Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 112 30. Sedlarjevo srečanje – P. GANTAR, M. ŠAŠEK DIVJAK Pavel GANTAR Mojca ŠAŠEK DIVJAK Zaključne ugotovitve z jubilejnega 30. Sedlarjevega srečanja urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije z naslovom Razvojni trajnostni projekti – primeri dobrih praks za mesta in podeželje Za jubilejno 30. Sedlarjevo srečanje je prispelo veliko kako- vostnih referatov, zato smo morali uvesti še dodatno sekcijo v dopoldanskem času. S tem smo dali vsem avtorjem možnost predstavitve, kljub temu pa je bilo tudi dovolj časa za razprave. Predstavljenih je bilo 24  prispevkov, ki jih je napisalo kar 45 avtorjev. Na srečanju je bilo prisotnih malo več kot 100  ur- banistov in prostorskih načrtovalcev iz vse Slovenije, z občin, ministrstev, iz podjetij, s  fakultet, inštitutov idr. V posameznih sklopih srečanja – v nagovorih, uvodnem in končnem plenarnem delu ter v obeh ločenih sklopih – so bili predstavljeni primeri slovenskih dobrih praks, saj je bilo po- vabilo na jubilejno 30. Sedlarjevo srečanje namenjeno predsta- vitvi dobrih ali celo najboljših praks in izzivov pri nas. Med raz- pravami so udeleženci komentirali prikazano in problematiko slovenskega prostorskega načrtovanja in se pogosto sklicevali na konkretne primere. Ugotavljamo, da je ena največjih kako- vosti Sedlarjevih srečanj, da se združijo prostorski strokovnjaki iz vse Slovenije, različnih ravni in profilov, in predstavijo v zadnjem obdobju opravljeno delo, hkrati pa preverijo proble- matiko in se do nje kritično opredelijo. Ugotovitve in sklepi z jubilejnega 30. Sedlarjevega srečanja so: • Prispevki, predstavljeni na 30. Sedlarjevem srečanju, nakazujejo veliko raznovrstnost tem, pristopov in ravni obravnave trajnostnega razvoja v prostoru. Poudarek pa je vendarle bil na primerih dobrih praks in izkušnjah, ki jih je urbanistična stroka pridobila pri snovanju razvoj- nih trajnostnih projektov. Če sodimo po predstavljenih primerih, lahko ugotovimo, da je koncept trajnosti že dalj časa vodilna opredelitev v sodobnem slovenskem urbanizmu. • Poleg predstavitve dobrih praks je več udeležencev sre- čanja načelo tudi konceptualne vidike, predvsem pa, kaj pomeni koncept trajnosti v prostorsko-družbenem razvoju. Dano je bilo pomembno opozorilo, da lahko razsežnosti trajnostnega razvoja resnično dojamemo le, če določene ureditve opazujemo v daljši časovni perspektivi in v širšem (globalnem) prostorskem okviru. • Več govornikov je opozorilo na pogost pojav, ko dobre lokalne trajnostne pobude ter urbanistične in prometne rešitve naletijo na oviro zaradi obstoječe pravne ureditve ali nesodelovanja države, ki bi morala omogočiti rešitve, ki spadajo v njeno pristojnost. Gre za neusklajenost med razvojnimi cilji države in potrebami lokalnih ravni po konkretnih trajnostnih rešitvah, ki bi omogočile boljšo kakovost življenja. • Kljub predstavitvam dobrih praks o mogočem sožitju vseh oblik prometa (motornega, kolesarskega, pešprome- ta, javne prehodnosti odprtih površin v naseljih idr.) so bile v sklopu o trajnostni mobilnosti in prometu izražene kritične zahteve za nove proučitve prometnih razmer v Sloveniji in ustrezno ukrepanje. To velja za prometno omrežje kot celoto, cestni in predvsem zastareli železniški promet, probleme vsakodnevnih migracij, javnega tran- sporta, izgradnje kolesarskih stez, pešpoti itd. Kritično so bile ocenjene obremenitve z onesnaževanjem zaradi prometa v mestih in v stanovanjskih naseljih: s hrupom, umazanim zrakom, pretirano energetsko porabo, pretira- no porabo prostora itd. • Ob vtisih s predavanj in razprav se je na srečanju raz- vila zanimiva razprava, ki se je nanašala na vlogo občin pri pripravi izvedbenih dokumentov za urejanje prosto- ra – predvsem občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Priprava in sprejetje OPPN po slovenski zako- nodaji nedvoumno spadata v pristojnost občin, ne glede na to, kdo je pobudnik in financer priprave. Le celovit nadzor strokovnih urbanističnih služb v javni domeni lahko poskrbi, da bodo javni interesi v prostoru ustre- zno upoštevani. Urbani izziv, strokovna izdaja, 2019 11330. Sedlarjevo srečanje – Zaključne ugotovitve z jubilejnega 30. Sedlarjevega srečanja Zato lahko v sklepu srečanja poudarimo, da se javni interesi v prostoru ne nanašajo le na javne prostore in ureditve, ampak tudi na zasebne pobude in posege, ki morajo upoštevati skupno javno korist, ne samo kapitalskih ali drugih zasebnih interesov. Da bi se seznanili z obstoječimi praksami občin pri pobudah, izdelovanju in sprejemanju OPPN in občinskih prostorskih načrtov (OPN), predlagamo, naj Ministrstvo za okolje in pro- stor skupaj z občinskimi združenji (Združenje občin Slovenije (ZOS), Skupnost občin Slovenije (SOS) in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS)) ter Društvom urbanistov in pro- storskih planerjev Slovenije (DUPPS) in drugimi relevantnimi inštitucijami ali/in posamezniki organizira posvet, na katerem bi predstavili in ovrednotili različne prakse sprejemanja OPN in OPPN ter njihovih sprememb in dopolnitev. Končne ugotovitve in sklepe je pripravil dr.  Pavel Gantar, dopolnil in potrdil pa izvršni odbor Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Ugotovitve so bile poslane Simonu Zajcu, ministru za okolje in prostor, Skupnosti občin Slovenije, Združenju mestnih občin Slovenije, Združenju občin Slovenije, poslanskim skupinam, povabljenim in udeležencem Sedlarjevega srečanja ter medi- jem. Dr. Pavel Gantar, prostorski sociolog E-pošta: pavel.gantar@siol.net Dr. Mojca Šašek Divjak, univ. dipl. inž. arh., predsednica Izvršni odbor Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ljubljana E-pošta: drustvo.dupps1@gmail.com