ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEG^RAZISKp^^L^S^fil^ m
PROGRAMA (CRP) >>KONKURENČNOST^SlS0VENIJ® lOO^^Ä
JAVi'.:A AGhKClJA ZA BAZlbKOV^b,C ^^ R.Hi^U-E SLOVENIJE,
Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega pr 1. Naziv težišča v okviru CRP:	)jekta 1 -tfu onag Prejeto:		oko } J	
POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRA	mmmAi	lAZVpJA	! Vrfidnast:	
		(;		
V4-0318
3. Naslov projekta:
Izdelava podatkovne baze DNA opisov tradicionalnih oljčnih sort slovenske Istre za podporo sledljivosti istrskega oljčnega olja in za potrebe pospeševanja gojenja starejših
3. Naslov projekta
3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku:
Izdelava podatkovne baze DNA opisov tradicionalnih oljčnih sort slovenske Istre za podporo sledljivosti istrskega oljčnega olja in za potrebe pospeševanja gojenja starejših oljčnih sort
3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku:
Establishment of DNA database of traditional olive varieties from Slovene Istria to support traceability of Istrian olive oils and for acceleration of old olive varieties growing
4. Ključne besede projekta
4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku:
Oljčno olje, tradicionalne oljčne sorte, genotipizacija, markerji DNA, senzorična analiza
4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku:
Olive oil, traditional olive varieties, genotypization, DNA markers, senzory analysis
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 1 od ! 1
5.
'vlaziv nosilne raziskovalne organizacije:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Universita del Litorale, Centro di Ricerche Scientifiche di Capodistria
5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0):
6. Sofmancer/sofmancerji:
MKGP
7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 16379 I Jernej Jakše
Datum: 25/09/2008
lydpis vodji
^c. dr.^iyej(J^še
Podpis in žig izvaj slca: prof. dr. Rado B9Piinc, rektor UP
po pomlastiiu Znanstveni svetni/, dr. Darko Darovec, direktor UP ZflS
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 2 od ! 1
II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP
1. Cilji projekta:
1.1. Ali so bili cilji projekta dosežem? 3 a) v celoti
b)	delno
c)	ne
1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? ^ a) da
^ b) ne
Če so se, je potrebna utemeljitev:
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 3 od ! 1
2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela'
Glavna cilja predlaganega projekta sta bila: 1) izdelava podatkovne baze istrskih oljčnih genotipov z uporabo markerjev DNA in 2) preučevanje kakovostnih parametrov oljčnega olja pridelanega iz tradicionalnih sort z uporabo sodobnih analitskih metod. Oba cilja sta bila v celoti dosežena. Predpostavili smo, da bo podatkovna baza oljčnih genotipov namenjena podpori za sledljivost oljčnega sortimenta v oljih s kakovostnimi oznakami, poznavanje kakovostnih parametrov olja pridelanega iz tradicionalnih sort pa bo pripomoglo k ponovnemu vključevanju avtohtonih sort v proizvodnjo ter k ustvarjanju priložnosti za povečevanje tipičnosti oljčnih olj slovenske Istre.
1) Izdelava podatkovne baze istrskih oljčnih genotipov
Inventarizacija tradicionalnih sort na terenu je vključevala zbiranje podatkov o najrazličnejših sortah oljk omenjenih v literaturi in na terenu s pomočjo strokovnjakov Kmetijske svetovahie službe, Poskusnega centra za oljkarstvo, društev oljkarjev in pridelovalcev. Rastlinski material smo vzorčili v kolekcijskem nasadu FORMA VIVA, kjer so zbrane stare oljčne sorte slovenske Istre. Za oljčnik smo izdelali načrt sadilnih mest (Slika 1) in nato je sledila izolacija DNA posameznih dreves, z namenom ugotavljanja identifikacije sort. Rastlinski material je bil ustrezno dokumentiran in fotografiran.
	1, Vrsta		1	5'.	1/4	,"1/3;	,1/2	11		
	2. Vrsta		2/10	2/9	-2/8.	2/7	'216.	2/5 2/4 2/3 2/2 V	2/1	
		•3/2 3'1								
			■4/11		,4/10 'i	s: AK:	,4/7. '4/(	4/5 4/4 ;4/3-	m	
	5. Vrsta	5/8-	V .5/7,	V ' 5/6	V	.as.	V V	V S/4 v S/.3. V	V v sH Sli	
LEGENDA V Viva
drovD
, panj
Slika 1: Načrt sadilnih mest oljčnika Forma viva.
Skupaj smo vzorčili 36 dreves v nasadu, od pridelovalca smo pridobili domnevni vzorec 'Piranske žižule', za primerjavo pa smo vzeli še 18 referenčnih kultivarjev oljke iz predhodnega raziskovalnega dela identifikacije sort (Štorta, Buga, Čmica, Samo, Picholine, Nocellara Del Belice, Cipressino, Arbequina, Pendolino, Neznanal, Frantoio, Santa Caterina, Leccione, Neznana2, Leccino, Ascolana Tenera, Itrana in Maurino). V nasadu je bilo v skupini 36-ih dreves identificiranih 6 sort: Piranska komuna, Piranska štorta, Piranski zmartel, Piranska matta, Buga (2 drvesi), Čmica (5 drves), ostalih 25 dreves je bilo neidentificiranih, vendar po morfoloških podatkih domnevamo da gre za sorti Čmica (12 dreves) in Buga (6 dreves), ostala dreves so pa tudi po pregledu morfoloških znakov ostala neidentificirana.
Opravljena je bila optimizacija namnoževanja mikrosatelitskih markerjev oljk. Med objavljenimi mikrosateliti oljke smo izbrali 9 mikrosatelitskih lokusov, ki so omogočali
^ Potrebno Je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program deia z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljeniini rezultati projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 4 od ! 1
namnoževanje kakovostnih PCR produktov. Opravili smo genotipizacijo dreves za namen potrjevanja identitete dreves. Rezultat so bili alaleni profili oz. dolžine posameznih alelov, s katerimi lahko sorto opišemo.
Z analizo mirkosatelitnega polimorfizma smo določili, da je od devetih uporabljenih lokusov sedem dovolj metodološko dobrih in primernih in jih lahko priporočamo za nadaljno identifikacijo oljk. Ti lokusi so naslednji: DCA9, DCAIO, DCAll, DCA14, DCA16, EM03 inUD099.
Pri sorti Čmica smo ugotovili znotrajsortno variabilnost; odkritje pa je povezano z večjim številom analiziranih rastlin omenjene sorte, kar ne moremo trditi za sorte Komuna, Štorta, Zmartel, Matta in Žižula, ki so bila zastopana samo z enim drevesom. Za sorte Komuna, Zmartel in Žižula ne obstaja standardno drevo, kar otežuje točno identifikacijo oz. primeijavo, je pa ugotovljeno, da so sorte Komuna, Zmartel, Mata in Buga podobne med seboj. Referenčna sorta Samo, ki je po domnevanjih sinonim za sorto Matta se po alelnem polimorfizmu ne ujema z drevesom Matte iz nasada, se pa drevo Matte iz nasada ujema z referenčno sorto Ascolana Tenera, ki je namizna sorta, vendar ima tudi sorta Matta velike plodove. Zanimiva ugotovitev, kije potrebna nadaljne raziskave. Obe drevesi sorte Buga sta identični medseboj in razen v enem alelu identični referenčni sorti Buga. Enako se Štorta iz nasada ujema z referenčno sorto Štorte. Pri drevesu Žižule smo imeli premalo kvalitetno DNA za dobro pomnoževanje lokusov DNA.
Rezultat identifikacije lahko s pomočjo fenetičnih metod tudi predstavimo v obliki dendrograma, kjer se vidi medsebojna sorodnost posameznih vzorcev (slika 2).
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 5 od ! 1
0.20
neznana I -C ncznana3-C s(andard-Pcndolino siandard-neznaii standard-Franloio standard-Letcione slandard-iKznan stand ard-Maurino slandard-Lcctino neznana2-C neznana4-C neznana? Piranska_črnica Piranska_čmica Piranska_čmica Piranska_čmica neznana 19-C neznana24-C neznana26-C neznana5-C neznana 17-C ncznana25-C neznana8-C neznana9-C ncznanalO neznana 1 i-C neznana 12 standard-C m i ca P i ran ska_ko niu n a Piranski_znirtcl I Piranska_sIorta ncznana6 slandard-Štorta |Piranska_iTiaiia ' standard-Ascolana_lencra I neznana 13 'neznanal4 standard-S amo standard-Pic ho I I neznana15-B ' Piranska_buga neznana 16-B neznana 18-B neznana20-B Piranska_Biiga neznana2i-B neznana22-B neznana23
-	standard-Buga
" siandard-Saiita_Caterina
-	standard-NDB
-	standard-i Iran a
" standard-Arbeqiiina
-	slandard-Cipressino "Slandard-Belica
Crnica
Storta Komuna Zmrtei Matta
Buga
-]—1—1—I—I—I—I—1—1—1—I—I—I—I—I—I
0.40	0.60	0.80	1.00
Dicov koeficient podobnosti
Slika 2: Sorodstveni odnosi analiziranih dreves oljk v genetski analizi (neznana - neznana sorta, neznana-C - neznana, morfološko Čmica, neznana-B - neznana, morfološko Buga, standard - standardna sorta).
Slovenske avtohtone sorte so različne od vseh standardnih sort tuje provenience, razen rastlina Matte se popolnoma ujema z namizno sorto Ascolano Tenero. Na sliki sorodstvenih odnosov se lepo vidijo tri skupine sort (označeno), ki jih lahko opišemo kot skupinaa sorte Čmice, Buge in mešana skupina z drevesi sort Storte, Komune, Zmartela in Matte. Slednja skupina si je sorodstveno tudi zelo podobna. Znotraj teh skupin smo tudi odkrili določeno stopnjo variabilnosti, se pravi da niso vsa drevesa kloni. Tak pojav je značilen za stare sorte oljk. Glede tega je nujno potrebna nadaljna inventarizacija teh starih
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 6 od ! 1
sort na terenu in ohranjanje največjega števila možnih genotipov, ki so še prisotni. Posamezne genotipe bi tudi morali preučiti na superiorne agronomske lastnosti in jih predlagati kot klonske kandidate.
2) preučevanje kakovostnih parametrov oljčnega olja pridelanega iz tradicionalnih sort z uporabo sodobnih analitskih metod
V raziskavo smo vključili 7 vzorcev predelanega oljčnega olja iz sort 'Cmica', 'Mata', 'Buga', 'Žižula', 'Zmartel', 'Komuna' in 'Štorta'.
Iz rezultatov sestave maščobnih kislin je razvidno, da izstopata sorti 'Mata' in 'Storta' po večji vsebnosti linolne kisline (C 18:2), nad 8,00 ut. %. Iz primerjalne baze podatkov maščobnokislinske sestave v obdobju 1992-2003 za sorti 'Istrska belica' in 'Leccino' je razvidno, da noben vzorec ni dosegel vrednosti linolne kisline nad 8,00, kot je to opaziti pri analizirani sorti 'Mata' in 'Štorta'.
Iz rezultatov za delež posameznih triacilglicerolov je tudi razvidno, da se na nek način ponovi slika iz sestave maščobnih kislin. Če primerjamo vsebnost štirih glavnih TAG: OOO, POO, PLO in LOO vidimo, da je glavni TAG s particijskim številom 48 - OOO najbolj zastopan v sortah 'Zmartel' in 'Štorta' - 46, 2 in 43,5 ut.%. Zanimivo je, da je sorta'Buga' najrevnejša - 000 je le 37,2 ut.%. Primerjava zadnjih dveg TAG - PLO in LOO, ki oba vsebujeta linolno kislino potrdi izsledke sestave maščobnih kislin - delež teh dveh TAG je najvišji v obeh omenjenih sortah - v sorti 'Mata' in 'Štorta'. In še eno dejstvo je zanimivo - primerjava 000 ter (LOO in PLO) za sorto 'Štorta' pokaže, da povišan delež Linolne kisline ne gre na račun Oleinske kisline, saj je 'Štorta' kljub višlemu deležu LOO in PLO zelo bogata z OOO.
TAG V VZORCIH
50,00 45,00 40,00 35,00
(5
s, 30,00 cn '
C
i 25,00 o
•N 20,00
"ü Q
15,00 10,00 5,00 0,00
	r							
								
								
								
								
								
								
						fi		piv
			1			1		'i
0 LOO + PLnP B PLO + SLL □ 000 OSOL + POO
ČRNICA
BUGA -PIRAN
aZULA Sorta
ŠTORTA
V vzorcih oljčnega olja smo določili tudi sestavo in vsebnost sterolov, ugotovili smo, da je bila vsebnost sterolov za sorto 'Štorta' najmanjša (1063 mg/kg) oz. tik nad mejno_
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 7 od ! 1
vrednostjo predpisane v Uredbi Komisije št. 2568/91 za ekstra deviška oljčna olja (1000 mg/kg). Za plodove sorte 'Štorta' je značilna bolj odebeljena kožica oz. epikarp. V vzorcu oljčnega olja iz sorte 'Štorta' pa smo določili večjo vsebnost eritrodiola in uvalola (3,8 ut. %), ki sta prisotna v epikarpu.
V vzorcih oljčnega olja smo določili tudi vsebnost in sestavo biofenolov. Za vse analizirane vzorce avtohtonih sort je v primarjavi s sorto 'Istrska belica' značilna manjša vsebnost skupnih biofenolov. Najmanjšo vsebnost skupnih biofenolov pa smo določili v vzorcih sorte 'Žižula' (108 mg/kg) in sorte 'Štorta' (120 mg/kg). V vzorcu oljčnega olja predelanega iz sorte 'Žižula' smo določili tudi najmanjšo vsebnost lignanov (5,3 mg/kg).
Vzorce oljčnega olja smo senzorično ocenili takoj po predelavi in po 1 letu shranjevanja na sobni temperaturi. Takoj po predelavi so bili vsi vzorci brez senzoričnih napak. Po enem letu shranjevanja sta bila vzorca olja iz sorte 'Čmica' in 'Buga' rahlo žarka, v vzorcih sorte 'Zmartel' in 'Štorta' smo določili srednje intenzivne napake pregreto, morklja in žarko. V vzorcih olja iz sorte 'Mata' in 'Komuna' nismo določili senzoričnih napak.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 8 od ! 1
3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:
3.1.
Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: 3 a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;
3 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instmmentarija; 3 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja;
d)	razvoj drugih temeljnih znanosti;
e)	razvoj novih tehnologij in dmgih razvojnih raziskav.
3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:
3 a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;
b)	pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;
c)	proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;
d)	razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini:
•	transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeijen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu;
•	prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;
e)	nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohi-anjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:
f)	zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;
g)	družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kultume probleme;
3 h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;
i) obramba ~ Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred nai-avnimi nesrečami.
Označite lahko več odgovorov.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008
Stran 9 od ! 1
3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?
3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj
označen potencialni pomen in razvojne cilje?__
Vzpostavljena kontrola za spremljanje geografskega porekla in s tem varovanje živila, potrošnika, zagotavljanje kakovosti, preprečevanje izgubljanja domačih sort, ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?
3 a) v domačih znanstvenih ki'ogih;
3 b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih.
3.6. Kdo (poleg sofmancegev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? DOSI - Društvo oljkarjev Slovenske Istre Društvo oljkarjev Štorta Društvo oljkarjev Goriška Brda zasebni laboratoriji LABS d. o .o
3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovahii projekt?
4. Sodelovanje z tujimi partnerji:
4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovahiimi inštitucijami.__
Institut za poljuprivredo i turizam Poreč, Hrvaška
Institut za jadranske kulture i melioraciju krša, Split, Hrvaška
Biotehnički Institut, Centar za suptropske kulture, Bar, Črna gora
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 10 od ! 1
4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?_
Z omenjenimi inštituti sodelujemo predvsem na področju raziskav oljke in fige v okviru bilateralnih projektov in v okviru SEE-ERA-NET projekta. Do sedaj imamo 1 skupno SCI objavo s poreškim inštitutom.
5. Bibliografski rezultati^:
Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.
6. Druge reference"^ vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:
^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/
" Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeli v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije.
Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.
Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008	Stran 11 od ! 1