIIIWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllìllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllIIIIWIIIHIilllllllllllllHÌIIIIHIIIHIIIIIHIHillHIHI
TAJPANA
Huda ura u naši dolini
Pretekli tjedan tu naši dolini te spačilo tekaj deža, ki te se zdjelo, ki o če beti konàc od sveta. Dež e liu tej s kam-bačan. Karnahta ne tekaj narastla, ki te use ejesto poplavalo. Vas Debelež, ki na se obrer.če baso tu duini, ne ba tu peri-kulju. Rosta ne ba pouna uri d a ne popla-vala več koj kake hišo. Judje so bli močno prestrašeni an so začeli že se stiskati po sclarjah u katjere so nosili še hišno impreštarijo.
An tu Tipani ne učda nardila veliko škodo. Tu tjem Gorenjem borku ne uóda parila tu več hiš an razjedla njih .“ondo. Take hude ure je njesmo šnje vidali. Poleg tega te se udtrlo po senožetah več plazcu. Skoda zavoj te hude ure na znaša tu našim kumune dosti milijonou lir. Prosimo zatuo autoritat, ki na pridi pruetem s kako pomočjo našim judem.
DAN KAMJON E ÉOU TU PATOK
Kamjon Alojza Sedola, po domače Zvunočo, katjeriga sta vozila njegà sin Eenito an Guido Šturma iz Platišč, ko se je vračou iz Laškega čerjan pjeska e zavoj slabe ejeste, ki ne ba od učds razjedena, šču končavat tu potók Karnahta. Z njim sta notre u vodo šli še ta dua omenjena šaferja. Učda ne bà tu tjem momentu zle visoka an zatuo te kamjon neslč dan par stuo metróu indavant, medtjem, ki šaferji sc se salvali par mi-rakul, ker so se vargli uòz kabine an plavoč paršli tah kraju an stopnili ta na suho. Alojz Sedola e par tjem imeu veliko škodo, ker učda ne mu poškodovala vos kamjon, ki so ga potém uóz patoka spravili an tu Videm pejali pompjerji.
PROCES PRUOTI ENEMU BREŽANU
Dne 18. tega mjesea o bo moru se zagovarjati na videmskem tribunalju domačin Valentin Tomažin zavoj tega, ki u enem dnevu preteklega febrarja močno udaro po glavi svojega kužina Cusir.a Angela. Tomažin o je zavoj tega tu pa-ražone tu Vidme.
ZA NOVE CKUOLE TU NAŠIM KUMUNE
Smo zvjedali ki ministerstvu za djelo so predstavili dan prodžet za narditi tu našim kumune tri nove škuole ’dnà na če teti nareta tu Viekorši, 'dr,à tu Pia-
tiščah an ’dnà tu Karnahti. Za to djelo governo o če spendati 74 milijone lir.
IN AU GURAO J ON NOVE POLJSKE CJESTE TU PLAT1ŠCAH Freteklo nedejo so inaugurali tu Plati-ščah novo poljsko ejesto, ki iz te vasi na peje u Zarep. Na cerimonji so paršli taz Vidma viceprefet dr. Buono, provincialni svetnik dr. Zambruno, raprežen-tant od »Camera di Commercio dr. Job an funkcionar od foreštalja dr. Arvela.
Ta cjesta ne fcà nareta od domačih ljudi tu devat mjesce an ne tostala 11 milijone lir U imenu governa e saludóu domače ljudi, ki so se te- dan spravili tu vasi, viceprefet Imeno, katere e zlo pohualčiu za djelo, ki so liarciili an povje-dou, ki governo o če še druge djela storti narditi tu mišim kumune.
šperajmo, ki no zarjes še kej nardita za naše vasi, ki lin donàs so ble simpri zapuščene.
NOU KOMANDANT K/EABINERJEJ Pretekli tjedan e paršou tu Tipano nou komandant domačih karabinerjeu brigaci j er Perillo Giuseppe. Fin donas e brigati j er bi tu Monfulcone anu e paišou ta na puošt marešjalja Stocco, ki e šču u penzijon zavoj starosti.
«r
KAMJON ALOJZA SEDALA U VODI
dvajset metru, ki ga je zadjela u desno nogo an ga močno ranila na kcljme.
Zorauriiki so pevjedal, de se bo muoru Cenčič zdravit najmanj mjesac dni, če ne boju paršlč druge komplikacije. O tej reči so bli informirani karabinerji, ki sada raziskujejo kakuo je paršlč člo pretepa.
OTVORITEU CJESTE, KI VODI U RONAC Končno imamo tudi mi iz Ronca ejesto o katjeri smo sanjali odkar smo paršli pod Italijo. Parvi kos ejeste so zgradil rasi možie brezplačno še pred zadnjo uojskč. Ker njesmo mogli gradit naprej zavoj nimar buj težkih življenskih raz-mjer, zak’ naši možje so muorli iti po svjetu se služit kruh, je djelo ostalo na martvi točki. Takratni kamunski poglar varji se njeso dosti brigal, de bi poskarb-jel kakšno pomuoč. šelč po ljetu 1947, kar je paršu nou kunfin blizu našega kamuna, je dala država nekaj pomoči, de se je moglo djelo naprej nardit. Ta pomuoč je bla zlo majhna, če se računa, de so djelucam plačuval samo 500 lir na dan.
Sadà, ki je cjesta nareta, se sevjeda oblasti hualijo kulko za nas skarbijn; de so nam nardil ejesto an tuo an drugo, u resnici je pa bla cjesta nareta od nas samih.
Cjesta ie za nas velikega pomjena, ker nam od sadà naprej ne bo več trjeba nositi na harbtu. Kakor je znano je par nas zlo razvito sadjarstvo an ejesto smo zlo potrieboval, ker nosimo naše pardjel-ke na čedadski targ. Sadà se troštamo, eie bo "tudi u targouskem pogledu buojše, • ker buodo targouci mogli priti sami u Ronac s svojimi kamjoni po sadje.
EN MILIJON LIR ZA KRITI PASIU-
NOST KAMUNSKE BILANCE Ker je naša kamunska administracija nardila lansko ljeto 1 miljon an 89 tau-žent lir* deugà, ji je governo dau posojilo zgoraj povjedane usote za kritje na-siunosti.
SV. PETER SLOVENOV
Pred kratkim je »Gazzettino«, žornal, ki je služiu tud renkemu fašizmu, pisu 'dan artikul, kjer opisuje slabo stanje naših ejest an s tjem upraša naj bi governo peskarlm piej ko rnuoie, de se rje-Ši ta problem, zak drugač bi imjeli od tega »korist beograjski podpihovalci« (mestatori di Belgrado), ker politične slovenske organizacije u JtaLji predstavljajo nič manj kot »težnje Slovencev po Neciški dolini (sic i (testa di ponte delle mire slovene sulla Valle del Natisene) Ubogi pisuni. Al ne vjeció tisti od »Gazzettina«, de u Neciški dolini so nimar živjel an živijo še donàs samo Slovenci an zavoj tega njemajo nobedne potrjeba imjeti teženj po tej daželi.
Zatuo nje potrjebno, de se »Gazzetti-no« tekaj zaganja. Naj pusti tiste izgovore an naj prosi ejeste, zak so potrjeb-r.e, ker resnica je, de slovenske politične organizacije njemajo tistih namjenou, ki jih misli »Gazzettino«. Tist žornal bi prou nardiu tud, de bi goveinu opozoriti, de u Nediškl dolini je trjeba dat Rlc v nečem uso njih pravice an več svobode, saj
je usjem znano kakuo se preganja par nas slovenski jezik. U resnično demokratičnih daželali tistega se ne djela. Us„k narod ima branjeno svejo kulturo an svoj jezik an takuo bi muorli bit tud par nas. U Jugoslaviji Italijanom ne prepc-vjedujejo guorit njih jezika:	naj bo u
oficihu, naj bo u ejerkvi al kjerkuol. Tam imajo oni svoje italijanske šuole, svoje kulturne organizacije an celuo njih deputade u parlamentu.
Kedaj boju tud nam dane tajšne pravice?
TUD DRUŽBA »DANTE ALIGHIERI« SKARBI ZA NAS Torej družba »Dante Alighieri«, kakor smo zvjedli, se je ugnjezdila tud u našim kamunu. Za tiste, ki ne vjedo ar par nas jih je puno, družba »Dante Alighieri« je tista kulturna ustanova, ki ima korr.pit branit an širit italijansko kulturo po svjetu. S tjem je jasno dokazano, de spoznajo, de par nas njesn o Italijani, ampak Slovenci, katjeri imajo potrjebo, de spoznajo italijansko kulturo. če r.e bi bluo takuo, bi kajšen ke-mitat nardil tud dol po Kalabriji, kjer je puno analfabetu. A tam dol nje po-trjebne tega, ker tud če estanejo analfabeti boju nimar estali Italijani. Za nje je taka ustanova buj potrjebna par nns, feglih znamo dosti več kot Kalabreži brat an pisat.
SMARTNA KOSA Po dougi boliezni na sarcu je umni 60 ljetni Mulič Anselm i? Ažle. Renki biu parvi administrator domače mlekarne.
ČEDAD
Praznik dreves
Dne 21. telega mjesea bomo imjeli par nas praznik dreves. Ob tisti priliki boju šolski otroci posadil več mladih dreves, kjer je potrjebno, de se pogozdi. Tej cerimonji boju prisostvovale use naše oblasti. Za organizatorja an glaunega govornika so določil znanega zgodovinarja Antona Rieppi-ja.
NOVA AUTOBUSNA LINIJA Te dni so gor postavli spet autebusno linijo, ki bo vozila iz Čedada u Videm skuoz Buttrio. Autobus bo odpeju iz Čedada usak tijelounik ob 9,35 uri.
NESREČA NA C JESTI Rutar Stazi, ki djela u tovarni cementa u Sv. Lenartu, se ie s svojim motorjem zaletu u voz drv, ker se nje mog» u pravim času umakniti u stran. Nek»" tjeri ljudje, ki so videli tisto nesrečo, s? Rutarju skočil na pomuoč an ga pejal '■ špitau, kjer se bo muoru zdravit precej časa.
NEME
Pretekli tjedan je po nsej naši okuoli' ci divjala zle huda ura. Uóda L.anje ne prestopila potok an razrila ejesto, ki i* Gorenje Črneje na peje u vosi Gorenj*' Laze an Dobje. Uóda ne odr.eslà še hi je* domačina Sturma Jakoba. Far več kr»' jah so se uderli plazovi, ki so nardili veliko škodo vinjikam. Dan plaz je šku»' žej uričou vos ronk od Augusta MaiU3 an Bortola Antona iz črneje. Dan di’" gi plaz e zusU ejesto, ki na peje od Oi" landove butehe tu Gorenjo črnejo. D»* druga plazova so se uderla blizu ejerkv* Pot, ki od črneje na peje tu Neme r,‘x voj dezà na je zle siaba an zatuo to lf bizunjo, ki naš kumun o uzomé prevet' menta.
BRDO
Prodaja kumunske zemlje
To r.je oougo cd tega, ki naš kumU’1' ski koi'sèj e deliberóu, de se proda ^ part kumunskega sveta nekemu doni»^ nu an tuo zavoj tega, ki u mà bizunnj entrat za kriti pasiunost kumunske # ■ lance. Te dni smo zvjedali, de je pokf» j inski upravni odi or (Giunta Provinc^ le Amministrativa) aprovóu to delibef0'
GORJANI Naša kumunska ministracjon tu krize
Na tjein zadnjim konseju naše ^ munske nniiištracjoni e naš šindik vjedu, ki naš kumun u mà tri milij0".
debita an ki zavoj tega no bojo m»0
ni» 1#
povečati fugatik, zak drugač no njei
&
jo sóute nanče za plačati impjegade. part konsejerjóu ne se téj propu1 upérla an hrozila, de če to se bo i’T ščč obremenilo s tessimi no če odstop ^ od njih inkarika. O te; reči so inf°rl’^ reli prefeturo, ki ne obečala nje *ntt j sament za stolti imjeti našemu kun»11 dan mutuo za kriti pasiunost.
ZA NAŠE DELO
Garje domačih zajceu
Garje par domačih zajcih pridejo po-navad na notranji strani ušes al pa na glavi. Na notranji strani ušes, kjer pridejo tiste male živalice, ki parnašajo tisto boljezen, se koža uname (inflama) an pctlé se pokrije s skulami umazane farbe. Zajci, kar imajo tisto boljezen, so nemjerni, otresajo z glavo, an se navadno daržijo postran.
Garje na glavi pridejo najprej r a koži od smarčka, ki se pokrije z umazano, sivo plastjo skul. Boljezen se potlé raz-šjer pruot očem an čelu. Malokrat se garje razširijo tud na druge dele telesa. Obe varste garij se zdravi z mazili.
Kar imajo zajci tisto boljezen je trje-fca hlieučke dobro dižinfetat zak' drugač se ne muore ustavit tiste boljezni.
De ne zarjavi železo
De ne zarjavi željezo na plugih an drugem kmetijskem crodju, ga je trjeba pred zimo očistit an namazat z mazilom, ki si ga sami nardite iz loja an malo smole. Tuo raztopite an potlé še gorko namažite s penelam po željezu.
Sušenje an luščenje sjerka
Sjerkovi storži se počas sušijo, zatuo je sjerk dobar za luščenje šele pozno , u jeseni. Sjerkovo zrnje r.je niti takrat, kar se storži tekaj osušijo, de se dajo luščit, zadost suho za shranit. Zatuo ga je trieba še naprej sušit na zračnem prašič ru an u tankih plasteh.
Sjerak se lahko lušči na več viž. Nar-fcuj lahko je, če se drgne storž ob storž kar pa se da samo, če so storži prou suhi an če so bli zadost zdrjeli na njivi. Vjedite, de njiuske zdrjelosti par sjerku rje muoč nadomestit z nobednim drugim sušenjem. Prou dobro se lušči sjerak tud takuole: u klop al kako dasko zabijte huož al kajšno drugo ostro željezo. Sedante na dasko an luščite ob željezo sjer-Jcove storže, zrnje pa naj pada u posuo-do, ki sta spuouaj ložli. So pa tud posebne mašine za luščenje sjerka, a tjeh je zlo malo u naših ubogih krajih.
Kakuo hranimo čebulo
Tarpežnost čebule zavesi od pravilnega spravljanja an od sucrte. Narbuojša čebula za spravljanje je ardeča čebula. Tista suoita čebule ima tardo meso an ne poganja. Sevjeda da poganja usaka čebula, če je spravljena na mokrem an gorkem prastoru. Buj ku je shramba suha an hladna, buj dougo časa se čebula cbdarži. Narbuojša shramba je 'podstrešje (čašt). Ker prenese čebula mraz, ostane lahko na podstrešju dok ne pride zlo hud mraz. Ce nje čebula spletena u kite
an obiešena, se je rc smije naložit preveč na debelo, narbuojše je, de jo daste u kosé. Tud nje dcbro, če odtargate proč preveč suhih listom Cimo odrježite do pet centimetru doužine an jo zavite, ker takuo dougo časa traja. Koreninice naj se dobro posušijo, potlé jih pa potargajte al poriežite. Čebula traja buj dougo, če se ji gnoji s fosfatnimi an kaljevimi gnojili an de se pognoji usako drugo Ije-to s hljeuskim gnojem.
Obrjezovanje bek
Beke, od katjerih se dobivajo šibe za vezanje vinjik al za pletenje košou, se muorajo usako ljeto dobro obrjezat. Odr-jezat se muorajo use mladike čeglih so za nuc al ne, frišne al suhe; pustite samo narbuj tenke. Z obrjezovanjem naj se začne parve dni novembra, kar pa pride mraz naj se ne rježe več. Obrjezuje naj se mladike z c.strim nuožam gladko an takuo, de ostane na deblu približno en centimeter doug košček mladike. Karježene beke naj se povežejo u snope an zložijo u sjenco an na ajarju na kup. Takuo naj ležijo kakih 14 dni. Potlé naj
'iiiiiniiii'111m i1111i11ninnilimili min m iniiiiiiiin
Krvomočnost je tista krvna boljezen živine, ki jo parnašajo klopi. Tisto boljezen ušafa zlo lahko tista živina, ki se pase na planinah, al ki leži na listju, kjer so klopi.
Tista boljezen se imenuje krvomočnost zatuo, ker je parvi dokaz boljezni krvavo scanje. Ker venčpart ljudi ne vje od kuod pride tista boljezen, se je ne znajo tud branit. Zatuo bomo donàs napisal kakuo živina ušafa tisto boljezen an kaj je trjeba nardit, de tista boljezen ne pride na živino.
Tista boljezen je nalezljiva, a se ne prenaša indirektno od živali na živau, ampak jo prenašajo klopi. Klopi so majhne živalice, ki pijejo živalim kri an živijo u listju al garmovju. Ker klopi padejo na tla kadar se napijejo karvi an se potlé ujamejo na drugo živino, prenašajo krvno boljezen. Ker pride preneše-na boljezen riaraunest u kri se tle mikrobi moltipčikajo an razpadajo an kri postane vodena. Ker živau oslabi an zatuo dostikrat jetra ne morejo več pridje-icvat krvnega barvila (koloria) u žouč an ker zbolejejo tud ledvice, pride ardeča scaunica.
Boljezen se vid po osam do deset dni po infekciji. Eouna živau ne jé več, daje malo mljeka. temperatura se zviša ra 41“ C, sarcé močno bije an breje Krave rade povaržejo. Kar krave ščijo se mečne napenjajo. Far tisti boljezni iivina postane zlo suha. Se par treh al štjerih
Kopita lahko porježuje samo kovač. Ou-cam an prasetam lahko sami porježete parkle, ker njeso tordi. Za rjezanje par-klou nucajte dleto (škarpel), kladivo, porježilnik, ščipalne klješče, strugačo, žlebičar an venčo lesjeno klado. Tisto djelo naj djelata nimar dua moža.
Kadar živina ozdravi boljezen parkjeu-ko, je trjeba nimar porjezat parkle. Tud na rogove je trjeba gledat. Mladi živ ni je trjeba nagiihat rogove, če ne rastejo pravilno. Enkrat na ljeto je trjeba tud hljeu dižinfetjerat z japnom.
Djelo v kljeti
U kljeti je trjeba nimar kontrolirat vrenje vina. Kjer je vino že končalo vreti je potrjebno sode do varhà nalit.
Uso posuodo, grozdoune mline, torkle, brente, škafe an drugo je trjeba dobro očistit an preparit z vrelo vodo. Zatuo sta potrjebna vrela voda an spacola, de se z njo lahko opere ostanke mošta. Tud torkle muorate z vrečo vodo an spacolo dobro očistit. Bate hidrauličnih torklou muorate namazat z mastjo an jih oviti s karto, de se ne bo okuol njih nabjerou prah an umazanija. Ce par tjem orodju kej manjka si muorate tuo zapisat, de ne pozabite popravit do druge targatve. Orodje an posuodo muorate presušit dobro na ajarju, de ne začne mufovjeti.
11 ■ 11 iiii i i ti ■ ■i l r■11■■i■i■i■i■111i i■i i11t ei111ili■ili i l i til i11 'ii i1111i i111111■ i ■ ■ i i i i ■ ■ i ■ ■ 11 ■ iitit111 i t 11 i l 11
usak dan, de ne infetà klop druge živine kar se je napiu karvi boune živine. Pastjerji imajo zadost časa, de tisto djelo nardijo na pašniku. Klcpou se ne smi-je metat na tla, ampak naj se jih šobit pobije. Za uničevat klope je dobar tud strup arzenov trioksid. Tist strup se raztopi u vodi an se ga ulije u škropilnico, ki se jo nuca za špricat vinjike al drevje. S tjem je trjeba pošpricat oje-lo živau, samo okuol ust ne. živino je trjeba na kratko parvezat, de se ne liže, potlé pa počakajte, de s^koža osuši. Vje-
se jih očisti an sortjera po debeluosti an douguosti, poveže u snope an zakopa u zemljo al u pjesak.
Skarbite za živino
živini, ki stoji u ljepih an dobrih hlje-vih, manjka še use, če se zanjo dobro ne skaibi. U parvi varsti muoia bit živina čista an zatuo je trjeba dobro na-steljat, gnoj pa nimar kidat. Narbuojša stelja je slame, ljezana 20 do 30 centimetru na dougo; če slame manjka je dobro tud listje al žagovina. Gnoj je trjeba kidat najmanj enkrat na dan.
Pregovor pravi, de je čistoča pou zdravja. Tuo veja, ker živina, ki je nimar čista se ne prehladi takuo hitro, kot če je umazana, ker koža buojš diha. Tud uši an grinje se par čisti živini ne muore j o zaredit.	_
živini je trjeba tud rjezat parkle an kopita. Tuo veja posebno za tisto živino, ki stalno stoji u hljevu. Par živini, ki hodi na pašo je zadost, de se gleda, de se ji parkli an kopita pravilno brusijo.
Klopi prenašajo boljezen na živino
dneh tekaj oslabi, de stalno leži. Ce nje živinezdrauniške pomoči pogine u parih dneh. Narbuejše zdravilo za tisto boljezen so punture Firovet. Navadno je za-dest samo ena puntura an živau ozdravi hitro.
De ne bi ušafala živina tisto boljezen je trjeba u parvi varsti ubit klope. Uniči se jih takuo, de se jih usak dan pobjera iz živine. Tisto djelo je pa trjeba nardit
dite pa, de je ta preparat zlo hud strup za živino an za ljudi an je trjeba zatuo z njim zlo pravidno djelat.
minili lin n m 111 n i n inumili n illuminili illumini miiiliMiiimilililililiniiiim i i.iiiiiiiii miiaiiiiuii m
Uzdigovanje živine
Učasih rata, de konju na goli c-.esa spodarsni, de pade an ne muce sam ustàt. Godi se tud, de zavoj slabuosti al boljezni živina obleži an jo je tr eba uzdignit. Kaduor njema pratike al nje naučen o tjem, kakuó se konju narbuojš pomaga, de ustane, mu bo tuo zlo tež-ku6 nardit. Par uzdigovenju živine je trjeba vjedit, de ustajajo konji drugač kot krave. Konj stegne an zraund najprej parve noge, potlé se upré z zadnjim končam, takuo de sprednji del teiesa vzdignuje, medtjem ku te zadnji ostane i:a mjestu, dok nazadnje ne skoč pokonc. Ce uzdignujete kenja, naraite prej pred r.jim zadost prastora an ga, če je upnét, r.,ešite od usegà kar ga darži zvezanega. Ce so tla gola, jih potresite z mokrim žaganjem, z zemljo al pa dejte pred njega žakje al kej drugega, če leži po strani, mu dvignite najparvo glavo an vrat, drugi pomagač pa naj mu stegne an
zraunà ta parve roge. U časih je trjeba položit pod parsa širok jermen al pas al žakej, de se živau podpré ob krajah. Kar konja takuó naravnate, naj ga še adón darži za rep. Petič ga malo švark-nite, mu pargovarjajte, daržite ga za glavo, pomagači pa naj pomagajo uzdig-rit zadnji del telesa.
Krave se piar ustajanju uzdignejo najprej z zadnjimi nogami, pokleknejo po-tìé na ta parve en se postavijo na noge. Za uzdignovanje krau nucajte dougo vrv. Kravi na i parvo podvijete noge an jo zraunajte, de leži na piarsih. Potlé jo z vrvjo tesno zvežete okuol telesa, vrv močno nategnite an zavežite. Par tjem pa muorate gledat, de vrv leži spredaj pod parsno kostjo, zadaj pa pol medenico. Potlé naj usi pomagači z obemi rokami primi jc za vrv en naj začnejo uzdignovat, rejprej od zadaj, potlé pa spredaj.
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
po kg.
Krave	L.	170 do	215
Voli	»	235 »	240
Jenice	»	230 »	250
Ovce	»	150 »	160
Koze	»	90 »	100
Praseta	»	300 »	320
Teleta	»	380 »	420
Krave mekarice Jenice breje Junci
Fraseta (12-20 kg.)
ŽIVINA ZA REJO
po glavi L. 127000 do 18)000 » 125000 » 180000 » 100000 » 140000 »	4000	»	4500
PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA
po kg.
Kokoši	L.	550 do		600
Piščanci	»	625	»	675
Race	»	40(	»	450
Purani	»	500	»	570
Gosi	»	45C	«	500
Zajci	»	260	N	270
Jajca (usako)	»	35	»	36
ŽITARICE				
		po kuintalu		
Ušenica	L.	6700 do		6800
Sjerak	»	4600	»	4900
Ušenična moka	»	8200	K	9400
Sjerkova meka	»	6000	»	6200
Ušenični otrobi	»	3700	»	3300
GRADBENI	LES			
	po	i kubičnem m.		
Bukovi hlodi	L.	15500 do		16000
Orjehovi hlodi	»	1851'C	»	20000
Cerješnjovi hlodi	»	17500	»	19000
Emrjekovi hlodi	»	15500	»	16500
Jesenovi hlodi	»	18500	»	1957)
Borovi hlodi	»	11500	»	12000
Kostanjevi hlodi	»	145C0	»	15000
DRVA				
		po kuintalu		
Bukova (suhe)	L.	950 do		1060
Bukova (surove)	a	800	»	900
Mehka drva	»	650	»	750
Bukovo oglje	»	2700	»	3000
SADJE AN ZELENJAVA
po kg.
Kostanj
Korenje
Radič
Krompir
Jabuka
Hruške
Mlekarniško maslc Domače maslo Sir do .2 mjesca star Sir čez 2 mjesca star
L.	25 do	43
»	20 »	40
»	40 »	St>
»	20 »	30
»	30 »	50
»	40 »	60
ASLO po kg		
L.	970 do	1000
»	850 »	400
»	420 »	450
»	650 »	630
Menjava denarja
Zlata šterlina
Napoleon
Dolar
Sterlina karta Švicarski frank Belgijski irank Francoski frank (100 fr.) Avstrijski šiling Dinar
Zlato po gramu Srebro po gramu
6500 5600 635 1660 117 12,20 160 24 82 745 18
IVAN TRINKO:
0M§1 IM<§ILAW€1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
CRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Ovčji kaplan
Radi bi ga dali takoj v semeniško gimnazijo v Videm. Toda ljudske šole so bile daleč za tem, da bi dajale dijakov, godnih za gimnazijo. Hočeš, nočeš, nujno je bilo poslati Pepiča dve, ali vsaj eno leto v Čedad, da se meščanski šoli privadi kolikor toliko laščini in se nauči tudi drugih potrebnih predmetov. — Kaj se hoče! Ali tako ali nič! — je rekel kaplan.
PepiC je kmalu zvedel za sklep; bil ga je silno vesel. Ej, za gospoda bo! V mesto pojde! V Čedadu je bil že enkrat; tata ga je nekdaj peljal na veliki semenj. Jej, kako je bilo lepo! Kako visoke in lepe hiše imajo doli! Kako je cerkev velika! Na trgu so uganjali komedije. Mož je predivo žrl in petem vlačil iz ust niti brez konca in kraja. »Pajazzo« se je na vse mogoče načine pretvarjal;
vsi so se mu smejali in neki drugi mož je hodil visoko v zraku sem in tja po vrvi, ne da bi padel ! Drugod je bilo polno majčkenih konjičev; leseni so bili / vrsti po dva in uva in dečki so jih jezdili; muzika je grozovito godla ir vse se je hitro vrtelo okoli. Jej, kako bo lepo, ko se bo tudi on vozil na onih konjičih!...
Na študije seveda in na druge resne reči ni veliko pomislil, Cernu? Saj to je itak glavna stvar in mora priti samo po sebi, čeprav človek ne misli.
Domači so najeli krojača, da mu pripravi novo obleko. Crevljar mu je izgotovil nove črevlje. Mati je poskrbela za perilo, za nogavice, za posteljo in za sto reči. Koliko skrbi! Glavo bi človek izgubil! Pa mamici jo je držala na pravem mestu misel, da bo imela študenta in, kadar Bog da, gospoda. Moj Bog, kdaj
bo to! Mora pa biti, samo lepo naprej!...
Oče je skrbel za denar in poizvedoval tu in tam, kjer so mu mogli povedati, kako naj napravi v mestu, da bo prav. V mestu je dobil stanovanje za sina pri r.eki Slovenki, kar ni bilo težko, kajti v Čedadu ne manjka slovenskih družin. Sporazumel sc je za plačilo in za vse, kar je bilo treta. Dal je tudi pravočasno zapisati dečka v šclo in naposled je bilo vse gotovo.
Vaščanje so takoj zvedeli za novico. Zanimanje je bilo splošno in veliko, saj živ človek ni pomnil, da bi se bil kdo šolal iz majhne vasi.
Eni so bili čisto veseli; drugi so zmajevali z glavami in dvorrili o dobrem uspehu; nekateri pa (neznatna manjšina) so komaj skrivali zavist, ki jim je vzklila v srcu.
Tovariši so nadlegovali Pepiča z vsa-kojakimi vprašanji. Pepič se je že ponosno držal, ker se mu je zdelo, da stoji više nego drugi. Odgovarjal je, kar se mu je zdelo prav, a zinil je tudi marsikatero neumnost. Poslušali so ga z odprtimi usti. Polagoma so se začutili v nekaki zadregi pred njim, on pa pred njimi. Saj je bil malodane gospod, oni pa vsakdanji paglavci!
Kaplan ga je učil in svaril, kako naj se obnaša, kako naj se varuje slabih tovarišev, kako naj se uči itd. Tudi starši so mu to priporočali. Njemu pa malo, da se ni začenjalo že vrteti v glavi od toliko različnih pogovorov, učil, opominov, skrbi in opravkov. Ponoči se mu ie o vsem tem sanjalo; celo rpajazzo«, ljudje, ki so hodili po .vrvi, in mož, ki je žrl predivo, so se mu vzbudili v razgreti domišljiji.
Zadnje dni je pohajal po znanih senožetih in se poslavljal od priljubljenih kraje/. Pri tem je začutil neznano tesnobo in zelo čudno mu je bilo pri srcu. Ali je res, da n,era vse to zapustiti? Aj, kako je težko!
Naposled je prišel zadnj? večer. Cez dan je obiskal in jemal slovo od sorodnikov in prijateljev. Vsak mu je kaj stisnil v roko. še nikoli ni imel toliko denarja. Tudi jabolk in suhih češpelj je dobil in stara Urša mu je napolnila klobuk z orehi. Pa misel, da gre od diana, mu je grenila vsako veselje in še cenar ga ni veliko zanimal.
Zvečer je bil že vznemirjen in nestrpen. Jesti se rnu ni ljubilo. Pregledoval je svoje reči ir, vedr.o se niu je zdelo, da nekaj manjka in da je nekaj pozibil. Ka-
plan je prišel, da mu du poslednja učila in nasvete. V hiši je bilo nekam svečano. Oče je til resen, mati v skrbeh; malčka trat in sestrica sta buljila tja v dan, nevede prav za prav, kaj se godi; stric je zdaj pa zdaj kaj pomrmral, pa kdo ga je poslušal!
Povečerjali so kmalu in pomolili.
»Jutri bo treba zgodaj vstati; Čedad je daleč. Idi in dobro se naspi, da poideš zaramljen, da mi ne toš spal po poti,« opomni oče.
»Eh, kaj ! Ne bom spal ne ! Mama, ali vstanete tudi v*V«
»Bog pomagaj! Kajpak! Kdo vama zajutrek pripravi? In ali misliš, da te n stim iti tako?«
»Jej, kako bo! Čudno je iti od doma.«
»Ali ne greš rad?«
»No, grem; seveda grem; rad grem. Saj se vrnem, saj pravijo, da hodijo dijaki eomov večkrat čez leto. In pa na jesen bom dona tri mešece.e
»Za božič pridem pote,« reče oče.
»Ojoj, torej za eh a meseca? Kaj sta dva meseca! Takoj to!«
»Priden bodi in lepo se uči, da prideš rajši. Vedi, da so stioški veliki; ako ne boš priden, te pripeljem domov, da boš rajši ovce pasel.«
(Nadaljevanje sledi )
Stran 4
MATAJUR
■Štev. 76
Za naše mlad
m
Kaduo je ta pravi grobar
Biu je star grobar, za sirica Stefana so ga klical. Kar je ari krat kopù grob, se mu parbliža več žensk, ki so jokale na grobovih svojih rančih Rade bi tjele vjedit, katji-rega toiu pokopali u novi grob. Pa retfé adnà izmed njih' »Stri'' Stefan, kakuó muoreš oprav.) at tisto žalostno djelo usaki dan? Al ti ni huduò kopati ljudem grobove an al se ne bojiš, de so ti ne bo por.oč sanjalo o marličih?«
Stric Štefan se posmeje an reče: »Zakl naj bi se mi o mariičih sanjalo? Saj njesem jest kriu, jest jim ne kopam grobou.«
»Obo,<: se začudi žena. »Pogledi u tvoji roki lopato, ki si z njo kopóu,« reče druga zenà.
»Al misliš, de lopata kopa grob?'/ upra-ša grobar.
»Kaj pa, če ne lopata al motika'1/ se oglasijo use žene.
Buoh pomagaj
U starih časih je bluč hudo na svjetu. Ljudje so umjeral naglé smarti kakor muhe. Kaduor je trikrat, ’dno za drugim kihnu, je padu martu na tlà.
L' tistih časih je ž.ivjeia ’dna brumna čečica. Očd ji je biu že umrù. Mamico je imjela zlo rada. Nikul’ je nje pustila same. Čečica je vjedala, de tata je umrù zatuo, ker je biu trikrat kihnu. Zatuo je čečica molila, de bi Buoh ne bi uzeu še mame, kadar l>o trikrat kihnila. An Buoh jo je usiišu. U sanjah si ji je par-kazu angel varuh an ji je povjedu, de usakikriat, ki mama kihne, naj rtiče : »Buoh pomàj!«
An zgodilo se je, de mama se je bla prehladila: usa zavita je sedjela par o-gr,ju, kašjala an zdjthala. čečica je bla u velikem strahu za mamico; ves dan se je tiščala par nji.
Naenkrat pa mamica kihne, čečica hitro sklene roké an reče : »Buoh pomàj ! : Se dvakrat je mamica kihnila an obakrat je čečica pobuožno jala »Buoh porr, àj !« Mamici so se ulile souze an je jala; »Buoh Ioni!« An mamica ni umarla. An od tistega dneva ncberian ni več umru kadar je trikrat kihnu, če je jau: Buoh pomàj !«
Pravijo ljudje, de od listega časa se par nas rečč »Buoh pomàj« kadar kaduo kihne an ljudje ne umjerajo več od kihanja.
»Motite se!« jim odguori mjerno grobar. »Ranek, ki ga boju u telo jamo pokopal, si je sam izkopóu grob.«
Zené se začudijo an se gledajo prestrašene, a grobar mjerno guorj: »Ne čudite se. Tale renki, ki to sada Itžu tle, je tekaj piu, de ga je tuo umorilo. Sam si je kopóu grob, kar je biu še žiu, ne jest an moja lopata.«
Zené so dale grobarju ražčm. Med potjo kar so šle damù, pa rečč adnà izmed njih: »Modar starček! Lepuo je povjedu : Usak, ki živi brez pameti, sam sebi grob kepa.«
SIMON JENKO:
TROJNO GORJE
Gorje, kdor nima doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod; naj križem svet preroma, saj vendar tujec je povsod.
Gorje, kdor se useda za tujo n izo žive dni; vsak grižljaj mu preseda, požirek vsak mu zagreni.
Gorjè, kdor zatajiti prisiljen voljo in srce, bedakom posoditi čas mora, glavo in rokè.
Zluodej o se ženi
(Terski dialekt)
»«niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMitiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii iiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii i.t iiiiiniiiiiMiMiMiinii,,,,,,,,,,,,,,,,,,, MM mn
UÓUK AN PASTJER
(Terski djalekt)
tl čuk o nje moru ofcrjesti óuc za suoj prazan trjebùh. Zatuo e se pomàu s fur-barijo. Obljekču e se tej pastjer. E se luožou oku sebe iesičino kožo, uzéu palico, se Cibjesu pastjersko piskalo za šijo, za klabùk e paj napisóu tele besjede: »Jà san Martin, pastjer téba tropa./ Ejtako obiječen e po tiho paršou do huc. Te pravi pastjer Martin e ležu u travi an tardo spàu. An njehà pàs an venča pàrt óucé ne spàla. Uučk e je pustóu tu pažu. E se rajščj impensóu še no druho furba-rijo. Posnemati e tóu Martinou glas. Tuo pa mu nje rjčšilo. Uóukou debeli glas e zbùdou óuce, pesa an pastjerja. Sub’ io so usi ustali na nohe. Uóuk o nje moru uteiči obljččen an še braniti o se nje nu.ru. Judje so ha ub4li.
Sinovi
Par vodnjaku so se srečale tri matere. Natakale so vedo u svoje posuode an guarile. H vocnjaku pride še en star mož. se usedne na kaman an posluša.
Parva mati rečč: »Moj sin je takuo močan, de ga nobedan ne premaga !«
Druga mati :ečč: »Moj sin pa pòje ta-kuó lepuo, ku nobedan drug.«
Treča mati pa ne reòé nič, mouči an toči vodo.
»Zakj pa ti ne povješ kajftn je tvoj sin?« jo upraša parva mati.
»Kaj naj reččin?« odguari tista. »Na mojim sinu rjesatr. videla nič posebnega.«
Matere so napčunile posuode an šle
proč. Tud’ stari mož je šu za njimi pruo-ti vasi. Za prit do vasi je deleč. Žer.č težkuo nosijo posuode poure vode. Pa se ustavijo, za se opočit.
Tenfas pridijo na p ruoti trije sinovi.
Parvi je moóàn puob. Se varže z rokami na tla an hedi po rokah kakor drugi po nogAh.
Drugi je ljep puob, vesjelega obraza. Zapoje pjesem, de bi še kučs ne znVi ljeuš.
Treči pa je mlad puob, ki milo gleda. Kar vidi mater, se ji hitro parbliža, uza-me nje posuodo an jo hitro nesé pruot vasi.
Adnà izmed mater upraša starega moža: »Al njeso fajni puobi tile naši sinovi?«
»Sinovi?« se začudi starček. »Kje pa so? Jest sem vidu semuó adnegà!«
OTON ZUPANČIČ;
UGANKE
Brez ključka je zaklenjeno, čez goro je namenjeno; usak lahko ve, komu in kam kako in kaj, pa eden sam.
•mcusid)
V zlati skrinji mlin droban, teče, teče roč in dan.
Biserne brez kril čebele sneči stiha priletele, noč na travi pienočile, davi v sonce se poskrile.
(BUI)
(BSOJD
Dan bót so b’ oči an mati, ki so mjéli tri hčere. Nesreča paj ne tjela, k’ o se jim nje parbližou majédan sin. Tuo te močno materi bol jelo, oča paj e déàu: »Gon je oženiti, magar, ki jo jih mr j da ti zluódeju.«
Zluódej e bi sóbeto pr ór it za zahrabiti tri duše. Par tjem paj e kalku'.óu na žensko skurjouznósl. Obiječen tej dan kont e paušoiu tah oči an ha proiiu zato najbuj staro hčer. Zlo rado e jo ddu cn e déàu; če je ne dam takemu šjorju, kému paj?! Zluódej e jo pejóu deleč tu ’den paldč an e jéj džau: »Druzega djela ti njemc.š, koj za nositi od dnegd šolarja tu te drugi tole zlato jabuko, koj tu deseti solar ne smiješ pohledati/« Ona na nzome zlato jabuko an na hodi po pala-ču od šolarja tu solar. Na pride do urdt desetega šolarja; tle na se ustavi an pensò., če na n:à stopniti notre ali né. Skurjouznóst na jo vinči, na odpere un zagléda pakòu. Zlato jabuko pa te jej spadlo tu pakóu an se zažgalo. Ustraše-na na zaperé ur (.ta an uteče ta ótu. Ta-beto o ju srenče nje mož — zluodej an o jo upraša kje na ma jabuk, potem e ju uàrhóu tu pakóu.
Potem e se zlodej odpravóu h oči an mu lahou, k' to je ženi dobró an k’ na bi tjela rado, k’ na jo pridi hlédat sestra. Oči o pusti, k’ na pój. An še z njo te točalo téj s to parvom.
Zluódej o hrt spek h oči. O mu djé: »Ejtu, ki sta dvjš, naj bo še trenča! Pasi itemi,	k' jo peji	še to za se	Ijeuše	divertiti.«	Zluódej o	ejtako peje	še to naj-
buj mlado hčer, ki ne bi buj jvrbasta, kój tuó k’ e kudóu cn. Kar e jéj ddu zlata jabuko an jéj povjeaóu, k' na ne sn.ije stopniti iu deseti solar, ne pensala: »Jo žej vjtm kuó man nardiii: zlato jabuko čon ha zavezati tu hrumiu, k’ to mi ne odleti. Zatuo, k' jo ne vidim tle muojih sestré, te jim sìhùrno kèj točalo m Na hrt tu deseti solir an na vidi nje sestré tu honju, k’ no jo uprašajo, k' na jim pomij an end ne jim obečala. Kar o pride	zluódej ta	hiši, o ju	upraša	če
na mà	šnjč zlato	*abuko. Onò. na	mu
ha tjé pod nuós parnesé an zluódej za rajbjón e se cklóu spodnjo šobico.
En dan na vzame ta mlada sestri dan velik koš, na hré tu pakóu po dnó sestri an na jo pokrije tu košu. Kar o pride zluódej ta hiši na mu dje, k’ o nesi
koš ta nje hiši an ki tv je notre dan regal za nje n. at er an k’ c ne smije notre hledati kuó to je. Ne mu džala Snjé, ki če o bo nctre tóu pohledati na če ond za njim se dr jeti: vidim, vidim. Ejtako ne naučila sestro tu košu, kuó na md rejči kar o bo tóu zluódej pohledati tu koš. Zluodej c zadene koš na rame cn ha nesé ta njé hiši brez notre pohledati.
Gez nekej dni potem na mu da tena še dan koš regaljóu za nesti ta njé hiši aru zluódej e ju bčuhou.
En dan paj na mu rečč žend, k’ kar o se udrne o ha če čakati še druhi koš regaljóu pred hišo an k’ o muore nesli še te za njé mater. Zluódej e se no mar urajbjóu, ma o usednó šou na djelo. Medtjem časom ne ond nardila no žend voz slame, obljekla jo s svojim hudntom an jo postavila pred. fogoidr, kjer e bi hónj, ond ne paj stepnila tu koš an se pokrila.
Kar o pride zlodej nazat o uzome koš an o hré ž njim na pot. Po poti e bi skurjóuzan vjedati kuó na pošija žend simpri ta njé hiši. £ tóu pomerkati tu koš, ma o r.je še ha spokriu, k’ to začne tu njim se dojeti• »Vidim, vidim'«
Zluódej e kudóu, k' na hodi žend za. njim an zatuč o nje več notre pohledou an e š6u rauvo po n j ehi poti. O pride ta nje hiši, o varže dou koš an o uteče nazat. Tu njeha palaču ne simpri stala slamata žend ta za honjdm an kar o vidi, k’ e bi imbrojén o varže slamato ženo tu honj. An zàt o hré tu pakóu, kjer d vidi, k’ to nje še te arvf.ih sestre več. Potem e šou ta njih hiši, a med potjo e zluódej zgubou vso muoč. Urajbjdno e uddrou z hlavóm tu njih hišo, k’ ne se póu podérla.
UGANKE
Katjera živau ima kosti zunaj, a meso-znotraj?	Čuva)
Katjeremu lahko use skriunosti povješ?
(■zUz(a
su uvpaqpu nui asu ‘a%vi m ‘niuajsjj,)
Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950
jBjuclska prauca : Srna, vrana in lisica
U+éàtkr
%
\l
d nekem gozdu sta živeli kot dobri pri-	gre nekega dne srna pit k studencu vodo,	jo pojedla. Vrana vidi, da se sina druži	n.ost. Srna ne posluša nasvetov in gre	pašnik ves poteptan, nastsvi kmet zan-
jateljtci mlada srna in stara vrana Ko	se ji približa lisica ki premišljuje kako bi	z zvitorepko in zato jo opozori na nevar-	naslednji dan z lisico na pašo. Ker je	ko, v katero se ujame srna. Lisica pa ji
fóto
I
\\i i ' v ' > i
\WU(ft
noče pomagati, ker računa, da jo bo se-	ji svetuje, da naj se dela mrtvo. Medtem	jo odveže. Srna skoči tedaj pokonci in	jezi in vrže za bežečo srno debelo palico,	sico, ki	je čukulu na plen, ir. oblež*
daj lahko požrla. Tedaj prileti vrana in	pride kmet in ker vidi, da je srna mrtva,	zbeži v bližnji gozd. Kmet se silno raz-	a je ne zadene. Zadene pa z vso silo li-	mrtva.