Z JI R 3 JI Glasilo Slovenske Zenske Zveze V AMERIKI ■%. f. D A "vi£-e Official Publication of Slovenian Womens Union IN AMERICA Number 10 OCTOBER, 1934 Volume 6 SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. dec. 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. dec. 1927 v državi Illinois Glavni Odbor — Supreme Committee Duhovni svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 15519 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Predsednica—President Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. I. podpredsednica—First Vice President Mrs. Louise Milavec, 15616 Trafalgar Ave., Cleveland, Ohio. II. podpredsednica—Second Vice President Mrs. Barbara Kramer, 476 Kansas St., San Francisco Calif. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Racic, 2054 W. Coulter St. Chicago, 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Nadzornice—Auditors Mrs. Josephine Erjavec, 1013 No. Chicago St., Joliet, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Cleveland, Ohio. Mrs. Josephine Schlossar, 5801 W. National Ave., W. Allis Wis. ZARJA THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Izhaja vsak mesec — Published monthly Naročnina ..................S2.00 na leto Za članice S. 2. Z.......... 1.20 na leto Subscription price $2.00 per year Members of the S. W. U. 1.20 per year Office of Publication: “ZARJA” 6036 St. Clair Ave. Cleveland, O. Editorial Ol'ficc: ALBINA NOVAK, Editor 6036 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 1572 Entered as second - class Matter June 28, 1929, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of August 24, 1912. SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA Organized Dec. 19th, 1926 in Chicago 111. Incorporated Dec. 14th, 1927 in the State of Illinois Glavni Odbor — Supreme Committee Prosvetni odsek—Educational Committee Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica “Zarje,” 6036 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Miss Mary Zore, 2016 So. 16th St., Sheboygan, Wis. Mrs. Angela Beg, 253—16th St., N. W., Barberton, Ohio. Mrs. Helen Yurchich, P. O. Box 234, Gilbert, Minn. Mrs. Jennie Gerbeck, 718 No. Holmes Ave. Indianapolis, Ind. Svetovalni in porotni odsek —Advisory Board Mrs. Mary Darovec 19114 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Kopac, 1464 So. 89th St., West Allis, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Mary Besal, 5612 Duncan St., Pittsburgh, Pa. Mrs. Margaret Kozjan, 1220 Eiler Ave., Pueblo, Colo. dlAlllAll * I II I VsJj I Lv/i ILV/J i v n ZAHVALA Prav prisrčna hvala Mr. in Mrs. Donas v Indianapolis, Indiana, za poslano košarico lepih cvetlic ob priliki banketa v počast delegaciji K. S. K. J. dne 22. augusta. Iskrena hvala vam, tudi za prijazno gostoljubnost ob času bivanja v vašem mestu. Dovolite mi, da javno omenim, da nisem še nikdar preje bila deležna tolike prijazne pozornosti, kakor ste mi jo izkazali vi in Mrs. Annie Koren. Sprejmite mojo najiskrenejšo zahvalo ter željo, da bi mi dali priliko vsaj deloma povrniti vašo dobrohotnost in gostoljubnost, kadar vi obiščete Cleveland. Posebna hvala Mrs. Annie Koren in Mrs. Turk za poslana mi darila, Mrs. Antoniji Koss za okusno večerjo ter Mrs. Jennie Gerbeck za vso izkazano prijaznost. Vsi skupaj mi boste ostali v trajnem spominu! Sprejmite moje prisrčne pozdrave in iskreno zahvalo! Albina Novak, urednica Zarje. Vse ostale članice Slovenske Ženske Zveze, ki so bile tudi deležne vaše gostoljubnosti, se želijo pridružiti k zahvali in sicer v nadi, da bodo imele priliko vam vsa j deloma izkazati isto, kadar nas vi obiščete. Vse so se izrazile, da kaj sličnega niso pričakovale doživeti ter, da so sedaj še toliko bolj ponosne biti članice Slovenske Ženske Zveze, ko so srečale svoje prijazne sosestre v Indianapolisu in bile tako prijetno postrežene. Vsaka je priznala, da toliko prijateljske družabnosti ne 'prevladuje nikjer drugje, kakor pri naši ženski organizaciji, SŽZ. Vse članice SŽZ, ki so bile delegatinje na K. S. K. J. konvenciji se vam. torej, prav najlepše zahvaljujejo za vse, kar ste dobrega storili za nje! a /d I k J m LIST ZA AMERIŠKE SLOVENKE | LETO VI — ŠTEV. 10________________OCTOBER, 1934__________________VOL. VI — NO. 10 REV. MILAN SLAJE: NE ŽELIMO SI NEBES NA ZEMLJI IOBA tako imenovane “prosperity” je minula in ako nas ne varajo znamenja, se ne bo I več povrnila. S tem se bodo morali prej ali slej sprijazniti vsi oni optimisti (ljudje, ki vidijo vse rožnato), ki menijo, da bodo nekega dne kar na vsem lepem zopet začeli cekini deževati iz oblakov. Niti Rooseveltu niti komu drugemu se ne bo posrečilo pričarati nazaj one čase, ko so se tisočaki takorekoč pobirali kar na cesti. Pri obstoječem družabnem redu, ki je vseskozi kapitalističen, je takšno blagostanje — nemogoče. Povojna prosperiteta v Ameriki je bila mogoča le vsled tega, ker se je Evropa vsled udarcev štiriletne vojne obnavljala in je imela Amerika v rokah skoro ves svetovni trg. To pa se je sedaj, kakor vsi vemo, temeljito izpremenilo. Od zlatih časov prosperitete so nam ostali samo še — spomini. Končno pa se vprašajmo: ali je prosperiteta, kakršno smo imeli in kakršne si mnogi želijo, v korist narodu in državi? Čudno vprašanje? Prav nič čudno, ako stvari pogledamo natančneje v oči. Znano nam je iz zgodovine, da je rimska država v dobi največjega blagostanja pričela nazadovati in slednjič razpadati. Rimski državljan, ki je plaval v razkošju, katero so mu omogočili sto-tisoči sužnjev podjarmljenih narodov, ta rimski državljan se je polagoma pomehkužil, duševno otopel, izgubil je odporno silo in njegovo mesto je slednjič zavzel zaničevani robot-suženj, katerega je trdo delo in trpljenje obranilo telesno in duševno čilega. V tej dobi največje prosperitete ali blagostanja je Rimljan izgubil vero in z njo vse ono, kar daje življenju pravi smisel, v tej dobi je rimska literatura pričela postajati malovredna; uradniki so kradli na debelo in do smrti izmozgo-vali podvržene narode v provincah; razporoke so se množile bolj in bolj in otrok ni bilo . . . Igre v areni, polni trebuh in spolni užitki v vseh mogočih oblikah — to je bilo geslo in življenski smisel prenasičenega Rimljana. O, na zunaj je bilo vse sijajno in zdelo se je, da bo rimska država obsto- jala večno . . . In vendar je dolga stoletja nosila v sebi smrtno kal, dokler je ni končno zadela usoda. In isto lahko opažamo pri vseh drugih narodih, ki so bili tako srečni ali bolje povedano nesrečni, da so se povzpeli do nad mero visoke civilizacije in blagostanja. Propadli so ali pa še propadajo, ako tudi zunanja znamenja govorijo drugače. Zgodovina nadmerne civilizacije in prosperitete kakega naroda, je obenem zgodovina njegovega propadanja. Le narod, ki trpi in mora trdo delati za svoj obstanek, ima bodočnost. “V potu svojega obraza si boš moral služiti kruh” — velja še sedaj. Ali imajo tudi Zedinjene države iste probleme, da jih rešijo, kakor so jih imeli stari Rimljani in mnogi drugi narodi? Da. Le poglejmo. Tako opevani dobri časi so nam dali nezaslišano korupcijo na najvišjih mestih; dali so nam tovarno za razporoke v Reno; dali so nam literaturo, kakršne bi se sramovali pogani; dali so nam smrdečo gnojnico iz Hollyivooda; dali so nam Mrs. Saenger in njene satelite, ki z nezaslišano nesramnostjo propagirajo porodno kontrolo in slednjič smo dobili v teh “dobrih” časih knjigo z naslovom “The right to be happy,” ki jo je napisala neka Dora Russell, ki navaja nadebudno ameriško mladino k nečistosti. In Icar je še najslabše je to, da večina ne vidi v tem nič pogrešenega in nedovoljenega, ampak sprejema vse to kot nekakšno dejstvo, s katerim se je treba sprijazniti. Moderni časi zahtevajo drugačnega načina življenja kot so ga živeli naši prednamci! Seveda! Prav tako so govorili izmodemizirani Rimljani. Zgodovina pa nam dokazuje, da so se motili. Imamo torej opraviti z istimi problemi, kot mnogi drugi narodi pred nami. Vsled tega si ne želimo nebes na zemlji, ker teh bi ne prenesli. Želimo sicer, da bi bil končno strt brezsrčni kapitalizem ter bi zavladala pravičnost in ljubezen. Toda vsekakor naj velja tudi v bodoče: v potu svojega obraza si boš služil kruh. MARIE PRISLAND: MISIJONSKO DELO NAŠIH PODRUŽNIC ČLANKU, priobčenem v zadnji izdaji Zarje sem opozorila na nekatera poročila, ki mi od časa do časa prihajajo. Dasi je teh vrst poročil zelo malo, se mi vseeno zdi, da je v tem oziru včasih potrebno malo opozoriti, ker je moje mišljenje, da je Slovenska Ženska Zveza zato na svetu, da svoje članice vspodbuja h kreposti in značaj nosti. Danes bom pa razpravljala o veselih poročilih, katere večkrat prejmem in ki so vredna biti zapisana med številne zasluge naših podružnic. Ta poročila nam dokazujejo kake vrste članice in odbornice imamo pri podružnicah. Dokazujejo nam, da naše podružnice ponekod vršijo zares pravo misijonsko delo. Poročila, katere prinašam tukaj, zbiram že dalj časa. Ko je Zveza pred tremi leti razpisala prvo kampanjo, mi je predsednica neke podružnice ustmeno povedala približno tole: “Za časa kampanje, ko smo vse križem agitirale, smo sprejele tudi neko članico, ki ni bila praktična katoličanka. članica, ki jo je v podružnico pripeljala, sama ni vedela kakšna je. Ta nova članica je imela dve hčerki v podružnici, ki sta obe spol-novali svoje verske dolžnosti, zato nam še na misel ni prišlo, da bi mati ne bila verna. Ko smo na prvi seji, ko je bila ta članica navzoča molile, niti vstati ni hotela. Opozorila sem jo, da že olika zahteva, da se vede tako kot druge; vstala je, molila z nami pa prav gotovo ni. — Ko je umrla prva članica, je prišla h pogrebu in šla v cerkev z nami, katere ni videla od znotraj že več let. Zelo so se ji naši pogrebni obredi dopadli in vprašala me je, če bi tudi njo tako lepo spremile, kadar bo umrla. Rekle smo da, samo ne vemo, če bi želela cerkveni pogreb, ker ne mara moliti. — Prišla je Velika noč. Osebno sem šla do te članice, ter jo nagovarjala naj gre z nami k spovedi, češ, kako lepo da bo, ko bo s svojimi hčerkami vred korakala v cerkev. Nič ni obljubila, da bi prišla, ker težko se je bilo odločiti po tolikih letih. Vseeno smo jo pa na naše veliko veselje videle pri spovedi in sv. obhajilu. Česar ni mogel celo misijon opraviti, je storil dober zgled naših vernih članic. Ponosne smo na to. Ako bi se s to žensko kregale in jo vrgle iz svoje srede, bi najbrž bila danes še vedno proč od cerkve. Tako je pa postala verna v veliko veselje nas vseh in svojih hčerk.” Od neke podružnice sem prejela pritožbo, da ena izmed odbornic ne spada v Zvezo ker ni praktična katoličanka. Svetovala sem jim prizanesljivost, ter da jo naj z lepim prigovarja- V njem skušajo pripeljati na pravo pot. Ko sem pozneje to podružnico obiskala, so mi članice povedale kako zelo so vesele, da se jim je posrečilo to odbornic pridobiti k vernosti, ker so jo drugače zelo rade imele in so želele, da bi bile lahko na njo ponosne v vsakem oziru. Do-tična odbornica mi je pozneje pravila, da je Zveza več za njo storila kot pa samo vpisala jo v podružnico. Odstranila je njeno mlačnost v verskem oziru. Predsednica gotove podružnice mi piše takole: “Neka naša članica se je civilno poročila. V zadregi smo bile kaj storiti. Težko je bilo suspendirati jo, ker je naša podružnica itak majhna. Da bi šle osebno do nje, nismo imele korajže, ker nismo upale na uspeh. S tajnico sva šli do župnika naše fare, ki ni Slovenec tei ga prosile naj on stopi do te članice in jo pregovori, da se cerkveno poroči. Prosile smo ga še, naj tej članici za obrede nič ne računa, da bova midve s tajnico poravnali pri njem, ker je ona itak revna. Župnik je naši želji ustregel, obiskal članico, jo pregovoril in cerkveno poročil. Za svoje opravilo ni hotel vzeti plačila, temveč je rekel, da hoče tudi on imeti delež pri tem dobrem delu.” Od ene izmed podružnic, ki so se v zadnjem času ustanovile, sem prejela takole pismo: “Malo nas je v naši naselbini. Pobrale bomo kar bo mogoče. Nekatere ženske sicer niso prav goreče katoličanke, pa upamo, da jih bo naš zgled spreobrnil. Morda se nam posreči dobiti kakšno od vere odpadlo zopet nazaj. Če dobimo le eno, bo naše delo obilo poplačano.” Tako bi lahko naštevala še naprej in naprej, pa naj ti dokazi za danes zadostujejo. Iz vsega tega je razvidno, da naše članice dobro vedo, da samo klicati in se na prsa trkati . . . jaz sem katoličanka ... ne pomeni veliko, ako v srcu ni pravega katoliškega duha, ki je voljan za svoje prepričanje tudi kaj storiti. Poleg gorinavedenih slučajev, bi lahko naštela še mnogo materijalnih koristi, katere naše podružnice dostavljajo svojim članicam. Ko zasledujem gibanje naših slovenskih naselbin po Ameriki, vidim da se naše podružnice udejstvujejo na vseh poljih, bodisi v podpornem ali kulturnem smislu. — Koliko vdov in sirot se je že njim zahvalilo za podporo v bolezni ali nesreči. Koliko naše podružnice žrtvujejo in delujejo za svoje fare. Kako lepo skrbijo za bolne članice. Spomnijo se tudi veselih dogodkov svojih so-sester. In ko pride zadnja pot članice, kako lepo, kako ginljivo je njih slovo od umrle; s kako globoko ljubeznijo poskrbijo za njen pogreb. Kako lepo in prisrčno jo spremijo na zadnji poti do groba. In še po smrti je ne pozabijo; spominjajo se je v molitvi in to prav pogosto. Pripeti se, da sorodniki že davno več na umrlo ne mislijo, podružnica in Zveza se pa še vedno spominja svojih umrlih članic. — Kdo bi vendar ne hotel biti član take organizacije, vas vprašam? Posebno še ako pomislimo, za kako malo svotico na mesec, lahko imamo vse koristi in vso lju-bav, katero nudijo naše podružnice kakor Zveza. Sestre, ob vsaki priliki, ki se nam nudi, agitirajmo za večjo in močnejšo Slovensko Žensko Zvezo! Op. ured. V zadnjem članku gl. predsednice, sestre Marie Prisland, je bila pomotoma izpuščena beseda “poklicane” v predzadnjem odstavku. Prvi stavek bi se moral brati tako-le: Kadar se čutimo poklicane, da izrečemo sodbo. . . Oprostite! MILENA: ŽENA IN DOM ARVE igrajo velikansko vlogo v človeškem življenju. Predvsem smo me ženske, ki moramo vedno gledati na to, da smo lepe. Vsak človek je bitje zase in vsak bi moral najprej proučiti sebe, kakšen je. Ljudje smo veliki in majhni, svetle in temne kože, jasnih in temnih las. Vrhtega pride še starost in mladost, močne, krepke postave, pa tudi slabotne in suhe. Vsaka ženska mora torej najprej preštudirati sebe, potem šele more reči, kakšne barve naj rabi, kako delane obleke naj kupuje, da bo boljše izgledala. Potem so barve v naših sobah. Tudi tam je treba dobro premisliti in preudariti vse od poda do stropa, od stenskega papirja do pohištva. Ni treba, da smo bogati zastran barv. To je bilo v nekdanjih časih, ko so bile gotove barve tako redke in drage, da so jih mogli privoščiti le najbogatejši sloji. Danes so barve tako poceni, da si lahko opravimo in okrasimo naša stanovanja bolj okusno in bogato, kakor so mogli storiti to naši predniki. Vzemimo najpoprej stanovanje, ali boljše: eno sobo. Kako naj bo opravljena, kakšne barve naj se rabijo, da bo res nekaj lepega? če je soba jako lepa in solnčna, rabimo v njej bolj mrzle barve za stene, strope in pod. Mrzle in' hladne barve so višnjeva, zelena, siva in vijoličasta. Torej kadar izbirate papir za stene, vselej izberite za svetle sobe katero izmed teh barv. V sobi je seveda pohištvo in drugo. Za to velja pravilo, da rabi poleg hladnih barv na steni vselej gorke za drugo. Kakšne pa so gorke barve? Pred vsem rumena, rjava, oranžasta, rdeča in potem vse mogoče sestavine od rdečih in rumenih barv. Teh je brez konca in kraja. če imaš opraviti sobo, katera leži proti severni strani in dobi malo solnca, rabi za stenski papir gorke barve, med katere spada pred vsem rumena ali rumenkasta. Sploh je rumena barva najbolj podobna solnčni in napravi marsikateri teman kot prijazen. Kakor hitro vemo, kako moramo papirati sobe, moramo tudi vedeti, kako vpliva ta ali ona bar- va. Zakaj ena barva napravi tako, da je vse večje in vidnejše, druga nasprotno? Svetla barva vselej napravi vse večje kakor je v resnici. Torej jo bomo vselej rabili za majhne sobe. Samo eno primero. Ena glavna soba je bila papirana tem-no-zeleno in zdelo se je, kakor da te tišči od vseh strani, čez par let smo dj.ali nov papir, svetal, nekoliko rumenkast, kakor je smetana. Vsa soba je bila videti dvakrat tako velika kakor poprej. Tudi je kazala navadno praznoto. Iz tega se učimo, da kadar papiramo, glejmo pred vsem, da rabimo svetle barve, da dobimo mnogo lepše in prostornejše sobe. Kjer imate pa nenavadno velike sobe, kakor se večkrat dobe po starih hišah, tam lahko rabite temne barve. Čimbolj je kaka stvar pobarvana v jasni barvi, tolikq večja se nam zdi. Rdeča, rumena in oranžna barva spadajo med jako vidne, vpijoče barve. Vidi se jih dosti bolj in dosi bolj na daleč kakor druge. O tem se lahko sami prepričate v kaki dvorani, na veselici, v cerkvi ali kje drugod, kamor pride več ljudi. Rdeče in rumeno vas bo kar zbodlo, medtem ko se drugo nekako pomeša in po-izgubi. Tem barvam bi torej rekli žive barve. Višnjeva, vijoličasta in zelena so mrtve, nevidne barve. Te vplivajo tako, da napravijo vse manjše, kakor je v resnici, vse manj vidno. O tem se lahko vsaka sama prepriča. Vzemite dva enako velika papirja, prvi naj bo rumen, drugi zelen. Obesite ju na steno in poglejte. Rumeni papir se vam bo zdel dosti večji. če vemo, da ena barva poveča, druga pomanjša, lahko napravimo nekako soglasje ali harmonijo. Majhen stol pokrijemo postavim z živo barvo, velikega pa z mrtvo. Kako pa naj rabimo barve, da bomo imeli okusne sobe? Splošno pravilo naj bo sledeče: pod bi moral biti najtemnejši. Strop svetlejši. Stene pa nekako vmes. Zavese pri oknih morajo biti v splošnem bolj temne kakor so stene. Glede lesa v sobah je težko staviti kaka pravila. Praviloma bi moral biti les tak, kakor so stene. Mnoge hiše imajo les v naravni barvi, ki je povarnišan. Tam ga seveda ne boste izpreminja- li, kajti tak les se navadno spoji s slednjo barvo. Splošno boste zapazili, da rabi svet danes vse bolj v barvah, kakor so rabili kdaj poprej. Še papir za zavoje ni več navaden, ampak barvan. Včasih so rabili kar mogoče enako barvo za vse. Ampak to je bilo vse premrtvo. Danes se rabi vsaj tri, štiri ali več barv in je vse nekako bolj živo, vabljivo. Na svetu imamo tisoče različnih barv, katere pa vse pridej o iz treh poglavitnih. Te so: rumena, rdeča in višnjeva (plava), če zdaj mešamo rumeno ali rdečo, dobimo razne oranžne barve. Rdeča in višnjeva dajeti vijoličasto barvo. Rumena in višnjeva data zeleno in vse sorodne barve. To je važno, da vemo, ker nam večkrat prav pride. Kolikokrat bi človek rad pobarval nekaj tako, kakor je bilo poprej ali kakor je kaj drugega. če vemo, kako se mešajo barve, bomo tudi vedeli, kaj naj kupimo, da si napravimo vse same. Če hočemo katero izmed teh ali onih barv napraviti svetlejšo, ji dodajmo belo barvo. Kadar mešamo barve med sabo, moramo vedeti, da ne smemo nikdar rabiti v enaki meri različne barve. V tem se največ greši. Ljudje mečejo vse različne barve skupaj, potem je pa tak prizor, da je človeku kar slabo. Kako rabiti barve pravilno, ni prav lahka stvar. Naj večja umetnica v tej stroki je narava sama. Kar ona ustvari, je vse lepo, nenavadno. Lahko jo posnemamo, ampak paziti moramo pri tem, da rabimo barve v istem razmerju kakor narava sama. če vemo, da gotove barve narejajo vse večje, kakor je, druge pa zopet vse manjše, potem bomo kmalu določile, kakšne vrste obleko naj kupuje ta ali ona. Kar velja namreč za sobe, to velja za človeka. Močna in zastavna ženska ne sme nikoli nositi oblek jasne barve, zakaj te jo naprav- ljajo še vse širšo kot je v resnici. Za močno telo so vselej temne barve. Kjer pa hočemo kaj povzdigniti, napraviti bolj vidno, tam pridejo na vrsto svetlejše barve. Ker je danes toliko lepega, rožastega blaga na trgu, moramo tudi vedeti, kaj pristoja eni, kaj drugi. Če oblečemo majhno osebo v blago z velikimi rožami, se nam bo zdela še manjša kakor je v resnici. Prav to velja za sobe. Postavo lahko napravimo, da se nam bo zdela večja ali manjša. To dosežemo s kakimi podolgastimi črtami ali našitki. Poleg teh splošnih pravil pa mora vsaka ženska preštudirati sama zase obraz, kožo, lase, oči in tudi, kakšnega tipa je človek. Zakaj podol-gast obraz je nekaj vse drugega kakor okrogel, zalit zopet vse drugačen od suhljatega. Kdor ima močan, širok obraz, ga ne sme devati pod svetle klobuke, okrogel obraz ne sme nositi klobukov, ki padajo preveč na glavo. Ker barve tudi odsevajo, moramo zopet paziti, da ne spravljamo bledega obraza z zeleno barvo in ne živega in rdečega v živo. Barva vpliva navadno tudi na naše duševno razpoloženje. Napravi nas veselega ali otožnega, zdravega ali bolnega. Vsega tega se premalo zavedamo. Marsikdo se ne počuti dobro in niti ne sanja, da pride vse to od kake neprijetne barve. Barve so torej velikega pomena zanas in skoro slednja mora biti nekak mojster sama zase in potem za prostore in vso okolico. Kar začnite opazovati ljudi, pa se boste krAalu prepričale, kako so ene fino in okusno oblečene, četudi ne drago. Druge se pa zopet navlečejo tako, da človek ne ve, ali bi jokal ali se smejal. MARY BESAL: LASTNOSTI DOBRE GOSPODINJE Bodi delavna! Vsak človek je že po svoji naravi ustvarjen za delo. “Rja razje železo, lenoba pa mlado telo.” Lenuh živi tjavendan brez vsake volje ter zastoče pod vsakim, tudi najlažjim bremenom. — Graje vredno je pač mnenje, da je delo nekaj nečastnega, suženjskega, da samo izčrpa in uničuje življenjske moči. Zdrav razum nas uči ravno nasprotno, da uprav delo nudi trajen užitek in veselje, in da se pri delu uporabljene moči na-domestujejo in krepijo z novimi silami, ki nam jih ustvarja zmerna hranitev. Človeško delo je dvojno: 1.) telesno, 2.) duševno. Ako delamo bolj z umom, je naše delo duševno, ako pa delamo bolj z rokami navadno delo, pri katerem si nam ni treba ubijati glave, je naše dela telesno. Gospodinja je mati — vzgojiteljica, ona naj bo torej tudi delavnosti vzor celi družini. Vso svojo osebnost vporablja svojcem v prid, dobro vedoč, da najurnejše roke ne opravijo ničesar, če jih ne podpira bistra glava, a tudi naj strožji razum ne doseže ničesar, če mu ne pomaga delavna roka. In v hiši obrača se žena domača, vsa skrbna ve mati prav dobro ravnati, učiti dekliče, svariti fantiče. Od zore do mraka ima poslovanja brez vsega nehanja. Prava gospodinja naj bo torej vzor delavnosti in požrtvovalnosti. Kakega pomilovanja so pač vredne one gospodinje, ki se ponašajo s tem, da jim ni treba delati! Ali obstoja sreča v brezdelju? Preštejte vse tiste dolge noči brez spanja, vse dolgočasne dneve, ki se vlečejo v večnost kljub temu, da ne manjka zabav in razvedrila, pa povejte, ali ni ravno zmerno delo ona skrivnost, ki slabi spanje, lajša trpljenje, jači duha in krepi telo?! V delu najde potrto srce razvedrila in utehe, z delom se krote slaba nag-nenja in hude strasti, delo nam je tudi poroštvo za zasluženo plačilo onkraj groba. Najvažnejša pravila vsake delovne gospodinje so: 1.) Vstani rano in ne hodi prej počivat, dokler ni vse urejeno. Rana ura — zlata ura, to velja za gospodinjo bolj nego za vsakega drugega. 2.) Vsakdanja opravila izvrši točno ob določenem času; nikdar jih ne odlagaj na poznejši čas. 3.) Vsak mesec imej določene dneve za pranje, snaženje sob; vsak teden za pletenje in šivanje. 4.) Naročaj in kupuj potrebne stvari ob določenih dneh. 5.) Določi si zvečer jedi, katere boš kuhala drugi dan za obed. 6.) Na večer preglej račune, stroške in dohodke gospodinjstva. 7.) Preden ležeš, poglej po hiši, ali je vse v redu, ali so okna in vrata zaprta, luč in ogenj pogašena. 8.) Drži se vselej in povsod reda. NEKAJ NASVETOV Piše T. K. NjEDAVNO nam je profesor na svetovno , znani univerzi Columbia predaval, kako izrabljajo razna podjetja ljudsko nevednost. Človek se čudi, da je sploh kaj takega mogoče v državah, ki slove kot prve na svetu sko-ro v vsakem oziru. Menda velja za nas tako, kakor za vse druge: tisti, ki računajo na človeško neumnost, najbolj uspevajo. Mi imamo vse to opisano v knjigah in te dobimo lahko zastonj v javnih knjižnicah, ki so povsod. Tako sta spisala Arthur Kallet in F. J. Schlink knjigo: 100,000 Guinea pigs, to je po naše: stotisoč morskih prešičkov. Kakor znano, rabijo zdravniki morske prešičke za preizkušnje hrane, bolezni itd., ker so dovzetni za vsako stvar, kakor človek. Kadar greste prihodnjič v knjižnico, ne pozabite na to knjigo. Priporočite jo zlasti svojim otrokom, ki so dobro vešči angleščine. Naj navedem tukaj sam nekaj važnih in splošnih stvari, ki pridejo na vrsto vsak dan v sleherni družini, kakor navaja omenjena knjiga. Predno greste zvečer spat, si gotovo umijete zobe. Na trgu je polno raznih pašt in praškov, ki jih priporočajo v kričečih reklamah. Mogoče imate doma zobno pašto Kolynos. Ta ima štirikrat več mila v sebi, kot je priporočljivo. Usta so prevlečena s tanko kožico, ki je jako občutljiva. In več mila v ustih kot bi ga smelo biti, pokvari sluzno kožico in tudi uniči tiste nitke, ki izločajo slino. Druga taka pašta je Pebecco, ki ima v sebi “potassium chlorate.” Zmeša se ga nekaj s slino in to človek pogoltne. To pa ne samo, da ni zdravo, ampak utegne biti tudi nevarno, če pride v večjih množinah. Tretja taka pašta je Pepsodent. Ta ima take snovi v sebi, da si lahko pokvarite trdo površino na zobeh. Kaj pa je potem dobrega, če je toliko slabega za drag denar? Tukaj velja tisti pregovor, da je to, kar imamo vsak dan pred sabo, najce-nejše in najboljše. Vzemite navadno kuhinjsko sol, pa imate skoro zastonj najboljše čistilo za zobe. Mesto nje vzamete lahko tudi “baking so-ra,” ki je prav tako dobra. Naši ljudje imajo navado, da si sami predpišejo in kupijo zdravila, kadar kaj obole. To je seveda jako neprevidno. Ena najbolj navadnih bolezni je glavobol. Kadar je v človeku kaj napak, se gotovo oglasi glava. Ce vi zdaj zdravite glavo, si niste nič pomagali, ampak večkrat celo škodili. Včasih pride tako, da je glavobol jako važno znamenje za kako nevarno bolezen. Ce rabite recimo pri vnetju slepiča kaka zdravila za glavobol, se lahko zamudi operacijo in človek plača tako domače zdravljenje s smrtjo. Največkrat si ljudje kupijo zoper glavobol aspirin. Kakor znano, ima aspirin “acetylsali-cylic acid,” katerega ne prenese vsako telo. Drugi zopet kupijo Bromo-Seltzer, ki ima tudi kisline v sebi, ki utegnejo biti nevarne. In da ljudje tega ne vedo, razvidimo najbolj po tem, da se samo za to, zadnje imenovano “zdravilo,” izda nad dvajset milijonov dolarjev na leto. Večina bolezni se pojavlja z glavobolom. Največkrat so vzroki kje v prebavi ali v drobovju. Malo premislite, kaj ste jedli in pili, potem, če niste mogoče zaprti. Premalo gibanja, slabo zračene sobe, čitanje pri slabi luči, slabe oči in sto drugih stvari je, za katere se vselej oglaša glava. In najboljše je, da je nikoli ne zdravite s kupivnimi zdravili. Posebno takih se ogibajte, ki imajo pisano, za kaj vse pomagajo. Tudi če bi bila kdaj dobra, naj se ne jemljejo brez zdravniškega nasveta. Za raznimi zdravili pridejo mazila na vrsto. Imamo na trgu: Listerine, Marmola, Stillman, Freckle Remover, Inecto-Notox, Simplex Hair Coloring, Lydia Pinkhams, Koremulu itd. Na stotine jih je in so za vse mogoče stvari: odpravo debelosti, zoper pege, barvanje las, in mnogo drugega, kar rabijo zlasti ženske. Ne samo, da so brez vrednosti, ampak morejo biti tudi škodljiva. To spada med zdravila in mazila. Je pa tudi na drugih poljih polno škodljivega in to celo v vsakdanji hrani. Vzemimo na primer sadje. Lepo nas vabi in zdravo je. Ampak je treba gotovega znanja o njem in malo previdnosti. Pred-no pride sadje na trg, je na drevju. In tje prihajajo v goste vse mogoče živali in ličinke. Sadjar jih uničuje s strupi. V ta namen rabijo pred vsem arzenik in svinec, kar je oboje jako strupeno. Nekaj sicer pobere dež, mali deli pa le ostanejo še na sadju. Treba je torej, da se sadje dobro omije, kjer je to mogoče, tudi olupi. Vrzite vselej muho na koncu preč, ker tam najrajši ostane kaj od strupov. Tudi peškov ne jejte, ker imajo škodljivo kislino. Nedavno smo čitali, da je francoska vlada prepovedala ameriška jabolka samo zato, ker so imela toliko ostankov strupov, da bi utegnila biti nevarna. Tudi pri suhem sadju je treba paziti. Tiste rumene rozine in podobno belijo z žveplenim dioksidom, ki je strup. Naš vsakdanji kruh tudi zahteva previdnosti. Pred vsem je priporočati, da se je črn kruh mesto belega, ali pa takega, ki je iz na črno zmletega žita (whole wheat). Pri belem kruhu ra-b'jo slabe droži in tudi moka je dostikrat beljena s kemikalijami. Pri takozvanem “boljšem pecivu” se držite vselej tistega, kar napravite sami doma. Mnogi peki rabijo nadomestila: umetno barvanje mesto jajc, potem suha ali mrzla jajca, nadomestilo za čisto maslo in drugo. Marsikdo trpi na prebavi, zaprtju in drugih boleznih, pa jim ne ve vzroka. Brez čiste in zdrave hrane je nemogoče dobro zdravje. Pri živilih, ki jih kupujete v kangljah, pazite vselej, če je zapisano na njih, ako je rabljen “Benzoate of Soda.” To je namreč strup, ki pomaga, da izgleda vse lepo. Rabijo ga posebno pri grahu, murkah, stročjem fižolu in napravi vselej, da izgleda vse lepo zeleno, kakor bi bilo danes potrgano. Poleg tega pomaga, da se rabijo za prezerve slabi ali že pokvarjeni sadeži. Za enak denar dobite na trgu čiste produkte. Kakor hitro ste ugotovili, katera firma rabi vse dobro in zdravo, se je potem držite. To je samo nekaj slučajev, ki sem jih navedla. Iz teh se učite, da vam ne kaže drugega, kakor paziti nase in na svojo družino, če hočete ostati zdravi. Bolezen je vselej draga. Bolno telo je nadlega vsem: bolniku in zdravim okoli njega. Na svetu je že tako, da vselej plača tisti, ki ne ve. Mogoče bo katera vprašala: ja, zakaj pa prodajajo tako, če je škodljivo? Res je to: zakaj prodajajo? Zato, ker se ljudstvo premalo zanima, da bi take sovražnike ljudskega zdravja pregnalo. Vse se da doseči in doseglo se je že marsikaj. Vendar pa bo še dosti vode preteklo, preden bomo mogli reči: kar je postavljno na trg, je neškodljivo. Do tedaj bo pač treba, da vsaka gospodinja rabi svojo pamet in svoje znanje. JENNIE GERBECK: DRŽAVLJANSTVO DRUGI PAPIR Kadar ste prestali izpraševanje za drugi papir in vam je bilo državljanstvo dovoljeno, vam sodnik ukaže zopet priti v nekoliko dneh, da pod prisego izjavite, da hočete biti dobra in zvesta državljanka v vseh ozirih in to morate tudi pritrditi z vašim podpisom najmanj na dveh mestih. Pri tem plačate tudi poštnino, da vam potem v desetih dnevih dostavijo državljanstvo na dom. Mislim, da bi bilo v glavnem to vse, kar sem vam svetovala do sedaj, kar vam je treba vedeti in znati, da dobite prvi in drugi papir. Ker ni ravno preveč sitnosti in potov, zato ni izgovora, da bi se ga vpoštevalo, zakaj se vsaka ne potrudi, da si dobi državljanske pravice. Ko je človek državljan ter ima vse pravice državljanstva v rokah, tedaj se šele počuti varnega in preskrbljenega v tej naši novi domovini in si lahko misli: zdaj naj pa pride kar hoče, ker sem pod zaščito te mogočne države in, ako te na stara leta vse zapusti, država bo vedno skrbela za te v sili in potrebi. Seveda ob istem času, ko postaneš državljanka, se odpoveš domovinski pravici v starem kraju. Mogoče bi si ena ali druga zopet zaželela kdaj vrniti se v staro domovino, toda vsaka naj pomisli, da tudi tam ni več tako, kakor je včasih bilo in bi si človek želel. Tam so sedaj tudi drugačne razmere, ki niso več za nas in bi se jih bilo težko privaditi. Torej, ni nobenih pomislekov, temveč je najboljše za nas, da se potrudimo in postanemo ameriške državljanke. Članice SŽZ moramo posebno gledati na to, da nikdar ne pridemo v navskrižje s postavami, ampak da smo vedno dobre in vestne državljanke naše nove domovine, kar bo gotovo v čast in ponos vsej organizaciji. Vse imamo dovolj poduka v naši Zarji potom lepih in poduči jivih člankov, ki so vedno lepši in bolj pomenljivi. Prečitajmo Zarjo od kraja do konca, mogoče nam pa vendar kaj koristnega ostane v spominu, kar nam bo prav prišlo v vsakdanjem življenju, ko se vsakovrstne težave vrstijo ena za drugo. Z dobro izobrazbo se vse križe in težave bolj v potrpljenju prenašajo. — Pozdrav! GALENUS: ZDRAVNIŠKI NASVETI Knjige ljOBRA knjiga je tvoj najboljši prijatelj,” 1 je že rekel neki star modrijan. — Revež eilllJ in bogatin, možje, žene in mladina, vsi imajo enak dostop do takega prijatelja. V veselju in žalosti, kadar smo razočarani, polni skrbi — dobra knjiga nam je pripravljena delati dobro družbo. Le premalo se zavedamo ,koliko zabave, pouka, tolažbe zamudimo, če zanemarjamo knjige. Knjige so v mnogih primerih duševnih bolezni in razburjenj prav uspešno zdravilo. V skrajnem obupu je čitanje sv. pisma in drugih dobrih knjig že marsikomu rešilo življenje. Knjig imamo več vrst: nabožne, pesniške, zgodovinske, take, ki opisujejo naravne pojave, praktične razprave o raznih gospodarskih predmetih, novele, romane in povesti. Nabožne knjige in pesniške zbirke vplivajo na čuvstva (emocije) in dvigajo našo dušo navzgor, k idealom, proti Bogu in nebesom. Zgodovinska knjiga nam da vpogled v življenje naših prednikov, ki so bili iz mesa in krvi prav tako kot smo mi; ki so trpeli, žalovali in se radovali; imeli težke boje za telesni obstanek, ki so si skušali ustvariti pravo razmerje do sebe, do bližnjega in do Boga. Branje zgodovine nas napravi tolerantne, popustljive; umiri nam razburjene duhove, da dobimo večje upanje v trajen napredek človeštva in v lepšo bodočnost naših otrok in naslednikov. Iz tehničnih knjig se lahko učimo praktičnih stvari pri vršitvi raznih opravkov in obrti. Gospodinja ima na razpolago koristne knjige za uporabo pri kuhi (kuhinjske knjige), pri uredit- vi stanovanj, pri konserviranju sadja, pri vzgoji otrok in druge. Povesti beremo za zabavo, za oddih po vsakdanjem delu. Ko zasledujemo življenje junakov in junakinj v romanih in novelah, se vživimo v njih misli, želje, hrepenenja; podamo se v deve- to deželo, kjer postanemo načnkrat drugi ljudje, ljubimci, hrabri junaki, zagovorniki preganjanih in zametovanih; hodimo po svetu kot princi in princezinje! Vse to je v soglasju s splošno željo nas vseh, da bi vsaj včasih bili kaj drugega kot smo v resnici; končno smo vendarle vedno otroci narave; v mladosti smo imeli veselje nad otroškimi pravljicami, v poznejših letih nam jih nadomestujejo povesti. Časopisi nam nikdar ne morejo nadomestiti vezanih knjig in dobrih leposlovnih mesečnikov (revij). Časopis je ko papirnat krožnik, ki ga rabimo na piknikui enkrat in ga vržemo v ogenj, do-čim na lepo umetno porcelanasto posodo pazimo z vso skrbjo ter jo občudujemo vsak čas, kadar jo primemo v roke. Vsaka družina bi morala imeti vsaj majhno zbirko knjig in jih spraviti v lepi omari, kjer bi ti naši prijatelji čakali našega poseta. Prešeren, Levstik, Jurčič, Gregorčič, Tavčar, Cankar, Finžgar, Zupančič, Grudnova Zgodovina slovenskega naroda, razne zbirke Mohorjevih knjig, stari letniki Dom in Sveta in drugih revij: koliko bogastvo si lahko nakupičimo z majhnimi stroški! Za en dolar in petindvajset centov lahko letno dobimo 5 knjig Mohorjeve družbe; za dva dolarja se naročite na ljudski mesečnik Mladiko, ki prinaša lepe, poljudno pisane povesti, pesmi, članke o gospodinjstvu, o zdravništvu, o umetnosti ter priobčuje slike stai’ih umetnikov. Isto zanimiv je tudi ženski list, mesečnik Vigred. Lepo knjigo smatrajmo za enega učinkovitih le-kov. Uredništvo “Zarje” je pripravljeno sprejemati naročnino na knjige Mohorjeve družbe in na Mladiko. Lahko se pa tudi osebno obrnete na upravništvo dotičnih publikadj: Družba sv. Mohorja, Celje, Jugoslavija; Uprava Mladike, Celje, Jugoslavija; uredništvo Vigredi, Masarykova cesta 12, Ljubljana, Jugoslavija. ANGELA BEG, D. C.: MEDSEBOJNA LJUBEZEN ČLANSTVA S. Ž. Z. Kako prijetni so spomini, ko jih človek dobi s potovanja, kjer se je mudil med prijatelji. In še blažji so vtisi v spominu, kateri nas spremljajo s pota domov, ko smo se mudili v krogu naših sosester po drugih naselbinah. Povsod, kjer je Slovenska Ženska Zveza in nje podružnica, tam se me žene ne počutimo več tuje. Kot sestre se zberemo in seznanimo, da ni treba povpraševati po domačih ljudeh. Takoj vam naše članice povprašajo: “Ali ste v Slovenski Ženski Zvezi?” in precej nam nudijo svojo prijaznost in gostoljubje, tako da se počutimo kot doma. Drage žene, ali ni že to razveseljivo in vredno, da smo članice te organizacije, ko vas z odprtimi rokami in odprtim srcem sprejmejo v svojo sredo one, ki jih nismo prej poznali in ki nas s svojo ljubeznjivostjo na mah pridobe zase, da se v resnici počutimo kot doma med svojimi? In to je delo zbližanja in medsebojne ljubezni našega članstva. Že samo, ako si članice Slovenske Ženske Zveze, si takoj lepše zapisana v očeh tvojih sosester, slovenskih žena, dasi ste si bile do sedaj popolnoma tuje ena drugi. Naša narava nas priganja do družabnosti. Res je, da si ob času iščemo samote, da se zazremo sami v svoje misli, svoje duševne vtise, toda ko je to izčrpano-, pa spet pogledamo, kje so naši znanci, prijatelji, kje so oni, s katerimi zamoremo deliti svoje mišljenje, pretresati vsakdanje razmere, zidati bodočnost, sklepati namene, vse kar je našemu duhu v razvedrilo, to namreč, je zabava v veseli družbi, katera nas oprosti od vsakdanjega dela in težav, brez katerih ni nihče na svetu. In tako pridemo do zabave, petja, oj, lepega slovenskega petja, brez katerega ne mine nobena kratkočasna ura in družba. Tu se oddahnemo in odpočijemo, tu vidimo zlato slovensko srce, udano petju, in v pošteni veseli družbi tudi ne pozabimo Boga in svojega poklica. Le poskusite žene iti na pot in prepričale se boste, kaj Slovenska Ženska Zveza velja povsod, kjer je njena podružnica, in kako Vam bodo šle naše žene in dekleta na roke. Ze to samo naj zadostuje, kot najbolje vabilo žena v našo organizacijo. URADNO POROČILO GL. TAJNICE Drage sosestre: Danes, 11. septembra, ko te vrstice pišem, je še vedno deset podružnic, ki kljub pismenemu opominu niso mogle skupaj spraviti vseh dodatnih prošenj za sprejem in jih poslati na glavni urad; nekatere izmed teh še sploh niso ničesar poslale. Upam, da bo ob času, k oboste to brale, vse urejeno; če pa kje še ne bo, prosim uredite nemudoma. Tajnice poročajo, da morajo same hoditi k članicam na dom, kjer jih pa največkrat ne najdejo. Ali bi se ne hotele članice potruditi, da bi raje same prišle na sejo ali pa naravnost k tajnici na dom? Tiste podružnice, ki ste na te dopolnilne li- stine že morda pozabile, blagovolite poskrbeti, da bom v prihodnjem mesečnem poročilu mogla zapisati, da je vsa ta priprava za certifikate povsod dovršena. Pri tej priliki se zahvaljujem članicam in odbornicam, posebno pa sestram tajnicam onih podružnic, ki so vse listine poslale že v juliju in avgustu. Ne veliko število članstva nekaterih podružnic, ne oddaljenost članic, ne poletna vročina jih ni ovirala, da ne bi bilo delo hitro in vestno opravljeno. Josephine Račič. ČESTITKE Glavni odbor in celokupno članstvo Slovenske Ženske Zveze izreka svoje iskrene čestitke ter dobre želje svojemu spoštovanemu duhovnemu svetovalcu, častitemu gospodu Milan Slajetu, k njihovem imenovanju kot župnik pri fari Sv. Cirila in Metoda v Lorainu, Ohio. Da bi njih vneto delovanje bilo čedalje bolj plodonosno v vrtu Gospodo- vem’ Častite slovenske sestre so poslale sledečo zahvalo: Lemont, dne 20. avgusta 1934. Blagorodna gospa Prisland! V imenu cele province se Vam najvljudneje zahvalim za ček $25.00, katerega ste nam poklonile k našem srebrnem jubileju. V sv. molitvah se bomo hvaležno spominjale vseh blagih dobrotnic in članic Vaše dične Slovenske Ženske Zveze. Vas in vse članice najvljudneje pozdravlja, sestra M. Lea Poženel. FINANČNO POROČILO S. Ž. Z. ZA MESEC AVGUST 1934 Št. DOHODKI: Podružnica Mesečnina Pristopnina Razno Zarja Skupaj Št. članic 1 Sheboygan, Wis $ 11.70 —.— —.— $ 17.55 $ 29.25 117 2 Chicago, 111 10.90 —.— —.— 16.45 27.35 110 3 Pueblo, Colo 22.90 $ 6.00 —.— 34.35 63.25 218 4 Oregon City, Ore 3.80 —.— —.— 5.80 9.60 39 5 Indianapolis, Ind 9.30 —_— —.— 13.95 23.25 93 6 Barberton, 0 10.50 —.— $ .25 15.75 26.50 105 7 Forest City, Pa 8.40 —,— —.— 12.60 21.00 84 8 Steelton, Pa 4.80 —.— —.— 7.20 12.00 48 9 Detroit, Mich 4.85 —,— —.— 10.30 15.15 64 10 Collinwood, O 43.00 —.— —.— 64.70 107.70 432 12 Milwaukee, Wis 31.00 1.50 —.— 46.50 79.00 307 13 San Francisco, Cal 11.30 —.— —.— 16.95 28.25 113 14 Nottingham, 0 28.60 —.— .25 42.90 71.75 284 15 Newburg, 0 13.60 —.— —.— 20.50 34.10 112 16 South Chicago, 111 8.00 —.— —.— 12.00 20.00 80 17 West Allis, Wis 20.80 —.— —.— 31.20 52.00 207 18 Cleveland, O 7.10 —.— —.— 10.65 17.75 71 19 Eveleth, Minn 6.30 —.— —.— 9.75 16.05 66 20 21 Toliet 111 30.00 45 50 75 50 305 Cleveland, O 6.80 t 10.30 17.10 69 22 Bradley, 111. (za julij in avgust) 4.00 . —.— 6.00 10.00 20 23 Ely, Minn 19.80 . —.— 29.70 49.50 198 24 La Salle, 111 11.10 .75 —,— 16.95 28.80 114 25 Cleveland, O 70.30 —.— —.— 106.05 176.35 706 26 Pittsburgh, Pa 10.80 —.— —.— 16.20 27.00 108 27 North Braddock, Pa 5.80 —.— —.— 8.80 14.60 59 28 Calumet, Mich 9.00 —.— —.— 13.50 22.50 90 29 Broundale, Pa 2.10 —.— —.— 3.15 5.25 21 30 Aurora, 111. (za julij in avgust) 2.60 —.— —.— 4.10 6.70 14 31 Gilbert, Minn 3.60 —.— —.— 5.40 9.00 49 32 Euclid, 0 New Duluth, Minn 12.80 1.50 —.— 19.20 33.50 128 33 3.50 —.— —.— 5.35 8.85 36 34 Soudan, Minn 1.40 —.— —.— 2.50 3.90 18 35 Aurora, Minn 4.20 —.— —.— 6.50 10.70 42 36 McKinley, Minn 4.20 —.— —.— 6.50 10.70 44 37 Greaney, Minn 2.00 —.— —.— 3.00 5.00 19 38 Chisholm, Minn 14.20 —.— —.— 21.70 35.90 146 39 Biwabik, Minn 3.50 —.— —.— 5.35 8.85 36 40 Lorain, O 5.80 —.— —.— 9.00 14.80 59 41 Cleveland, 0 23.40 —.— —.— 35.10 58.50 239 42 Maple Heights, 0 3.60 —.— —.— 5.40 9.00 36 43 Milwaukee, Wis 8.60 —.— —.— 12.90 21.50 86 45 Portland, Ore 2.50 -r~. —.— 3.75 6.25 25 46 St. Louis, Mo 3.20 . —,— 4.80 8.00 32 47 Garfield Heights, 0 9.00 — —.— 13.50 22.50 90 48 Buhl, Minn 1.30 . —.— 1.95 3.25 13 49 Noble, O 9.40 . .25 14.10 23.75 94 50 Cleveland, O Kenmorc, O 6.30 . —.— 9.45 15.75 63 51 1.60 . —.— 2.40 4.00 16 52 Kitzville, Minn. Brooklyn, 0 4.50 . —.— 6.75 11.25 45 53 3.20 . —.— 4.80 8.00 32 54 Warren, 0 2.60 . —.— 3.90 6.50 26 55 Girard, 0 4.00 . —.— 6.00 10.00 40 56 Hibbing, Minn 10.80 . —.— 1620 27.00 108 57 58 Nile^ 0 2.80 .75 4 20 7.75 28 Portland, Ore 2.80 —,— 4.20 7.00 28 59 Burgettstown, Pa 1.90 —.— —.— 2.85 4.75 19 Skupaj $585.85 $10.50 $ .75 $886.10 $1,483.20 5851 STROŠKI: Za umrlo Mary Paulin, podr. št. 17 (roj. 15. oktobra 1880, prist. 12. junija 1932, umrla 19. julija 1934)...................$ 50.00 Za umrlo Caroline Geržin, podr. št. 38 (dodatno, po odobritvi seje glavnega odbora).................................. 25.00 Ameriška Domovina, za tiskanje in razpošiljanje avgustove Zarje.............................................................. 242.50 Znamke za pošiljanje Zarje..................................................................................................... 8.27 Raznašanje avgustove Zarje v Clevelandu....................................................................................... 30.00 Ameriška Domovina, uradni pisemski papir in kuverte s znamkami za predsednico Svetovalnega odseka.................... 7.00 Art Metal Construction Co., kovinska omara (steel cabinet) za uradne listine v glavnem uradu.......................... 58.00 Edinost Publishing Co., 500 kuvert s znamkami za glavne uradnice, in tiskanje 3,000 kartic za imenik................ 27.25 Nagrada za ustanovitev podružnice št. 59....................................................................................... 5.00 Štampiljka za številke (numbering machine)..................................................................................... 5.40 Znamke za glavni urad.......................................................................................................... 5.00 Daljni telefonski klici........................................................................................................ 1.55 Uradna soba .................................................................................................................. 10.00 Federalni davek na čeke, in strošek za izmenjavo v avgustu................................................................. 1.40 Uradne plače (gl. predsednica $25, urednica $50, gl. tajnica $60)...................................................... 135.00 Skupni stroški \ avgustu...................................................................................................... $611.37 Bilanca v blagajni 31. julija 1934.......................................................$39,178.93 Dohodki v avgustu 1934....................................................................... 1,483.20 Skupaj ............................................................................... $40,662.13 Stroški v avgustu 1934........................................................................ 611.37 Preostanek v blagajni 31. avgusta 1934.................................................$40,050.76 nove Članice v mesecu avgustu 1934 Podr. Ime nove članice Ime agitatorice Podr. Ime nove članice Imc agitatorice 3 Mramor Anna Mramor Mary 3 ■ Chantala Mary Rose Ursich 3 Brandock Prances Frances Raspet 12 Susnik Jennie Antonia Susnik 3 Dodich Ann ” ” 12 Versnik Angeline Mary Schimenz 3 Perkul Mary ft ft 24 Machek Aloizia Mary Gergovich 3 Ferkul Stella tt ft 32 Pesec Albina Frances Gerjevich 3 Kochevar Catherine ft tt 32 Zupančič Rose Eva Majcen 3 Petkovšek Danila ft ft 57 Dervarich Barbara Theresa Racher Josephine Račič, gl. tajnica. Št. 4, Oregon City, Ore.—Tem potom opominjam članice, da imamo seje vsako prvo nedeljo v mesecu na določenem prostoru in je torej vaša, dolžnost, da redno prihajate na seje brez vsakega izgovarjanja ter točno plačujete mesečnino. Pravila, katerih iztise je prejela vsaka članica se morajo upoštevati, da se vsaka članica po njih ravna in v njih vidite dosti točno označeno, kaj so dolžnosti članice. Nikjer ne vidite zapisano, da naj tajnica zalaga za one, ki ne pridejo plačati ob času. Zato vas opozarjam, da se ravnate po pravilih, ker naša bivša tajnica se je mučila sedem let z nami in ta novo izvoljena se tudi pritožuje, kako je hudo poslovati, ker članice ne plačujejo točno in se pritožuje, da ji manjka vsaki mesec po več dolarjev in ne ve kaj storiti, ker vas nerada suspendira in na glavnem uradu pa mora biti plačano ob času. Vzrok, da vas opominjam je ta, ker je dolžnost vsake članice izpolnovati pravila in ne samo dve ali tri. Ako ne boste upoštevale tega opomina ter redno prišle na sejo vsaki mesec in plačevale mesečnino, potem bom pa res jezna. Pošiljam pozdrave vsem našim članicam ter celokupnemu članstvu S. 2. Z.! Mary Papež, predsednica. Št. 5, Indianapolis, Ind.—Naj po pravici povem, da sem bila v zadnji kampanji dvakrat razočarana. Prvič, ker sem sama pridobila 12 novih članic in sicer osem deklet in štiri žene; za tri članice sem pa sama zakrivila, da niso bile vpisane ob času kampanje. Drugo razočaranje je pa bilo, ko sem izvedela, da nismo dosegle število sto pri naši podružnici, kar bi se bilo lahko zgodilo ako bi bilo malo več dobre volje med nami, ker samo en par članic ne morejo vsega doseči. Upam, da se bodo pri prihodnji kampanji prav vse potrudile in gledale na to, da bodo vpisale svoje prijateljice, sosede in hčerke, da bodo spadale k SŽZ. V prihodnji kampanji moramo iti prav vse na delo, da bo naša Zveza imela 10,000 članic do prihodnje konvencije, kar se lahko zgodi. Sedaj, ko bo vreme bolj ugodno, upamo da se boste v lepšem številu udeleževale sej, ker je zelo žalostno, ako nima kdo poslušati poročila uradnic in zapisnike prejšnjih sej. Tako da se zgubi vse veselje do delovanja v korist podružnice. Na seji imamo tudi večkrat kaki dobitek, katerega je deležna ta srečna članica. Zadnje dve seji je sreča doletela sestri Žonta in Kovač. Za časa konvencije K. S. K. J. v našem mestu, sem se spoznala z dele-gatinjam, ki so tudi članice S2Z. Najbolj sem bila vesela spoznati se z urednico Zarje, sestro Albino Novak, kateri sem se predstavila kot zapisnikarica naše podružnice, nakar mi je rekla, da je zapisnikarica ena najbolj važnih uradnic pri društvu. Ona že ve kaj govori, ker to sem takoj spoznala, ko sem ž njo govorila, da je ona sposobna za njen važni urad za kar ji čestitam. (Ne vem če sem v resnici vredna vseh poklonov.— A. N.) Imela sem čast spoznati tudi prvo glavno tajnico SŽZ, sestro Julia Gottlieb, in več drugih prav prijaznih članic, katere sem vse bila vesela spoznati. Lepe pozdrave celokupnemu članstvu SŽZ! Josephine Barbarič, zapisnikarica. Št. 6, Barberton, Ohio.—Vabimo vse članice, da se polnoštevilno udeležite seje dne 7. oktobra, ker bodo razdeljena dela za čas igre in veselice, katera se bo vršila naslednjo nedeljo, 13. oktobra ob sedmi uri zvečer. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da zaradi velikih stroškov bo vstopnina 40 centov za odrasle in za otroke nad desetim letom 10 centov, in otroci pod tem letom prosti v spremstvu staršev. Sklenjeno je tudi bilo, da vsaka članica vzame najmanj eno vstopnico, ker so tiste, ki ne prihajajo na seje ravno tako dolžne žrtvovati v korist društvene blagajne. Igrana bo igra “Roza Jeledvorska,” ki je zelo lepa in ni bila še nikdar igrana pri nas. Zato vabimo vse od blizu in daleč, da nas posetite, ker boste imeli obilo dramatičnega užitka. Posebno vabimo članice iz sosednih podružnic kakor Kenmore, Warren, Girard, Niles in Cleveland, da nas posetite, da se bomo bolj medsebojno spoznale in skupno poveselile z prijetno domačo zabavo. Ob enakih prilikah vam bomo rade vrnile z obiskom. Torej, na svidenje v nedeljo, 13. oktobra ob sedmi uri zvečer v dvorani slovenskega društva Domovina na 14. cesti. Sestrski pozdrav! Frances Ošaben, tajnica. * * * Ne bo odveč ako omenim malo o naše bivanje v Indianapolisu, Ind., ob času K. S. K. J. konvencije. Gotovo se članice Slovenske Zenske Zveze spominjate lepih časov, ki so jih nam nudile ondotne žene članice podružnice št. 5. En večer za drugim so nam prirejale party, in me, ki spadamo v Slovensko Zensko Zvezo smo se počutile posebno odlikovane; sicer ,,so bile večina delegatinj na konvenciji tudi članice Slovenske Ženske Zveze. Prijazno so nas vabile, z veseljem sprejemale in sijajno pogostile, potem smo pa peli, da nam je skoraj pesmi zmanjkalo, včasih do ranih ur. Komaj smo se malo spoznale pa smo že morale iti proč. Kaj hočemo, vsaka stvar traja le do gotove meje in tudi naše vesele ure v Indianapolisu so morale imeti konec. Prav nerade smo se poslovile od prijaznih žena, med katerimi so nam posebno šle na roke predsednica, Mrs. Annie Koren, in njena sestra, Mrs. Mary Donas; potem Mi's. Jennie Gerbeck, naša gl. uradnica; potem Mrs. Antonija Kos 'in hčerka in še več drugih, katerih imen se ne spominjam. Bodite mi prisrčno pozdravljene in ako boste ve na enakem potu, Vam bomo isto z veseljem vrnile. Angela Begg, D. C. Št. 9, Detroit, Mich.—Drage sestre! Kot predsednica vas prosim, da se bolj redno udeležujete mesečnih sej. ki se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne v naši cerkveni dvorani in ne več ob treh, kakor v poletnem času. Sedaj je vreme zelo ugodno za na seje priditi. Predsednica sem že drugo leto, toda izjaviti se moram, da je vas še veliko, ki vas ne poznam. Lepa hvala vsem sestram, ki ste se udeležile skupne spovedi in sv. obhajila. Pri nas imamo navado, da predsednica razdeli vsem udeleženkam znake na katerih so črke SŽZ in to predno gremo v cerkev. Pripetilo se mi je, ko sem razdajala znake, da so me nekatere vprašale za nje in ko sem jim povedala, da so samo za članice, so mi odgovorile, da so tudi onei pri naši podružnici. To seveda se ne bi nikdar zgodilo ako bi prihajale k sejam ter se boljše spoznale med seboj. Pri tem bi pa tudi veliko pripomogle h koristim za SŽZ. Na zadnji seji smo sprejele eno novo sestro in to je bila Mrs. Uršič. Iskreno dobrodošla! Naznaniti tudi moram, da smo sklenile prirediti veselico enkrat v mesecu novembru, toda dan ni bil še odločen. Na svidenje na seji! Sestrski pozdrav, Marie Maierlc, predsednica. Št. 10, Cleveland (Collinwootl), O.— Približala se nam je zopet hladna jesen. Obnovile bomo zopet naše običajne zabave po sejah. Prihodnja seja bo dne 4. oktobra, kjer bodo podani tudi tri-mesečni računi, katerih bodo gotovo vse članice vesele, ker smo tako lepo napredovale. Morebiti bom tudi prejela nove izkaznice, katere bi vam rada takoj oddala, zato pridite v čim večjem številu. Tetica štorklja se je oglasila pri sestri Albini Hočevar (hčerki Mrs. Salmič) ter ji podarila zalo hčerkico. Seveda ji vse prav iz srca čestitamo! Težko nas je zadela novica, ko je bil naš častiti gospod Slaje premeščen v Lorain, Ohio. Rev. Slaje je bil zelo priljubljen pri naši fari, zato ga bomo gotovo pogrešali. Ker pa vemo, da pomeni to napredek za gospoda, jim vsi iz srca čestitamo! Lo-rajnčani s*e pa lahko veseli, ker ste dobili tako vnetega in dobrega duhovnika. Častiti gospod Slaje! Podružnica št. 10, se vam najlepšei zahvali za vse kar ste nam dobrega storili. Vaša dobra dela nam bodo ostala za vedno v spominu. Spominjale se Vas bomo v molitvi. Bog blagoslovi Vaše tlelo! Dne 22. avgusta sem doživela veliko presenečenje. Članice in moji sorodniki in prijatelji so mi napravili “surprise party.” Podarili so mi opremo za sprejemno sobo. Dragi mi vsi skupaj! Pero ne more zapisati kar čuti moje srca Sprejmite mojo najlepšo zahvalo. Uver-jeni bodite, da vas ne bom nikoli pozabila. Podrobnosti sem objavila že v lokalnih listih. V spremstvu mojih prijateljic sem imela priliko iti na obisk v Indianapolis dne 1. septembra, kjer je tam več družin iz moje rojstne vasi. Stanovala sem pri Jennie Gerbeck, ki je tudi moja rojakinja. Ne morem popi- sati, kako so bili vsi prijazni in veseli našega obiska. Ogledali smo si vse mesto kakor tudi State Fair. Naj-lepša hvala družini Gerbeck za vso gostoljubnost in izvrstno postrežbo. Ista hvala tudi družinam Louis, Anton in Joe Urbančič, kakor tudi sestri Koren in drugim številnim prijateljem. Torej, najlepša hvala vsem skupaj, ter želimo, da bi se enkrat videli pri nas! Pozdrav vsem skupaj! Frances Sušel, tajnica. Št. 12, Milwaukee, Wis.—Lepe pozdrave vsem skupaj! Malo nam je težko, ker smo izgubile Spominsko Knjigo iz Wisconsina, toda ker so bile v Ohio tako pridne in si pridobile tako lepo število novih članic v zadnji kampanji, jim jo privoščimo. rtWW*MWMWWVUV«WVVUWWV Ivan Zorman: OKTOBER Zvenelo pomladno je cvetje dišeče, minulo poletje opojnozoreče. Končano je delo dobrotljive zemlje, slovo od poletja utrujena jemlje. A preden se v haljo sneženo zagrne in k dolgemu spanju za zimo obrne, ves mesec smehlja se in blaženo sanja, ves mesec se k nebu vsa zlata naslanja. tt«WVWWWMV»MMMttMWV«V» Tem potom izrekamo naše čestitke podružnici št. 25, in njih marljivi tajnici sestri Mary Otoničar nad tako sijajnem uspehu ter jim želimo, da bi se še naprej potrudile, da bi dosegle število 6000 v članstvu. Opozarjam vse naše članice, da se v polnem številu udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila 1. oktobra, ker imamo se še za pomeniti glede domače zabave, katero bomo priredile 27. oktobra, da bomo gostom tem boljše postregle. Vabimo vse članice, da se udeležijo zabave, kakor tudi našo glavno predsednico, sestro Mrs. Marie Prisland. Pozdrav! Marica Kopač, predsednica. * * * Naša prihodnja seja bo dne 1. oktobra. Dne 27. oktobra bomo pa imele domačo zabavo v Harmonie dvorani. članice, ki ste obljubile prinesti kaj okrepčil, ste prošene, da to gotovo storite, da bo toliko več vsega. Praznovale bomo tudi 6 let obstoja podružnice. Zato vas vabimo, da pridete prav gotovo in pripeljete tudi svoje prijatelje, ker na naših domačih zabavah imamo vedno obilo prijetne zabave. Čestitke in najboljše želje naši predsednici k njenemu rojstnemu dnevu. Obilo sreče želimo tudi naši sestri J. Jaklič, ki se je poročila z Mr. Pe-teren dne 14. avgusta. Opominjam vse članice, ki še niste izpolnile dodatne prošnje, da to storite takoj in pridete do mene še ta mesec. Na svidenje na veselici dne 27. oktobra! Pozdrav vsem članicam in gl. odboru SŽZ! Mary Schimenz, tajnica. Št. 14, Nottingham, Ohio.—Ker sem zadnji dopis poslala prepozno za pri-občitev, bo pa ta dopis toliko daljši. Dne 10. avgusta smo imele vrtni koncert z premikajočimi slikami, katere je kazal Mi'. A. Grdina pri katerem je bila velika udeležba. Ker ni bilo izredne vstopnine, je občinstvo med odmori prispevalo s tem, da so imele natakarice veliko dela jim postreči, da so si ohladili suha grla. Pokrile smo vse stroške in preostalo je v blagajni $15.00. Nr< povabilo od št. 32 za na slavnost ob priliki petletnice obstoja, smo se odzvale po možnosti. Bile smo prav zadovoljne, ker so imele izvrsten program in servirale okusno večerjo. Lepa hvala za prijaznost in gostoljubnost. Novembra meseca bo sedem let odkar je bila ustanovljena naša podružnica. Ko pregledujem zapisnik vseh let nazaj, mi pride na misel star slovenski izrek: iz malega zraste veliko. Priredile bomo slavnost v ta namen dne 25. novembra in vam že sedaj povemo, da bomo tudi me imele nekaj prav zanimivega. Prišle smo do časa, ko se bodo tu in tam vedno prirejale obletnice. Ob vseh teh prilikah se bomo pridno skupno zbirale in skupno proslavljale slavnostne dneve. Tako mislim vsaj od ta bližnjih podružnic. In zato je sklep zadnje seje, da povabimo vse sosedne podružnice. Poleg bogatega programa bomo servirale tudi večerjo in vse skupaj za 50 centov. Podrobnosti bomo poročale v prihodnji izdaji. Poročati moram, da nam je letos smrt pobrala dve sestri. Prva je bila sestra Japel in meseca julija nam je umrla sestra Sajovec. Bile so vestne članice in skrbne matere svojih družin. Drage sestre, blagor Vam! Končan je boj, telo počival Duša naj večni mir uživa! Prizadetim sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje! Pozdrav! Ivanka Punčoli, tajnica. St. 15, Newburgh, Ohio,—Vljudno prosimo vse članice, da se prav za gotovo udeležite prihodnje seje 10. oktobra, ker bodo prebrani računi in je dolžnost članstva, da ve v kakšnem finančnem položaju se nahaja podružnica. Nekatere mislite, da je vseeno dobro ako se zanimate za vaše dolžnosti ali pa ne. Zato delujmo skupno v korist SŽZ. Vse tiste, ki dolgujete na svojih mesečnih prispevkih ste lepo prošene, da iste poravnate, kakor hitro vam je mogoče, ker leto se nagiblja k zatonu in ni več kot prav, da imate vse poravnano. Katera pa ne more poravnati naj se pa zglasi na seji, da se je oprosi. Vse smo vesele srečnega povratka sestre Jennie Zupančič iz obiska v stari domovini. Najlepše pozdrave vsem članicam SŽZ! Apolonia Kic, predsednica. Št. 17, West Alis, Wis.—Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se bodo poslej vršile seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bo dne 14. oktobra ob pol treh popoldne v navadnem prostoru! Pridite v lepem številu. Na svidenje! S. Moze, tajnica. Št. 19, Eveleth, Minn.—Sedaj, ko je vročina pri kraju, bo mogoče udeležba na naših sejah bolj povoljna. Za razmotrivati imamo več važnih zadev v korist SŽZ, in zato je potrebno, da se zanimate za seje. Dne 22. septembra smo priredile veselico v mestnem avditoriju. Bilo je dosti zabave za mlade in stare. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Naznanjam vam, da se je poročila naša sestra Frances Zakrajšek z Mr. Gerald Moriarity. želimo jima zadovoljstvo in obilo sreče! Podružnica ’°, darovala nevesti lep šopek cvetlic. Pozdrav vsem članicam SŽZ. Našim sestram pa kličem: Na svidenje na seji! Elizabeth Rakovetz, predsednica. Št. 18, Cleveland (Collinwood), O.— Na zadnji seji smo sklenile, da priredimo 6. oktobra domačo zabavo. V naznanje vzemite, da bo oktobra meseca seja isti večer to je v soboto namesto v prvo sredo. Zabava se bo vršila takoj po seji. Zato vas vljudno vabimo, da se vse odzovete temu vabilu in pridete v polnem številu. Posebno oddaljene članice prosimo, da se gotovo udeležite, ker pripravljeno bo vsega v obilju. Igrala bo tudi izvrstna golba. Zabava in seja se bo vršila v Turkovi dvorani na Waterloo Road. S sestrskim pozdravom, Tajnica. # * * Ker smo na zadnji seji sklenile, da priredimo veselico 6. oktobra, vas vse prav prijazno vabim, da se udeležite. Pripravljeno bo vsega zadosti. Naše kuharice znajo tako izvrstno kuhati, da mora vsak jesti, akoravno ni lačen. Pijača bo tudi v polni meri pripravljena. Pridite v polnem številu Zelo sem bila vesela, ko sem prejela zlato broško s znakom SŽZ, ker sem pridobila zadosti novih članic v kampanji. Hvala lepa za njo! S spoštovanjem, Jennie Sodja, predsednica. Št. 20, Joliet, 111.—Ker naša podružnica spada k “Zvezi slovenskih društev,” zato hočem poročati nekoliko o minulih prireditvah poletne sezone, oziroma piknikih. O sijajnem uspehu piknika, katerega je priredila naša podružnica, je bilo poročano že v zadnji izdaji Zarje, toda prosim še malo prostora, da opišem podrobnosti, katere so nam veliko pripomogle do vsestranske zadovoljnosti. Vsi pikniki z malo izjemo so bili oglaševani potom radia na predvečer prireditve, to je v soboto večer. Z vsakim oglaševanjem smo imeli vseslovenski program in sicer, izbran govor, petje in drugo. Vsem najbolj dopadljiv je bil pa zadnji program dne 1. septembra, kateri je bil v posebno zadovoljstvo izpeljan. Na programu so peli cerkveni pevci, ki so peli vsakemu izmed petnajstih društev spadajočih k Zvezi v počast. Za našo podružnico je bil zapet dvospev, pesem “Ptički, jaz vprašam vas, al’ bo že skor’ spomlad?” Bili so podani tudi trije zanimivi govori. Prvi je bil govor Mr. Jos. Zalarja, glavnega tajnika K. S. K. J.; drugi govor je bil za mladino, podan po moji hčerki Olgi; tretji govornik je bil pa Mr. Frank Vraničar, gl. nadzornik J. S. K. J. Med govori so nastopili tudi razni godbeniki, ki so nam igrali vesele komade. Vse je bilo izvrstno proizvajano, samo žal, da je čas tako hitro minil, ker bi bili radi poslužali kar naprej, ker je bil program tako bogat in krasen. Bil je izmed najboljših, kar smo jih še slišali. Ta zadnji program je bil podan v svrho oglaševanja glavnega piknika skupnih društev, ki spadajo k Zvezi, ki se je imel vršiti naslednji dan. Toda vsem nam je bilo v resnici hudo, da se piknik ni mogel vršiti, ker smo imeli 2. septembra tako slabo vreme. Vso nedeljo je dež lil kot iz škafa, da smo morali piknik prekiniti. Za vse te krasne programe in čase, katerim smo tako z veseljem sledili, smo dolžni zahvalo našemu vrlemu Mr. John Zivetz-u ml, ki je predsednik Zveze slovenskih društev. Z njegovim spretnim posredovanjem nam je bilo mogoče poslušati tako krasne in milo doneče melodije, govore itd. Njegova mati je naša članica, ki je lahko ponosna na svojega sina. V spomin umrli sestri Za svojo sestro, ki se je preselila v večnost meseca avgusta žaluje sledeča podružnica PODRUŽNICA ŠT. 24, La Salle, Illinois. Mrs. Mary Gcnde, 55 Second St., La Salic, 111., rojena 23. decembra, 1892, pristopila 4. marca, 1934, umrla 5. avgusta, 1934. Brezmadežno Srce Marijino prosi pri Bogu za njo! Najlepša hvala vsem našim članicam za sodelovanje pri Zvezi slovenskih društev, akoravno nam sreča ni bila mila za zadnji piknik 2. septembra. Upam, da boste tudi v bodoče storile vse, kar bo v vaši moči za uspeh skupnih društev. Sedaj pa nekoliko o naši podružnici: Sklenjeno je bilo, da priredimo v tej sezoni card party. Kaj več o tem na prihodnji seji. Seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v mesecu in ne več kakor v poletnem času. Vse članice se prijazno vabi na udeležbo, ker bomo imeli pri vsaki seji kaj zanimivega,. Naj še poročam, da so se mudile v naši sredi hčerke naše glavne predsednice, Misses Margaret in Hermina Prisland, ki so prišle obiskati svoje prijatelje. Končno se zahvalim vsem delegati-njam na konvenciji K. S. K. J. za poslane pozdrave. Z najlepšimi pozdravi, Josephine Erjavec. * * * Naznanilo Piknik skupnih društev, ki spadajo k Zvezi slovenskih društev, ki je bil prekinjen dne 2. septembra zaradi slabega vremena, se bo vršil v nedeljo 7. oktobra z istim programom, kakor prvotno nameravano. Poleg vsega programa se bo vršil tudi še kon- test med dekleti pri prodajanju vstopnic za ples. Tisto dekle, ki bo pro- dalo največ vstopnic, bo kronano za kraljico in razdeljene bodo tri nagrade. Ker spada naša podružnica k Zvezi, vas vljudno prosim, da se udeležite v velikem številu. Anna Pluth, zastopnica SŽZ. Št. 23, Ely, Minn.—Ker vidim, da tako pridno pišete iz vseh krajev v našo priljubljeno Zarjo bom pa še jaz malo napisala kako se imamo pri naši podružnici. Na zadnji seji smo imele prav lepo udeležbo in naznanjam vsem tistim, ki niste bile navzoče, da je bilo sklenjeno, da bomo imele po prihodnji seji 7. oktobra malo zabave in igranje bunco Pridite prav za , gotovo in pripeljite tudi svoje prijatelje, da bo čim več zabave. Vstopnina bo nizka; samo 20 centov. Dobitki bodo pa prav lepi, da jih bo vsaka vesela, katera bo srečna. Naše pridne članice nas bodo po igranju pogostile z okusnim prigrizkom. Malo pozno je že, toda vseeno naj poročam, da nam je nemila smrt pobrala našo sestro Mary Rom. V imenu podružnice izrekam družini globoko sožalje nad izgubo ljubljene matere. Naj v miru počiva! Naj še omenim, da se je poročila naša sestra Mary Kovač z Mr. Joe Mišmašom. Tudi s tem poročilom smo malo pozne; toda sprejmite naše čestitke in želje za obilo sreče! Mary Gornik. St. 24, La Salle, 111.—Zopet moram naznaniti žalostno vest, da je bela žena smrt zamahnila s koso in izbrala za svojo žrtev našo sestro Bar-bo Hravat iz Oglesby. Spremile smo jc k njeni zadnji poti z lepim števi-(Dalje na 198. strani) Št. 25. Cleveland, O. — V nedeljo 23. septembra je bila izročena Spominska knjiga naši podružnici. Ob tej priliki smo imele čast imeti v svoji sredi našo priljubljeno glavno predsednico, sestro Marie Prisland, ki nam je osebno izročila pridobljeno častno nagrado. Vse nas je pa iznenadila naša spoštovana druga gl. podpredsednica, sestra Bara Kramer, ko nas je tudi ona posetila brez vsakega obvestila do zadnjih par dni pred slavnostjo. Kdo bi pričakoval, da bi naša draga sestra Kramer toliko žrtvovala in prevozila 3000 milj iz San Francisca do Clevelanda, na svoje stroške in nas tako zelo presenetila. Nihče ni vedel, da-li za gotovo pride. Tudi naša glavna predsednica je bila iznenadena, ko jo je srečala na postaji v Chicagu, ker nismo pričakovale, da bomo imele v resnici čast, imeti tudi njo med seboj za ta čas. Priznati moramo, da ravno navzočnost naših uradnic, ki so prevozile toliko milj, je bil vzrok, da je prevladovalo toliko zanimanja in navdušenja za uspeh slavnosti omenjeni dan. Najprisrčnejša hvala jim za prijazen poset! Uverjene bodite, da vam bomo ostale vedno hvaležne. Vaši prijazni nastopi nam bodo ostali v prijetnem spominu! Ta pomembni dan za našo podružnico smo začele proslavljati s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob pol devetih zjutraj in udeležilo se nas je zelo lepe število. V cerkev smo šle korporativno. Vsaka članica je imela svoj znak. Bilo je kar lepo za pogledati tako veliko procesijo. Sv. mašo so brali naš duhovni vodja, župnik Rev. B. J. Ponikvar. Popoldne ob pol treh smo se zopet zbrale skupaj pred cerkvijo sv. Vida, kjer smo se skupno slikale. Tudi slikanja se je udeležilo precejšnje število naših članic. Slika bo gotovo lepa, ker so bile tudi članice vse tako prazničnih obrazov. Katera želi videti sliko, naj pride na prihodnjo sejo, kjer jo bo tudi lahko naročila. Slavnostna izročitev Spominske knjige se je vršila zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair-ju. Pri programu pred izročitvijo knjige so nastopile Martinčič sestre, ki so prav ljubko prepevale, potem smo na željo gl. predsednice povabile tudi malo Jacqueline Perme in Alice Vidmar, ki sta nam bili vsem v zadovoljstvo z lepim nastopom; nato so hčerke naših sester proizvajale narodne plese, katere je prav lepo izvežbala sestra Josephine Perpar!. Nato so nastopile Petrovčič sestre, katerih lepo in krasno petje je vsem ugajalo. Potem je bila predstavljena naša gl. predsednica, ki nas je z lepimi besedami navduševala še do nadaljne-ga uspešnega delovanja v blagor SŽZ; nakar je bila predstavljena predsednica podružnice, sestra Ponikvar. Takoj potem se je razgrnil zastor in je sledila točka: izročitev Spominske knjige. V tem prizoru je nastopila kot kraljica SŽZ Jane Andolek, ki je imela krasen nastop. Njene spremljevalke so bile: sestri Anna in Frances Gasparac, Frances Ponikvar, Christine Brezovar, Anna Ilc in Mary Del- gadio. V umetniškem plesu je nastopila mala Margaret Tomažin. Kaj več o tem prizoru bodo gotovo poročale tudi druge članice v prihodnjih izdajah mesečnika, ker prizor je bil prav zares očarljiv. Kraljica SŽZ, Jane Andolek, je s sledečim nagovorom izročila Spominsko knjigo glavni predsednici, sestri Marie Prisland: Draga glavna predsednica! V priznanje clevelandske naselbine, to Knjigo Vam izročam. Podružnici največji naši v počast, spomin jo tu določam. Naj kot zaklad jo vedno hrani, naj vanjo vrle sestre vpisuje, ki delajo za našo Zvezo— procvita naj, še napreduje. Takoj po izročitvi Spominske knjige so bili podarjeni lepi šopki cvetlic glavni predsednici in predsednici podružnice po malim Corinne Novak in MRS. FRANCES PONIKVAR predsednica podružnicc št. 25, SŽZ, že od njene ustanovitve. Čestitke sestri Ponikvar za njeno uspešno vodstvo! Dorothy Svigel. Ob tem času je Dorothy Svigel, ki je stara komaj sedem let, zapela s svojim ljubkim glasom pesem "Rožic ne bom trgala.” Na klavir jo je spremljal Mr. Šeme, ki se mu prav lepo zahvalimo za sodelovanje. Hvala lepa tudi Mr. Louis Andoleku in Mr. Branceljnu za godbo, katera je mnogo pripomogla k programu. Najlepša hvala glavni tajnici sestri Josephine Račič za brzojavne čestitke in glavni nadzornici, sestri Josephine Erjavec za poslane pozdrave in čestitke, kakor tudi podružnici št. 13, iz San Francisco, California. Najlepša hvala vsem tem sestram in malim deklicam, ki so vse tako krasno nastopile in toliko pripomogle k lepemu užitku. Hvala lepa tudi Mr. Matt Grdinu za tako mojstrsko urejen oder! Nato smo se podali v spodnjo dvorano, kjer smo po najboljši moči postregle z večerjo. Primerilo se je namreč, da je bilo še enkrat toliko navzočih, kakor smo pričakovali in upamo, da nam boste oprostili, ako niste bili tako postreženi, kakor smo vam želeli postreči. Pri tako veliki udeležbi je bilo zelo težko vse pravilno uravnati. Takoj po banketu so bile razdeljene nagrade drugim zmagovalkam in sicer: nagrada podružnici št. 10, Zvezin čarter in nagrade posameznim zmagovalkam. Te so bile: prva nagrada zlati prstan naši gl. uradnici in marljivi delavki, tajnici podružnice, sestri Mary Otoničar, in drugo nagrado je dobila tajnica druge največje podružnice, sestra Frances' Sušel. Vse te nagrade je podarila gl. predsednica. Nato je predstavila drugo glavno podpredsednico sestro Baro Kramer, ki je podarila agitatorkam zlate broške. Gotovo so bile vse vesele te izredne časti, da so jim bile podarjene broške po sestri Kramer, ki je prišla iz tolike daljave, da jih osebno spozna in jim čestita. Krona vsega banketa je pa bila navzočnost našega povsod priljubljenega, nadarjenega ter izbornega opernega pevca g. Antona Šublja. Mr. Šubelj je žel buren aplavz za svoje prekrasno petje. Vsi navzoči so bili kar očarani nad njegovim sladko donečim glasom. Naj omenimo, da je bil njegov nastop popolnoma v počast našim gostom, kajti g. Subelj je poklonil svoj nastop naši organizaciji. Za ta prekrasni poklon se kar naj-lepše zahvaljujemo g. Šublju ter mu želimo najboljšega uspeha pri bodočih koncertih. Ob priliki mu bomo drage volje vrnili svojo hvaležnost z našo navzočnostjo, še mnogokrat: — hvala lepa! Najlepša hvala vsem za lepo udeležbo in posebno našemu 6. duhovnemu svetovalcu Rev. Milan Slajetu, kakor tudi vsem ostalim glavnim uradnicam in članicam, ki ste prišle na slavnost od sosednih podružnic. Omeniti moramo, da smo bile zelo vesele, ko smo videle toliko naših sester od drugih podružnic. Ob vsaki priliki bomo z veseljem vrnile vaš poset. Hvala tudi vsem častnim gostom, posebno Mr. Grdinu za vso prijaznost, katero je izkazal našim glavnim uradnicam. V prihodnji izdaji bomo še poročale o tem našem sijajnem uspehu. Za ta čas pa sprejmite našo najlepšo zahvalo za vse, kar je kdo pripomogel k tej naši veliki slavnosti ter vsem našim sestram, ki ste se toliko trudile,, da je vse tako lepo izpadlo. Bog vam plačaj! Ostanemo vam vsem za vedno hvaležne! Poročati moramo, da so nam preminuli sestri Mary Miklauž in Josephine Pečjak. — Naj počivajo v miru božjem! Odbor. lom članstva. Za častno stražo je bilo šest članic, ki so imele pripete bele nageljne na prsih in jih položile na gomilo pokojne v zadnji pozdrav. Pokojna zapušča tri hčere in enega sina, katerim izrekamo naše globoko sožalje. Ranjki pa naj sveti večna luč! Naj počiva v miru božjem! Najlepša hvala vsem, ki ste se udeležile pogreba in tistim, ki ste prišle moliti rožni venec na dom, kakor tudi vsem, ki ste darovale svoje avtomobile brezplačno. Bog vam plačaj! Naznanjam vam, da je bilo sklenjeno na zadnji seji, da bomo priredile bunco party s plesom v korist naše blagajne Upamo, da boste vse sodelovale in pridno prodajale vstopnice. Udeležite se prihodnje seje prvi pondeljek v oktobru ob sedmih zvečer v lepem številu. Pozdrav vsem članicam SŽZ! Angela Strukel. št. 26, Pittsburgh, Pa.—Minila je lepa poletna doba v kateri smo se lahko zabavali v prosti naravi. Nastopila je jesenska sezona in treba se bo zopet vrniti v naše dvorane. Tako je naša podružnica priredila dne 30. avgusta prvo domačo zabavo s plesom in bingo party, ki je prav dobro uspela. Zatorej si štejem v prijetno dolžnost, da se v imenu podružnice zahvalim vsem tistim, ki so sodelovali pri tej prireditvi, kakor tudi vsem darovalcem dobitkov. Obenem naznanjam vsem članicam, da priredi prihodnjo prireditev te sezone pevski in dramatični odsek Slovenskega doma na 57. cesti in sicer dne 12. oktobra igro in ples. Igra se zove “Pogodba” in je burka v dveh dejanjih s petjem. Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina za odrasle 25 centov. Po igri bo ples in prosta zabava Igrala bo izvrstna godba, namreč dobro poznana Radio Star orkester pod vodstvom Al Moravec. Vljudno ste vabljene vse članice in vaši prijatelji, da posetite to zabavo, da s tem pokažemo, da smo pripravljeni sodelovati po svoji najboljši moči za dobrobit slovenske kulture. Pridite v polnem številu, ker bo zadosti zabave in smeha kakor tudi dobra postrežba. To vam jamči pripravljalni odbor. članicam naznanjam, da je ptica štorklja obiskala naše članice in pustila pri sestri Mary Slanney in Helen Bahorič zale hčerke, a pri sestri Barbara Starešinič in sestri Mary Bahor krepke sinčke. Vsak novorojenček je bil obdarovan z nakaznico za $2.50. Vsem skupaj izrekamo iskrene čestitke! Pozdrav vsem sestram SŽZ! Mary Besal, tajnica. Št. 30, Aurora, III.—Na zadnji seji smo sklenile, da bomo tudi pri naši podružnici po dolgem času, priredile bunco party. Zato ste prošene vse članice, da pridete v lepem številu na prihodnjo sejo, kjer se bo razpravljalo za party. Vljudno se vas prosi, da se seje gotovo udeležite. Na svidenje na seji! Pozdrav vsem članicam SŽZ! Mary Butschar, tajnica. Sledeča deklamacija je bila zložena po našem duhovnem svetovalcu Rev. Slajetu ob priliki štiri-letnice podružnice št. 41, Cleveland, Ohio: Štiri leta so pretekla, kar stopile ste na. plan, drage žene, ve dekleta trud vaš pač, ni bil zaman. Za napredek Ženske zveze delovale ste zvesto, za pravice žen in mater, srce bije vam gorko. Vsej naselbini slovenski vaše delo je v prospeh. Bog ohrani vas in živi — tisočer vam daj uspeh! Vzorom našim, ciljem našim, zveste bile ste doslej; vera sveta, vzori svetli naj vas vodijo poslej! Št. 32, Euclid, O.—Tem potom se želimo najlepše zahvaliti vsem sestram in našim mnogim prijateljem za sodelovanje, požrtvovalnost in udeležbo pri naši slavnosti ob priliki petletnice obstoja podružnice, zadnji mesec,. Poleg vsestranske zadovoljnosti smo si opomogle tudi lepo svoto za našo blagajno, katera hvala Bogu vedno raste. Vse smo zelo vesele nad sijajnim uspehom. Posebna hvala dekletom vežbalnega odseka od podružnice št. 50, ki so tako zanimivo sodelovale pri sprejemu novih članic in potem zopet z njihovim lepim nastopom v korakanju. Hvala tudi glavni uradnici sestri Mary Darovec za sodelovanje pri sprejemu. Iskrena hvala glavni predsednici sestri Marie Prisland za poslano čestitko in naši urednici Zarje sestri Albini Novak za krasno vodstvo programa, kar je mnogo pripomoglo, da so bili vsi navzoči tako zelo zadovoljni. Vsa čast naši spretni urednici! Hvala lepa cenjenim predsednicam, ki so nam v lepih besedah želele u-speha, in te so bile sestra Rupert od št. 14; sestra Lušin od št. 41; sestra Maršič od št. 50, kakor tudi za lepo udeležbo od strani teh podružnic. Hvala lepa botru naše zastave Mr. Anton Grdini za lepi govor in Mrs. Jamnik naši botri. Posebna hvala tudi našemu častitemu gospodu Rev. A. Bombaču za lepe izbrane besede, ki so nam polagali na srce pri sv. maši, katere smo se udeležile skupno vse članice. še enkrat, prisrčna hvala vsem so-trudnikom in posetnikom naše slavnosti ter sestram, ki so tako vneto delovale, da je bil uspeh popolen. Bolne so sestri Petek in Cihovka. Slednja se nahaja v bolnici. Članice ste prošene, da jih obiščete. Teta štorklja je pustila zale hčerke pri sestrah Pivornik in Mesojedec. Našei čestitke! Važno, vse članice ste prošene, da prinesete vse listke, ki jih imate za dobitke na prihodnjo sejo, ker bomo imele izžrebanje. Pripeljite tudi svoje prijatelje, da nas bo temveč navzočih, ko bo dvignjenje številk. Pozdrav vsem sestram! Eva Majcen, tajnica. Št. 33, New Duluth, Minn.—Naše zadnje seje so bile dobro obiskane. Po seji meseca avgusta smo imele prav prijetno zabavo. Darilo je dobila naša predsednica, sestra Brula, ker je najbolj hitro znala pripenjati ‘•clothespins” na vrv. Igrale smo različne igre pri katerih je bilo obilo zabave. Posebna hvala našim mladim sestram Kochevar, Podgoršek in Špehar ml., ki so se največ trudile in nam pripravile zabavo in nato nas še pogostile z okusnim okrepčilom. Bog' vam plačaj! Se priporočamo še za prihodnjič. Teta štorklja se je oglasila pri dveh naših članicah in jima pustila lepi hčerki, in sicer pri sestri Holmberg in Antonutti. Naše čestitke! Dne 9. avgusta je bil pokopan soprog naše vrle članice Mary Blatnik. Bolehal je že več let. V imenu podružnice izrekam žalujoči družini globoko sožalje. Pozdrav vsem članicam SŽZ! Mary Shubitz. Št. 36, McKinlcy, Minn.—Na sep- temberski seji je bilo odobreno, da priredimo plesno veselico, dne 14. oktobra v korist društvene blagajne. Zato ste vse prošene, da se v polnem številu udeležite prihodnje seje, da uredimo vse potrebno za veselico, da bo uspeh čim večji. Sprejele smo tudi eno novo članico, sestro Mary Sta-rich. Prosim vas, da pridno hodite na seje. Sestrski pozdrav, F. Mesojcdec. Št. 37, Grcaney, Minn.—Od naše podružnice se pa prav nobena ne oglasi, kot da nas je vročina pobrala. Bom pa jaz sporočala, da so me moji sorodniki in prijatelji prav veselo razveselili za moj rojstni dan. Prišli so namreč iz Ely, Gilbert in Eveletha. Vsem se najlepše zahvalim za obisk in darove, katere so mi prinesli. Letina je tukaj bolj slaba. Poleti je večkrat pritisnila suša; v avgustu je bila pa prav huda slana, ki je povzročila občutno škodo po vrtovih. Zaradi suše je že itak rastlo bolj počasi in zato je zgodnja slana napravila še več škode. Lep pozdrav članicam SŽZ! Mary Starič. št. 38, Chisholm, Minn. — Naznanjam vam, da se bodo v bodoče naše seje vršile vsako prvo sredo v mesecu kakor do sedaj ob osmi uri zvečer. Prosim vas, da bi bolj pridno prihajale na seje kakor ste v poletnem času, ko nas je včasih bilo le toliko, da smo lahko vodile sejo. Po prihodnji seji bomo imele card party in okusen prigrizek, zato upamo, da se boste vse odzvale. Rade bi tudi ustanovile šivalni klub, ker v zimskem času so dolgi večeri in bi bilo prijetno se snideti k skupnemu šivanju. Prosim vas tudi, da bi bolj točno plačevale mesečne prispevke, da mi ne bo treba hoditi po hišah kolektat. Katera ne more sama prinesti do mene pa pošljite svoje otroke, vsaj imate že povsod dovolj velike otroke, da bi lahko prinesli. Ponovno vas prosim, da pridete v polnem številu na prihodnjo sejo. Pozdrav vsem sestram naše podružnice ter celokupnemu članstvu SŽZ! Ivana Dolinar, tajnica. Št. 39, Biwabik, Minn.—Tem potom se želim najlepše zahvaliti vsem cenjenim sestram naše podružnice za vso dobrohotnost in požrtvovalnost, katero ste mi izkazale ob času moje poroke. Zelo sem bila vesela tolike naklonjenosti. Hvala lepa vsem, ki ste se trudile in mi pripravile tako lepo presenečenje oziroma “shower” in me obdarile s tolikimi darili. Posebna hvala podružnici za dar deset dolarjev. Iskrena hvala moji dragi mamici, ki je toliko žrtvovala in se trudila, da je vse izpadlo tako sijajno. še enkrat se vam vsem skupaj prav iz srca zahvaljujem. Upam, da bom imela priliko, izkazati vsaki posamezno svojo hvaležnost, vsaj s časom. Mrs. Frank Žgajnar. Št. 40, Lorain, Ohio.—Dne 2. septembra smo imele nad vse sijajni banket, prirejen po naših faranih cerkve sv. Cirila in Metoda, v počast našemu novo-dobrodošlemu župniku Rev. Milan Slajetu, ki so bili prestavljeni iz Collinwooda v Lorain. Videli smo, da so morali biti zelo priljubljeni v Collinwoodu, ker je posetilo to slavnost veliko njihovih dobrih prijateljev, ki so v lepih govorih izražali svojo ljubezen in sicer tako ganljivo, da ni bilo oko brez solz. Službovali so tam dvanajst let. Upamo in želimo, da bi tudi pri naši fari skupno delovali še večje vrsto let! Naša podružnica št. 40, tem potom izreka Rev. Milan Slajetu čestitke za tako lepe in podučljive članke v Zarji, katere vsi radi beremo. Enako priznanje glavnemu odboru za tako lepo urejeno glasilo SŽZ. Bolne imamo tri članice, katerim želimo kaj kmalu ljubega zdravja. članici, ki je umrl soprog izrekamo naše globoko sožalje. Ranjkemu pa naj sveti večna luč! Pozdrav vsem sestram naše podružnice in celokupnemu članstvu S2Z! Agnes Jančar, predsednica. Št. 41, Cleveland (Collinwood), O.— Naša seja 6. septembra je bila prav dobro obiskana. Le tako naprej drage sestre, pridite vsaki mesec v tako lepem številu, ker ako nas bo več navzočih pri sejah, temveč bomo storile koristnega za našo podružnico. Vsaj zdaj bodo večeri bolj hladni in bo toliko bolj prijetno prihajati na seje, kjer imamo še zabavo po vrhu. Dne 29. septembra bomo priredile domačo zabavo v Turkovi dvorani. Vabimo vse članice in tudi njih soproge in prijatelje, da nas posetijo. Zabave bo za vse dovolj. Za dobro godbo bodo skrbeli Krištof bratje. Naj sporočam, da nas je na zadnji seji obiskala naša urednica Zarje, sestra Albina Novak. Najlepša hvala ji za obisk in za lepe vspodbujevalne besede. (Hvala tudi vam za vašo prijaznost.—A. N.) Tetka štorklja je pa bila precej pridna z njenimi obiski pri naših sestrah. Obiskala je: sestro Dolšek in ji pustila princa, prvorojenčka; pri sestri Terček je pustila zalo hčerko; pri sestri Širila tudi hčerko in pri sestri Cihon hčerko. Vsem želimo ljubega zdravja, kakor' tudi, da bodo postale čez 15 let članice SŽZ. Prosim vas, da pridete v lepem številu na prihodnjo sejo 4. oktobra. Pozdrav! Mary Lušin, predsednica. št. 43, Milwaukee, Wis.—Dolgo sem že mislila, kaj bi vendar napravila, da bi enkrat dobila vse članice na sejo, ker vem, da, ko bi enkrat začele, bi potem redno hodile. Zato pa, ko sem tako dolgo študirala sem si vendar nekaj takega zmislila, da katera ne bo prišla na prihodnjo sejo, jo bo do vekomaj grevalo. Povedati nočem, ker je že stari pregovor, da ženska radovednost vleče. Zato pa samo toliko povem in garantiram, da se še niste in tudi se ne boste tako smejale, kakor se boste 14. oktobra, če pridete na sejo. Imamo tudi dosti važnega za ukreniti zaradi pijače in domače zabave, katero bomo imele 12. januarja. Torej, prosim vse članice, da pridete na sejo. Ker smo sklenile, da bomo imele samo enkrat v letu se moramo pa takrat bolj potruditi in postaviti. Kakor same veste, do sedaj smo zmeraj imele premalo prostora, in nismo mogle dobro postreči, zato smo letos najele Harmonic dvorano, kar pomeni tudi večje stroške in se bomo morale že sedaj začeti z delom. Torej, prosim članice, pridite na seje in tam povejte, kar vam je na srcu, bodisi slabo ali dobro, ker le potem je lahko skleniti tako da je za vse prav. Me ženske smo tako špas-ne. da ko pride seja nimamo nič za reči, ko pa pridemo drugje skupaj pa ni konca ne kraja. Sklenimo da od danes naprej se bomo spoštovale, kar smo tudi obljubile in prisegle. Še enkrat vas hočem opomniti, da ne pozabite na špas, ki vas čaka 14. oktobra na seji. Na svidenje! Podpredsednica. Št. 45, Portland, Ore. — Redovitu sjednicu obdržavale smo dne 9. septembra kod sestre Cecilije Pezelj, koja nam je sa svojim suprugom izkazala lijep doček i gostoljubivost. Oni su roditelji šestero zdrave i lijepe djece. Mildred, 3 godine stara, odnesla je prvu nagradu u natječanju u “Baby Show,” gdje jest pronadjena, kao naj-lijepša i najzdravija djevjčica iz me-dju 9 stotina djece. te je proglašena "Kraljica djece.” Članice podružnice čestitaju im i žele sretan i dug život njima i obitelji. Jesenska kiša počima padati, time se zatvaraju ljetni pikniki. Dakle treba da se pripremamo za zimske zabave, gdje čemo se opet moči sa-stajati. Zadnji mjesec poklonila je društvu dar za izigravanje M. Golik, kojeg je dobila A. Knez sa sretnim brojem. Ista se je odmah javila za buduči mjesec dovesti dar. Oktobra 14. biti če sjednica kod sestre Ana Popp, 1332 N. E. Mason. Dodjite sve. — Uz pozdrav, M. Golik. Št. 47, Garfield Heights, O.—Na zadnji seji je bila odsotna naša tajnica sestra Tomažič in to zato, ker je bila delegatinja na konvenciji S. D. Z. Zaradi odsotnosti bom pa jaz nekoliko popisala o našem delovanju. Udeležba na seji je bila kot po navadi. Ker so sedaj bolj hladni in vabljivi večeri za pohajati na seje, je upati, da boste se vse veliko bolj zanimali za nje in se jih udeleževale. Prihodnja seja bo 10. oktobra. Pridite vse, ker se imamo za pomeniti glede šivalnega kluba. Sestra Žida-nič, bivša predsednica, je priporočala zelo dobro idejo s katero smo se strinjale in to je, da bi, na prihodnjih sejah kaj ukrenile za pomoč revnim družinam za Zahvalni dan, ki je zadnji četrtek v mesecu novembru. Prebrano je bilo tudi vabilo od št. 25, za na slavnost, ki bo prirejena ob priliki izročitve Spominske knjige. Naj ob tem času izrekama naše iskreno priznanje za tako uspešno delovanje v prid S2Z. Da bi še druge podružnice posnemale te agilne delavke pri št. 25. čestitamo! tudi sestri Mary Otoničar nad sijajno zmago! Nekega dne koncem avgusta, frči in leta čez Garfield park, nekam zamišljena in s težkim bremenom, tetka štorklja, ki gleda kam bi stopila na varna tla. Dolgo ne pomišlja, ko se ustavi pri sestri Shuster in pusti družini krepkega sinčka, da jim »bo prepeval lepe otroške melodije. Naše iskrene čestitke Mr. in Mrs. Shuster! Sestra Meserko^ je srečno prestala težko operacijo. Želimo, da bi kmalu okrevala in se udeležila gej. še vedno bolan v bolnici se nahaja soprog naše tajnice, Mr. Tomažin. Želimo, da bi kaj kmalu okreval ter se vrnil zdrav k svoji ljubi družini in prijateljem ter, da bi kot prej deloval na društvenem polju. Preminul je soprog sestre Vitigoj. Težka je bila ločitev in ni je najti utehe nad izgubo dobrega soproga in očeta, sorodnika ter prijatelja. Bil je zelo priljubljen povsod in gotovo še najbolj pri Bogu, ki ga je poklical k Sebi pripravljenega z dušo njemu dopadljivo. Naše globoko sožalje sestri Vitigoj! Lepe pozdrave celokupnemu članstvu SZ Z! Jennie Pugelj. Št. 49, Noble, Ohio.—Seja, ki se je vršila 4. septembra je bila prav dobro obiskana. Pogrešale smo našo blagajničarko sestro Kosten, ki je priklenjena na bolniški postelji. Obenem vsem bolnim sestram smo po- slale lepe šopke cvetlic. Sestra A. Gnidovec je obljubila, da bo darovala za sv. mašo v ta namen. Izvolile smo tudi veselični odbor, obstoječ iz deklet in mladih žena. Prosi se vas, da jim greste v vseh ozirih na roke. Na prihodnji seji bomo ukrepale radi bodoče veselice ali card party, zato pridite v polnem številu. Prilagam pesem, ki se lahko poje po napevu: “Blagor mu, ki se spočije,” in bi se lahko rabila v zadnji pozdrav umrli članici, kjer prilika dopušča. Pesem, katero sem sama iztožila se glasi: Mirna spavaj, draga sestra, od trpljenja in skrbi; znojne kaplje osušene, žalost srca me mori. Težke boje si prestala žena, mati, bila si: v grobu zdaj boš počivala duh pa naj se veseli. Otroke tukaj si zapustila za teboj bridko se solze; ni mame več, ki bi vodila jih čez trnjeve steze. Mož tvoj grenke solze toči zanj tolažbe najti ni; bridka smrt zdaj vaju loči le žarek upa mu blešči. Da tudi če je smrt nemila stegnila svojo zdaj roko, in Tebe kruto pokosila še videlo Te bo Oko. In tudi me v Zvezi sestre, pogrešale Te bomo zdaj; prosile vse da Oče večni dodeli Ti nebeški raj. Ako je članica še dekle, se druga kitica glasi: Smrt te mlado je pobrala, kakor cvetka bila si, v grobu zdaj boš počivala duh* pa naj se veseli. Potem se pa izpusti tretja, četrta in peta in se poje to kitico: Drage starše si zapustila brate, sestre, ljubljene, da bi Ti lahka zemlja bila to njih iskrene so želje. Nato sledi šesta kitica. Pozdrav vsem članicam S2Z! Mary Stušek, predsednica. št. 53, Brooklyn, Ohio.—Lepa udeležba pri zadnji seji je gotovo dokaz, da se naše članice vedno bolj zanimajo za SŽZ. Le tako naprej, drage sestre! Sestra Kolanz je nam prinesla na ogled posteljno odejo, katero smo šivale in je zelo lepa akoravno ni še izgotovljena. Mislim si že, da bi bila vsaj toliko srečna in jo zadela, ker prihaja zima in me rado zebe. Toda privoščim jo tudi drugim, zato upam, da boste pridno segli po tiketih, kadar bodo v prodaji in s tem pripomogle naši ročni blagajni, ker imamo vedno kake stroške za poravnati. Teta štorklja je pustila zato hčerko pri sestri K. Strel. Naše čestitke in želje, da postane članica, ko bo 15 let stara. Sestra K. Valentine se počuti vedno bolje po operaciji na slepiču. Ker ne spada k nobenemu društvu smo ji plačale mesečnino za štiri mesece namesto, da bi ji poslale cvetlice v bolnico. Gotovo smo ji ustregle. Naša dolžnost je, da vedno pazimo na to, da ohranimo svoje dobre članice, katere doleti nezgoda. Se en par mesecev in bomo čitale dopise novih tajnic. Oprostite mi, ker nisem preveč zmožna v pisavi, toda ni zamere, ker sem pohajala samo v štiri razrede v Ljudsko šoto v žir eh. Katera članica je od tam doma mi naj kaj piše. Pozdrave vsem dopisovalkam in članicam SŽZ! Anna Jesenko, tajnica. Št. 54, Warren, Ohio.—Naša zadnja seja je bila bolj slabo obiskana; zato ste prošene, da se udeležujete sej v večjem številu, ker ako nas je več navzočih potem tudi lahko kaj več ukrenemo v korist podružnice. Za sporočati imam veselo novico, da je po 11. letih teta štorklja obiskala našo predsednico, sestro Rose Racher ter ji v nedeljo 1. septembra za spomin pustila zato hčerko in na isti dan se je oglasila tudi pri sestri Josephine Cigolle in _tudi njej pustila hčerko, prvorojenko. Želimo vsem skupaj ljubega zdravja in da bi bile kmalu zopet med nami! Iz obiska v stari domovini sta se vrnila Mr. in Mrs. Banozich. Vsi smo vesele, da sta se srečno vrnila v našo sredo. Pridite v polnem številu na prihodnjo sejo prvi četrtek v mesecu oktobru. Pozdrav vsem članicam S2Z! Anna Petrich, tajnica. —. . . . . ' URNA NEŽIKA j-———........................................ Za današnjo kolono imam prav čedno pisemce, katerega sem prejela od moje dobre prijateljice Urške iz Clevelanda. To pismo jasno priča, kako ga ženske polomimo z našo vedno preveliko naglico. Dokazuje tudi, kako se je moja prijateljica že zelo dobro naučila angleško govoriti, čeprav je tukaj v Ameriki le kakih 20 leti Pismo se glasi: Draga prijateljica: Nežika, Tebi moram potožiti, kaj se je meni pripetilo zadnji teden v Clevelandu. Veš tukaj prodajajo na štrit karah “passe,” ki koštajo $1.25 in s tem piltkom se vozimo lahko ves teden ponoči in podnevu po kateri kari se hočemo. Tako, da sedaj imamo me ženske večkrat priliko se kam peljati na moževe, otrokove ali sosedove stroške. Pred dobrim tednom sem se na hitroma odpravila, da grem v Nottingham. Med časom, ko sem se fiksala, zakličem možu, da naj mi dene pass na korner kosna v daining rum. Bito je že bolj tema v rumu in, ko sem šla mimo kosna nisem nič pogledala, kaj sem zagrabila, temveč sem kar po-taknila v paketbuk misleč, da je pass. Ko pride čas za doli iti s kare in pokazati pass, jaz kar po koncu stopim pred kondukterja in mu podmo-lim pass pod nos in nato sem stopila k vratom, da grem ven. On pa pride k meni in reče: “ledi, kar fer, plis!” Jaz ga pogledam in pravim: “no kar fer, mister, mi gat pass!” On me pisano pogleda in z jezo reče: “ledi, ju mek mistek, ju no got pass!” Nato še enkrat odprem paketbuk in primem za kar sem mislila ves čas, da je pass in na moje presenečenje vidim, da Je le hercava baba. Kaj naj storim nato? Pogledam še enkrat v prištofl, pa je bil popolnoma brez vsakega centa. Hitro se obrnem h konduktorju ter ga prosim: “Plis ekskus, mi anest ledi. Mi pej; nekst vik ai stej hom.” Nato mi je odprl vrata in jaz skočim hitro ven, da sem si še peto izbila. In tako sem prišla do moje prijateljice, vsa izdelana in sama nisem vedla, kako bi ji povedala, kaj vse se mi je pripetilo. Ker pa toliko držim na mojo osebo, ji nisem hotela potožit ampak predno sem šla od nje sem jo prosila, da naj mi posodi 10 centov za karo, ker nerada Uadram na kari za čenč in da imam samo velik denar s seboj. Njen mož mi je pa peto nazaj pribil, da mi ni bilo treba domov krevsat. Ampak če me bi bla Ti Nežika slišala, ko sem domov prišla, kako sem jaz zaropotala nad možem. In po daljšem kreganju sem odnehala jaz, ker sem mogla pripoznati, da je bila vsega kriva le moja nagiost. To je bil dober nauk za mene, da bom v vodoče bolj pazila. Vejš Nežika, to mojo zgodbico zaupam samo Tebi, ker vem, da si moja dobra prijateljica in Ti ne pripoveduješ vsakemu, kar tja v en dan. Če se Tebi kaj pripeti, pa Ti meni potoži, ker name se lahko zaneseš. Lepo te, pozdravlja Tvoja prijateljica Urška. 0----------------- CVETLICE V avgustu in septembru se lahko vsejejo tiste cvetlice, ki cveto prihodnje leto. Najbolje je, če si pripraviš posebno gredico na solnčni strani vrta. Zabij v vsak ogal gredice en količek ter ogradi z štirimi deskami, katere naj sežejo po en palec v zemljo. V gredici zemljo globoko prekopaj in prerahljaj ter zaznamuj vrste, kamor poseješ eno ali drugo vrsto cvetlic. Čez zimo jih pokrij z su him listjem pa boš že zgodaj spomladi občudovala nove poganjke. Čebule od belih in drugih lilij rade gnijejo, zato naredi jamico kakih pet palcev globoko ter natresi peska, kamor potožiš čebulo. Potresi s peskom vso čebulo potem jo pa še zagrebi s zemljo. Pesek mora biti droban kot je sipa. Katera ljubi cvetlice, naj posadi sedaj v septembru krokuse. Ti so jako potrpežljivi in cveto v kratkem času brez vsega posebnega negovanja. Cebulce so jako poceni in se rade razmnožijo. Vsadiš jih lahko na vrt ali pa v lonček kot hišne cvetlice. HELEN YURCHICH: Cenjene sotrudnice! Najlepša zahvala, ker tako pridno polnite naš Kuhinjski kotiček z recepti in navodili. Posebna hvala, ker ste se tako lepo odzvale meseca avgusta. Ker sem bila odsotna od doma ter sem iste prejela že pozno, mi je bilo nemogoče jih odposlati na uredništvo ob pravem času. Prosim, da mi oprostite. Vsi poslani recepti bodo priobčeni v zaporednih številkah. Prva, ki mi je poslala recept v mesecu avgustu je bilal Mrs. Mary Stare, 1096 Norwood Rd., Cleveland, Ohio, kateri sem tudi poslala obljubljene borovnice. Recept bo priobčen v angleščini, ker je bil tako poslan. Najbolj brihtna glavica je pa naša sestra Bara Kramer v San Francisci, ker ona mi je pisala, da ji naj prej pošljem borovnice in potem bo nam pisala, kaj je ž njim naredila. Pozdravljene! Blueberry Cake Mix in order given: one egg, % cup sugar, M cup shortening, one teaspoon baking powder, % cup milk, pinch of salt, one cup sifted flour, mixed with salt and baking powder. Beat together and put it in greased cake tins. Spread Blueberries on the top of the dough. Sprinkle with sugar and bake it in a moderate oven 45 minutes or until cake leaves the sides of the tin. Turn the cake on a plate upside down. Mrs. Mary Stare, 1096 Norwood Rd., Cleveland, Ohio, sends greetings to all her friends in Minnesota and would like to hear from them. She formerly lived in Elcor, Minn. Ta recept je bil prvi, ki sem ga prejela in je s tem bila Mrs. Starc deležna borovnic, katere sem ji odposlala. Borovničcn liker Pripravi si dva funta opranih borovnic, par klinčkov, skorjico cimeta, en kozarec prekuhane vode in en kvart dobrega alkohola ali žganja. Vse to napolni v steklenico s širokim vratom, pokrij in postavi na solnce za tri tedne. Postavljaj posodo kjer je več solnca in večkrat premešaj. Čez tri tedne pa to mešanico precedi in ji prilij še sirupa. Sirup napraviš tako, da skuhaš en pajnt vode in en funt sladkorja. Hladan sirup in precejeno žganje skupaj zlij in napolni v steklenice ter jih trdno zamaši. Ta liker je dobro zdravilo zoper grižo in želodčne bolezni. Vkuhane borovnice Lepe, zrele borovnice operi v več vodah. Odcedi jih in vlagaj v steklenice. Med vlaganjem potresi sladkorja. Na en kvort borovnic potresi tri žlice sladkorja. Steklenice napolni do vrha potem jih pa napol zapri in kuhaj v posodi, katero napolni 7. vodo. Ko ta voda zavre, računaj dvajset minut, nakar poberi steklenice iz vode, vsako trdno zapri, povezni, da se prepričaš, da nikjer ne teče. KUHINJSKI KOTIČEK Oba recepta je prispevala Mrs. Mary Vrček iz Newburg, Ohio. Kuhani štruklji s pljučnim nadevom Na deski naredi testo iz dveh skodelic moke, enega jajca, pol žlice masti in nekoliko mlačne, slane vode. Testo dobro udelaj potem pa pusti pod poveznjeno skledo počivati eno uro V vodi prevri svinjska ali telečja pljuča. Ko se ohladijo, jih zreži in zmelji. V kozici razcvri eno žlico masti, zarumeni v njej dve žlici krušnih drobtin ter pol žlice drobno zrezanega peteršilja. V to mast stresi zmleta pljuča. Posoli jih in popopraj ter zalij malo z juho v kateri si pljuča kuhala. Ko se nekoliko prepraži, odstavi da se shladi. Ohlajenemu nadevu primešaj eden ali dva rumenjaka ter sneg iz beljakov. Testo razvaljaj in razvleci na tanko in namaži s tem nadevom. Narahlo zvij testo, zavij v čist bel prtič ter kuhaj v slanem kropu vsaj pol ure. Kuhane štruklje položi na desko, odstrani prtič ter razreži na lepe kose. Naloži jih na krožnik ter zabeli s krušnimi, maslenimi drobtinami. Sesekljana pljuča V ponvi zarumeni eno drobno zrezano čebulco, malo peteršilja in poldrugo žlico drobtin. Masla ali pa masti vzemi eno žlico ali malo več. Ko se drobtine lepo zarumene pa stresi vmes že prej kuhana in na nudeljčke zrezana pljuča. Posoli ter potresi malo popra. Če imaš pri roki, dodaj tudi malo limonove lupince. Utepi dva rumenjaka in dodaj tudi žlico kisle smetane. To praži na malem ognju deset minut ter mešaj, da se ne pripali. Sestra Fanny Medle iz Milwaukee, \Vis., je prispevala recept za štruklje s pljučnim nadevom in recept za sesekljana, pražena pljuča. “Cake” iz borovnic Popari en funt zmletega, slanega Špeha z enim pajntom vrele vode. Ko se uhladi, zamešaj med Špeh dve jajci, en funt borovnic, en funt ruja-vega sladkorja, en funt rozin (seedless), eno šalo zmletih orehov, za 15c zrezane citrone, eno žličko sode (baking soda), eno žličko cimeta in ravno toliko dišave (allspice), oreška (nutmeg) in tri šale moke. Ko si vse to dobro zmešala, stresi v dva modela za “cake.” Model namaži in potresi malo z moko, še bolje je, ako položiš na dno povoščen papir. Ta varuje, da se testo ne prime in ne zažge. “Cake” peci pol ure. Dobro pečen “cake” malo odskoči od ploščeka, med tem ko premalo pečeno testo se še drži roba od modela. Torej glej na to znamenje pa bo “cake” ravno prav. Sestra Terezija Fear iz Pueblo, Colo., je poslala ta recept in ji je zelo žal, da ne rastejo borovnice tam, zato se pa tem toplejše priporoča za obljubljeno košarico borovnic. Kako porabiš star kruh Dve šali zdrobljenega suhega kruha polij z štirimi šalami vročega mleka. Raztopi košček čokolade, par žlic masla in vtepi dve jajci. Potresi s sladkorjem ter vse skupaj dobro premešaj. Namaži kozico ter zapeci lepo rumeno v zmerno topli peči. Kako se shrani peteršilj Izkoplji ga s koreninami. Operi ga v mrzli vodi, zaveži v šopke ter posuši v senci. Suhega spravi v papirnate vrečice. Predno ga rabiš, ga namoči v topli vodi. Zabela za krompirjevo solato Razmotaj štiri jajca, žlico masla, eno žlico bele in eno žlico gorčične moke, eno žličko soli. To postavi v dvojnat lonec ter prilivaj eno šalo vrelega jesiha in eno šalo vrele vode. Med vlivanjem urno mešaj, da se ne sprime v kepce. Ko je vse gladko razmotano, odstavi in hladno stresi vrhu zrezanega krompirja. Premešaj in potresi z drobno zrezanim peteršiljem. Ta tri navodila je poslala sestra Anna Cindrich iz Jolieta, Ul. Tirolski cmoki Drobno zreži par šnit Špeha ter ga razcvri in v njem prepraži šest žemelj. Zemlje prej tako drobno razreži kakor je koruza. Odstavi in polij z eno merco mleka. Dodaj drobno sesekane salame — kakih pet šnit zadostuje, — malo klobase, če jo ravno imaš doma, pet jajc razmotaj in dodaj. Potresi popra in soli ter žlico drobno zrezanega drobnjaka (šnitlih, po angleško: chives). Ko si vse premešala, zajemaj z veliko žlico ter napravi okrogel cmok. Zakuhaj cmoke v vreli osoljeni vodi dvajset minut. Kuhane poberi iz vode, naloži na krožnik ter jih zabeli z maslenimi drobtinami. Take cmoke lahko daš s kislim zeljem ali pa tudi na goveji juhi. Poslala sestra Helena Lukane iz Collinwooda, Ohio. Pecivo s sadjem Pripravi si fino testo kakor se rabi za krofe. Razvaljaj ga za prst debelo, podolgasto krpo in ga položi na podolgasto, namazano pekačo. Vrhu testa pa naloži jagode ali kakoršno drugo sadje imaš pripravljeno. Večje sadje kot so breskve, marelice, jabolka, hruške, je treba zrezati na tanke kosce ter jih lepo razvrstiti po testu. Potresi sladkorja in cimeta ter posta- vi na toplo, da testo vzhaja. Speci lepo rumeno in hladno razreži na male kvadrate. Koruzni zrezki Zavri pol kvarta mleka in med vretjem zamešaj pol funta koruzne moke. Če je pregosto, prilij še malo mleka, da bo tako kakor mehka polenta. Kuhaj deset minut nakar postavi proč, da se shladi. Na maslu prepraži dve ali tri pesti na male koščke zrezanega kruha. Ta kruh in dve ali tri jajca zamešaj med polento. Vse skupaj naj bo tako gosto, da se lahko reže v lepe zrezke. Povaljaj jih v drobtinah ter opo-haj na masti. Serviraj jih s solato. Krompirjevi cmoki s šunko Skuhaj štiri ali pet krompirjev ter vroče pretlači skozi sito. Prideni dve šlici masla in dva rumenjaka ali pa eno celo jajce. Moke dodaj toliko, da lahko napraviš mehko testo. Potresi z moko ter razvaljaj testo in razreži na štirioglate krpice. Testo ne sme biti pretanko razvaljano, ker bi se trgalo. Na vsako krpico položi žličko zrezane šunke ter lepo stisni ogličke skupaj. Vsak cmočec povaljaj v stepenem jajcu in drobtinah ter rumeno opohaj na masti. Članica, ki je poslala recepte: Pecivo s sadjem, Koruzni zrezki, Krompirjevi cmoki s šunko, in Kruhovi cmoki kuhani v prtičku, je Mrs. Mary Frhne iz Maple Heights, Ohio. Koncem pisma omenja, da ima kuhinjsko knjigo, katero je sama spisala, ko je služila v Ljubljani pred 35. leti. Lepo jo prosimo, da se oglasi vsaki mesec. (Dalje prihodnjič) KOTIČEK ZA VPRAŠANJA? Piše MISS MARY HUDOLIN, tajnica št. 41 Večkrat sem slišala, “da se človek uči dokler živi!” Kako resnično je to povedano. Vedno je kaj novega in praktičnega za slišati ali brati. Ko sem to premišljevala, mi je prišla na misel ta ideja: Koliko koristnega in zanimivega bi si lahko ena drugi, medsebojno podale članice SŽZ potom našega glasila Zarje. Resnica je, da nam Zarja prinaša vsakovrstne izobraževalne članke, toda ako bi še upeljali Kotiček za vprašanja v katerem bi lahko izmenjavale vprašanja in odgovore druga drugi potem bi pa res bil še bolj popolen list za ženske, ker bi odgovarjal vsem zahtevam. šest tisoč žen in deklet! Koliko koristnih vprašanj in nasvetov bi to liilo! V eni izdaji bi se priobčilo vprašanja in v drugi potem odgovore in tako naprej. Pisati dopis, je včasih bolj težavno delo, toda staviti samo vprašanja in odgovarjati, bi se pa marsikatera članica s zanimanjem potrudila. Vprašanja naj bi se tikala gospodinjstva sploh. To je za začetek. Sčasoma bi se pa tudi lahko priobčevala vsakovrstna vprašanja za ženo in dom. Ako se tudi vam zdi, da bi bilo koristno prinašati Kotiček za vprašanja, potem pišite na uredništvo. iiiiiiiiiiiiiiniM TRIJE RODOVI Spisal Engelbert Gangl (NADALJEVANJE) J11 • !| • H • II *u Dolga zastava je visela s strehe. Okolo vhodnih vrat se je vil težak venec, spleten iz smrečja in bršljana. Gospoda je prišla iz mesta in je ogledovala lepoto nove, bele hiše. Obdajal jo je lep, velik, izravnan svet, kamor bodo krepke, mlade roke pričarale vrt, poln cvetja in sadja. Zbiralo se je ljudstvo, in mladina je prihajala v praznični obleki. Egidij Brankovič je stal na pragu. Mirno, veselo in ponosno je gledal množico, ki se je zbirala okolo njega. XII. Vračali so se izgnanci, ubežniki so prihajali. Do njih je dospela vest o lepoti domače vasi. Zbudilo se je hrepenenje in je vstalo z nevzdržno silo. Hoteli so videti lepoto domače vasi in so ostavljali tujino, in prihajali so na domačo grudo. O, sveta zemlja, ti edina, ljubljena! Vračali so se ubežniki, izgnanci so prihajali. Bili so trudni in izmučeni. Upognjeni so jim bili hrbti, žuljave so jim bile roke, koža je počrnela od solnca in prahu. Globoke brazde so jim ležale po licih, lasje so posiveli. Prihajali so možje in žene; otroci, zrasli v tujini, so prihajali. Hrepenenje po lepoti domače vasi jih je dvignilo na pot. O, ljubljena zemlja, ti edina, sveta! Kolikor je preostajalo Egidiju svobodnega časa, ga je prebil na vrtu. Prvi jutranji svit ga je zalotil na njem, pozni večerni mrak mu je bil tovariš, ko je pregledoval delo enega dneva. S peskom posute steze so se vile med gredami. Mlada sadna drevesa so zelenela in cvetela in obetala bogato sadje. Otroci so prihajali in požlahtnjevali divjake in so bili veseli in ponosni, ko so gledali, kako se oživlja mrtvo oko, kako se napenja in kako poganja iz njega mehko zelenje. Radost jim je bilo tako lepo uspelo delo lastnih rok. V mladem drevju so gledali svojo podobo, videli so lepoto svo;e mladosti, kakor jim je pravil gospod Egidij, tisto lepoto, ki je vsa sveža in s cvetjem posuta, ki obeta lepo, sadu bogato jesen. Sredi vrt in ob gredah so rastli visoki rožni grmi. Težki cvetovi, beli in rdeči, so se pripogibali ob lastni teži, da jih je bilo toliko lažje vonjati, toliko lepše gledati. Prostor za vrtom, ki se je nekoliko dvigal v prisojno reber, je Egidij prekopal: in zasadil z ameriškimi trtami. Iz ključev so pognale visoke mladike. Privezal jih je h kolom, da so se spenjale kvišku in srkale moč in toploto solnčnega žara. Široko listje je spletalo nad koli senčno streho, spodaj so se napenjale jagode, ki so visele ob šibkih trtah v dolgih, sladkih grozdih. Ljudje so prihajali in gledali. Kakor da se dogajajo čudeži, tako so jim gledale oči, zavzeto in presenečeno. “Ali je mogoče?” so se izpraševali. “Ali se izpreminjajo puščave v raj?” so vzklikali. “Ali nismo izgnani iz njega?” Egidij jih je klical k sebi in hodil je med nje, ko so se zbirali na vasi. Ves je bil njihov, in vsi so bili njegovi. ‘“Delo premaga vse težave!” jim je govoril. “Delo pričara puščavo v raj, prežene temne in obupne misli, napravlja človeka zadovoljnega in zdravega! Glejte, tudi moje roke so žuljave. A ni me sram takih rok, ker je lepo tisto, kar so posejale, gojile in negovale. Sram bi me bilo mehkih dlani, ako bi bila puščava tamkaj, kjer je naš rodovitni vrt.” Ogledovali so si možje roke, izdelane od težkega truda, vse pokrite s trdimi žulji. “Saj so žuljave tudi naše roke,” so govorili. “Da, žuljave so. Ali komu so služili ti žulji? Ali niste svojih moči prodajali tujini, delali drugim, a sami ostali brez dobička? Koliko vaših zdravih sil je použila mrzla tujina, svet je pa sameval doma, da se je širila puščava kroginkrog,” je odgovoril Brankovič. “Res je!” so mu pritrjali možje. “Služil sem tujcu, trpel do usmiljenja božjega. A kaj imam?” “Dosti,” je dejal gospod Egidij. “Naučili ste se ceniti svojo moč. Zakaj naj bi služila tujcu, ako lahko služi domu? Ali je dom samo zato, da propade?” Uspehi njegovega dela so bili izpodbudna moč, ki je navdajala ljudi s pogumom in upanjem. Zganile so se roke. Po polju in po vinogradih je mrgolelo delavcev. Zemlja je bila izpočita in je rodila cvet in sad. O, sveta, blažena domača zemlja! V Zavinkovcih je vse poživelo, vse se je dvignilo v novo življenje. Ugasnile so vse govorice, ki so obdajale nekdanje razvaline Zavinščakovega doma z grozo in prekletstvom. Mimo so spali pokojniki. Mladi rod je rastel v upapolnem pričakovanju. Bogate so bile jeseni, vesela pesem je odmevala od trtja do trtja. Težki tovorni vozovi so drobili kamenje po strmih cestah. Odvažali so polne sode zlatega grozdnega soka. Svet, že pozabljen in zapuščen, je zaslovel v daljne kraje. Blaginja se je dvignila. Izgnanci in ubežniki so se otresli spominov na trpljenje; živeli so sedanjim dnem in so jih izkoriščali sebi in potomcem v prid. (Konec) r» The Vaten OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA TEAM SPIRIT By ANGELA FORTUNA, Supreme Drill Instructor We hope that our last article on drill teams has aroused interest in our English speaking members. There are several clubs who have signified their intention of beginning a team; but we should like to see this movement take hold in every branch where there are eight or more young members. It is necessary to have only eight girls to begin a team and a first drill need not be complicated nor long, so that it does not become difficult to have a well organized team after a half dozen practices. Of course, it is necessary that members be sufficiently interested to be willing to apply themselves to some regular practice before a team can function smoothly, but after a while it becomes very simple and there isn’t a member who can’t master this simple floor work after a few rehearsals. So let’s see more responses on the page next month. The more, the merrier! MRS. FRANK FORTUNA Ifežr Supreme drill team Instructress, formerly Miss Angela Hlabse, is our recent bride and a very lovely one too. We are very happy to present her to the membership as such. Our sincere congratulations to you! ACTIVITIES OF OUR BRANCHES No. 17, West Allis, Wis.—At the last meeting, it was decided that we hold meetings every second Sunday of the month through the winter season. Therefore, the next meeting will be held on October 14th, at 2:30 P. M. at the usual place. Please attend! Sincerely yours, S. Moze, secretary. No. 33, New Duluth, Minn.—Our august meeting was very well attended and a very nice time was had by all present. Those who were absent surely missed an enjoyable time. We played games at which were awarded nice prizes. Our sisters Kochevar, Podgoršek and Spehar were the committee who secured the prizes and served a very delicious lunch. Hoping that this notice will encourage most of you to come to the next meeting. We have some very important business to discuss. We’ll be seeing you! Member. No. 39, Biwabik, Minn.—I am taking this means of expressing my many thanks to the members of our WORTHWHILE It is easy enough to be plesant When life flows by like a song, But the woman worthwhile is the one who will smile When everything goes dead wrong. For the test of the heart is trouble, And it always comes with the years, And the smile that is worth the praises of earth Is the smile that shines through tears. branch for their kindness and generosity which was shown to me for my wedding. It certainly made me happy to receive such kind attention. My sincere thanks to all members for the wonderful party and the numerous gifts which were showered upon me. It made me realize that I have very many friends. Many thanks for the gift of ten dollars which the branch presented to me. I also wish to take this oportunity in expressing my special thanks to my dear mother who did so much for me. She worked so diligently and sacrificingly, and also in the best of nature. Again may I repeat my sincere appreciation and thanks to all who have done so much for me. I hope that I will have the privilege of proving my gratitude to each and every one cf you in the years to come. Sincere greetings to all! Mrs. Frank Žganjar. THIS ’N THAT ABOUT US No. 50, Cleveland, Ohio.—Our last meeting was not quite so well attended as previous meetings have been; but this was probably due to the inclement weather. Those members who were present spent an enjoyable evening after the business session was over. Cookies and root beer were served. Also strudel donated by Mrs. Frances Kure. A dainty tea apron donated by Mary Marsich, was raffled off. A Hallowe’en party is to be held after the next meeting which will be held Wednesday, October 10, at the St. Clair Bath house. Every member is invited to come in costume. The committee in charge has arranged for an interesting and enjoyable party and we hope to have a 100% attendance. Are you coming? All the girls who would like to join the drill team as well as regular drill team members please report for practice Thursday, October 4, at 7:30 P. M. at the St. Clair Bath house. Regular practice will be held every first Thursday of the month. Our drill team officiated at the initiation ceremonies and also demonstrated their drill and floor work, at the fifth anniversary celebrated by branch No. 32, of Euclid, on Sunday, August 26. We take this opportunity to thank the officers and members of branch No. 32, for the hospitality extended to the team. We enjoyed ourselves immensely. We wish to announce the birth of a baby boy to Mrs. Prances Kure, one of our most enthusiastic and active members. Congratulations! That’s all for this time, folks, next month we’ll tell about our coming card party which will be held soon. We hope that all our members attend the next meeting, so we can make final arrangements. Angela Fortuna. --------o-------- Claire: KEEP A YOUNG COMPLEXION Do you allow your face to become wind-whiped in winter without protection? All these things are wrinkle-makers, and since a girl in her twenties should not have wrinkles, you are probably guilty of one or more sins against beauty. Here’s a corrective treatment. First cleanse your skin perfectly with cream, soap and water, and—this is important—use light upward and outward strokes for the whole process. Make the application of cream, its removal with tissues, the use of a towel to dry the face, all a part of your campaign to fight the tendency of your muscles to droop. As you work, watch your face in the mirror, too, to detect any tendency to mannerisms, such as frowning, squinting, pulling down the corners of your mouth. Now place a blob of tissue cream on forehead, cheeks, nose, and chin, and with the pads of your fingers and thumb mold it into the skin. The movements are: up from the chin to the ear, from the corner of the mouth to the temple, up from the eyebrows across the forehead, from the center of the forehead outward, and finally, very lightly around the eyes with the finger tips. Leave a film of cream on all night, and in the morning before you powder, be sure to use a foundation cream or lotion that will protect your delicate, dry skin from weathering. In a week or two with this treatment your skin will begin to take on that fresh, faintly moist look that distinguishes a young complexion. --------o-------- SMART TOGS SPEED THE CHILDREN TO SCHOOL Every mother has her problems these days figuring her boy’s and girl’s wardrobe for school. Therefore, here are a few suggestions. Try a russian blouse over a plain skirt or suit and you’ll see a vast change of color in the small suit or skirt. The boys 1934 Peter Thompson suit is chosen for brilliant color contrasts such as blue wool, scarlet lacings, white braid and red belt should prove a knockout. Suededi wool velour is fashioned into a smart coat for big sister. And any big hat to match ought to be very keen for big sister. Then, too, don’t forget a few dresses for that girl, plain tailored ones and a load of starched collars and cuffs will give a dash to the plain frock every time you change them. Picture junior in white flannel shorts, a dark sweater and dashing blue beret. Also don’t forget the indispensable suede zipper jacket that every boy needs and ordinarily longs for. A jaunty polo coat dresses any suit the young man may have on. The fall suits are decidedly made of wool. While Scotch plaid is the predominating fabric for the feminine person. Also don’t forget buttons, the great big wooden ones and also the smaller leather ones. While bows and bows ate all over for the chic little miss. Sheboygan Mignonette. 0---------------- QUOTATIONS Keep your heart free from hate, your mind from worry. Live simply; expect little; give much; sing often; pray always. Fill your life with love. Scatter sunshine. DATA ON INTRODUCTIONS The maner in which introductions are made, the way in which you present one person to another and the way you respond to an introduction, may be graceful or awkward, depending on your own poise and knowledge of the etiquette rules governing the situation. Your technique, if I may call it that, if perfected, will strengthen, and if faulty, will weaken your claim on, or to, a social education. The simpler the introduction, the easier and the better for all concerned. On formal occasions the word “present” is preferable to use, as “Miss Gornik, may I present Mr. Kramer?” As this is very formal and stilted for most occasions, it is simply understood rather than spoken, and the introduction takes this form: “Miss Gornik, this is Mr. Kramer!” Or even more simpler: “Miss Gornik, Mr. Kramer!”—just two names, but in the proper sequence. There are rules which govern the order in which those names should be spoken. The first is, that a gentleman is always presented to the lady. This means that the lady’s name should be mentioned first and then that of the gentleman who is being introduced to her. The only exception is, when the gentleman is the President of the United States, or a royal personage or a dignitary of the church.—In these cases the woman is introduced to the man. Another rule is that the younger person is always presented to the older if they are of the same sex. There is also a custom that the married women take pre-cedure over the unmarried. This rule may be observed if the women in such cases are of the same age. If it happens that the unmarried one is older and very much so, then the unmarried woman is given the precedence. Then there are certain occasions when these general rules are slightly varied to fit a situation. For instance, when there is a guest of honor at a tea or reception, everyone present is introduced to her—old, young, distinguished or what not. A young girl or boy always presents his friends first to his mother, and then to his father1. Since these young people are probably intimate friends and are known to each other by their first names, the formal title of Miss and Mister may be fogotten. The introduction will be: “Mary Zorman, my mother.” Young people are very informal amongst themselves, so strict formalities are often disregarded. A man or woman introduces his wife or her husband, as the case may be, to a social equal as :“John or Mary,” or “my husband or my wife.” The title of Mister or Mistress is used when speaking to servants or employees. Other points of law are easier to explain. If we tell you the things that should be avoided when making introductions. For instance, do not say: “Miss Russ shake hands with Mr. Lokar,” or “Miss Oblak, I want to make you acquainted with Mr. Legan.” Just say Miss Oblak, Mr. Legan,” which is very easy and correct. Never say “Miss Arko, Miss Turk—Miss Turk, Miss Arko,” for the proper way is to mention each name only once and that accurate. If perchance, you do not catch the name upon being introduced to someone, do not ask to have it repeated by saying, “I did’nt catch the name.” Rather wait until sometime later, then ask the friend who introduced you or someone who knows. Men, of course, rise when introduced to women. It is not necessary for a woman to rise from her chair when she is being presented to another woman, unless that woman is much older or very distinguished. Usually men shake hands with each other upon introduction, but there are no rules about it, either for men or women. Men aren’t supposed to offer to shake hands with women unless a woman proffers her hand first. But if a man should extend his hand to a woman, she must accept it. Sheboygan Mignonette. PODRUŽNICE S. Ž. Z. IN NJIHOVI ODBORI ŠT. X, SHEBOYGAN, VVIS. Pred: Theresa Zagožen. Tajn.: Miss Mary Eržen, 1420 Geele Ave. Blag:.: Mary Ribich. Seje: Prvi torek, Šolska soba. ŠT. 2, CHICAGO, ILL. Pred.: Theresa Chernich. Tajn.: Anna Frank, 2250 W. 23rd St. B!a