GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 30 — Leto IV.
Murska Sobota, 24. julija 1952
Cena din 6.—
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun Narodna banka M. Sobota 541-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna Izhaja vsak četrtek
DOGODKI ZADNJIH DNI
   Prizadevanja jugoslovanske vlade za čim tesnejšim mednarodnim sodelovanjem ter zbližanjem z vsemi progresivnimi silami sveta so te dni doživela nov uspeh. V času, ko se je grška parlamentarna delegacija poslavljala od nas, je prispela v Beograd delegacija belgijske socialistične stranke, da se seznani z graditvijo socializma pri nas ter naveže tesnejše stike s partijskimi in državnimi voditelji. V četrtek je na povabilo zvezne vlade pripotovala delegacija španske republikanske vlade v izgnanstvu in izročila visoka odlikovanja nekdanjim borcem španske republike zoper Franca, sedanjim vodilnim osebnostim na najrazličnejših partijskih in državnih dolžnostih. Toda to še ni vse. Že več dni se mudi v naši državi burmanska delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki burmanske socialistične stranke ter vojaški in gospodarski strokovnjaki. Tudi le-ta se želi seznaniti z graditvijo socializma pri nas in z izkušnjami, ki sta jih imela pri tem Partija in vlada.
   Omenjeni prijateljski obiski samo dokazujejo, da se je ugled naše države močno dvignil v očeh onih naprednih sil, ki si žele miru in prijateljskega sodelovanja med narodi vsega sveta. Obenem dokazuje, kakšen polom je doživela protijugoslovanska klevetniška kampanja SZ in njenih satelitov: vzbudila je samo še večje spoštovanje do borbe jugoslovanskih narodov ter partijskega in državnega vodstva za ideje socializma, miru in enakopravnosti.
   Belgijska delegacija je prvič gost v naši državi. S predstavniki španske republike pa nas vežejo stare prijateljske vezi. Prav te dni poteka 16 let, ko se je svobodoljubno špansko ljudstvo dvignilo proti upornim fašističnim generalom na čelu s Francom, ki so jih podprli veleposestniki. katoliška cerkev ter nacistične in fašistične sile. Ljudstvo 'se je uprlo tako rekoč goloroko. Toda v svoji borbi ni ostalo osamljeno. Proti dozorevajočemu fašističnemu nasilju so se dvignili desettisoči po vsem svetu. Med španskimi prostovoljci so bili tudi tisoči Jugoslovanov, ponajveč člani KP Jugoslavije. Zgodovina španske revolucije je preobširna, da bi jo lahko opisali na tako skrčenem prostoru. Zaradi izdaje SZ, ki je do španske revolucije zavzela »nevtralno« stališče v času, ko so nad republikansko Španijo divjala Hitlerjeva in Mussolinijeva letala, je junaška revolucionarna Španija morala kloniti, nad njo pa se je sprostilo fašistično nasilje. Obisk, republikanske vlade pomeni zaradi tega potrditev prijateljstva, ki je bilo sklenjeno na bojnem polju v Španiji ob prelitvi krvi španskih republikancev in jugoslovanskih prostovoljcev. Opozarja pa tudi na boj zoper stalinistične sile v Moskvi, ki so v najtežjih dneh španske republike — kakor tudi pozneje — izdale stvar internacionalizma.
   Obisk burmanske delegacije nam je drag predvsem zaradi tega, ker gre za državo, katere zgodovinska pot je precej podobna jugoslovanski. Tudi današnja Burma se je šele v zadnji vojni otresla imperialističnega jarma ter pričela — predvsem po zaslugi socialistične stranke — uveljavljati socialistična načela v svoji notranji družbeni ureditvi. Borba za mir, enakopravnost in mednarodno sodelovanje predstavlja, kakor za nas, vodilno načelo burmanske zunanje politike.
   V ponedeljek se je v Chicagu v ZDA pričel kongres ameriške demokratske stranke, na katerem bodo, kakor pred dnevi republikanci, izvolili svojega kandidata za predsedniške volitve ter izdelali svoj predvolilni program. Ker se je sedanji predsednik Truman dokončno odrekel kandidature, se bo borba vodila predvsem med senatorjema Kifauverjem in Harrimanom. Nekateri politični opazovalci pa govore o medsebojnem sporazumu med obema, po katerem naj bi prvi prevzel predsedniško, drugi pa podpredsedniško mesto. Ta rešitev bi bila najugodnejša, ker imata oba skupaj zagotovljeno potrebno večino na kongresu. Kažejo pa se tudi razlike med »severnimi« in »jušnimi« predstavniki stranke glede notranjepolitičnih vprašanj. »Južnjaki« se ne morejo odreči svojih rasističnih predsodkov glede Črncev in njih enakopravnosti z belci. Zato tudi demokrati ne morejo računati s podporo črncev, v kolikor ne prepričajo južnih predstavnikov, da opuste svoje nazadnjaške težnje. Prav tako morajo do sindikalnih organizacij, t. j. do organiziranega delavstva, zavzeti ugodno stališče, ker so jih doslej močno podpirale. V tem smislu so n. pr. celo taki vodilni člani stranke kot je n. pr Russel. nastopili proti protidelavskemu Taft-Hartleyevemu zakonu, četudi so se svojčas kot demokrati potegovali
zanj. Končno besedo o bodočem stališču demokratov pa bo pokazalo zasedanje samo.
   Anglo-ameriška vojaška uprava je sprejela rimski predlog, da naj bo politični svetovalec generala Wintertona, poveljnika anglo-ameriškc uprave, iredentist Diego de Castra. Priznala je tudi Vitellija za direktorja za civilne zadeve ter imenovanje nekaterih načelnikov oddelkov. Tržaška demokratična javnost protestira zoper novo protijugoslovansko potezo Londona in Washingtona, ker podpira italijanske imperialistične težnje do Jugoslavije in raznarodovalne namene zoper Slovence v Trstu. Slovensko-italijanska ljudska fronta, kakor tudi Slovenska prosvetna zveza sta že protestirali pri gen. Wintertonu zaradi dosedanjega brezpravnega položaja Slovencev, posebno pa, kar se tiče slovenskih šol.
   Politična negotovost je znova zajela Perzijo in Egipt, dve deželi, ki sta se uprli britanskemu vplivu V Perziji ji prišel na oblast kot predsednik nove vlade Ghavam el Sulianeh, ki ga smatrajo za pristaša pogajanj z Veliko Britanijo. Somišljeniki dosedanjega vladnega predsednika dr. Mosadika, ki je dosegel podržavljenje anglo-iranske petrolejske družbe, so priredili zoper njega že več demonstracij. V Egiptu je že po nekaj dneh vladavine padla vlada Siri paše, »neodvisnega strokovnjaka«. Uradno vzrokov še niso objavili. Kaže pa, da ni mogel izdelati takšnega programa, ki bi zadovoljil egiptovske nacional. zahteve (izgon Angležev iz sueškega področja in združitev Sudana z Egiptom) ter zahteve Velike Britanije (pristop Egipta k skupnemu poveljstvu za srednji Vzhod in postopno evakuiranje britanskih čet).
Po reorganizaciji ljudskih odborov
                                Občinski ljudski odbori v Prekmurju so že pokazali napredek
   Ob primerjavi dela občinskih ljudskih odborov od ustanovitve do danes z delom bivših krajevnih ljudskih odborov ugotavljano, da je z združitvijo krajevnih odborov v občinske v Prekmurju dosežen zaželen uspeh v delu osnovnih organov ljudske oblasti. Že samo dejstvo, da se odborniki z zanimanjem udeležujejo sej ter razpravljajo o potrebah in delu svoje vasi, prispeva k izboljšanju dela.
   V večini občin, ki jih je v soboškem okraju 22 — vštevši mestno občino s posebnimi pravicami — so imeli odbori že 4 do 5 sej, na katerih so obravnavali poleg tega, kako odpraviti gospodarske in finančne pomanjkljivosti, ki so jih zagrešili nekateri bivši krajevni ljudski odbori, razne tekoče gospodarske, socialne in kulturno-prosvetne naloge. Tako so obravnavali na seji odbora Črensovci elektrifikacijo vasi Bistrica, na seji odbora Grad o ureditvi dvorane v zadružnem domu in nabavi kino-aparature itd.
   Manj razumevanja kažejo za imenovanje svetov pri občinskih ljudskih odborih, saj so jih doslej imenovali le v Soboti in Lendavi. To je razumljivo pri manjših občinah, kakor so Polana, Kuzma in nekatere; bilo pa bi potrebno, da odbori večjih občin imenujejo svete za posamezne dejavnosti, predvsem svet za gospodarstvo. S tem bi pritegnili več državljanov k sodelovanju in tudi izboljšali ter pospešili delo ljudskega odbora. Potrebo gospodarskega sveta pri občinskih ljudskih odborih nam kažejo izkušnje dela teh svetov v Soboti in Lendavi, kjer delata zelo uspešno, dočim so ostali sveti za socialno skrbstvo ter kulturo in prosveto manj delavni in se redkeje sestajajo.
                                                                                           MED DOBRIMI TUDI SLABI
   Delo občinskih ljudskih odborov se je v primeri z delom bivših krajevnih odborov na splošno zboljšalo. To pa ne velja za vse občinske odbore. Kajti ponekod, kjer so razumeli pomen združitve, so prijeli resno za delo, dočim tisti, ki v tem ne vidijo napredka, skušajo še naprej hoditi po poti krajevnih ljudskih odborov. Primer dobrega občinskega ljudskega odbora jo v Šalovcih, ki je takoj v začetknu resno prijel za delo. Vsi odborniki se redno udeležujejo sej, kar omogoča, da se njihovi sklepi v celoti in pravočasno izvajajo. Zato jim je uspelo kmalu po ustanovitvi občinskega ljudskega odbora urediti pisarniške prostore in to brez pomoči okraja, kakor to zahtevajo nekateri odbori, na primer Tišina, sami pa niti s prstom ne mignejo za izboljšanje in ureditev prostorov. Občinski ljudski odbor Šalovci je že prevzel finančne posle krajevnih odborov in jih uredil, ljudi, ki so zagrešili poneverbe, pa predlagal za kaznovanje.
   To pa ni edini občinski ljudski odbor, ki se je resno lotil dela. Jih je še več. Med njimi je treba omeniti Soboto in Lendavo, ki sta na dosedanjih sejah sprejela več sklepov in izdala nekaj odlokov za izboljšanje gospodarske, socialne in kulturne dejavnosti. Delni uspehi tega dela so že vidni.
   Poleg dobrih občinskih ljudskih odborov je pa tudi več slabih, med katerimi je treba najprej omeniti Gaberje, ki ima največjo slabost, da se večina odbornikov ne udeležuje sej. Ti se ne zavedajo svoje dolžnosti, zato vse delo prepuščajo le uslužbencem. Prav tako je graje vreden tudi odbor v Križevcih, kjer vlada neko nasprotje med odborniki in uslužbenci. Udeležba odbornikov na sejah ni najboljša, saj na vsaki manjka 4 do 5 odbornikov.
   Občinski ljudski odbor Cankova ne spada med slabe odbore, ima pa tudi svoje napake. Ta odbor prekoračuje svoje pristojnosti in na svojih sejah rešuje zadeve, za katere so pristojni re-
publiški organi ali celo zvezni. Obravnaval je nacionalizacijo in sprejel sklep, da se razveljavijo vse listine v zvezi z nacionalizacijo vinske kleti in gostilne Voglar, kar je bilo nacionalizirano z zakonom iz leta 1948. Ob drugi priliki pa je določil neki davek na izdane živinske potne liste v znesku 9 do 29 dinarjev. Kako se bodo volivci s tem strinjali?
  V    večini občin so že imenovali vaške odbore. Delo teh pa še ni vidno. Ponekod so zagrešili napako, da so te odbore imenovali brez sodelovanja volivcev.
  Kakor se je pojavila velika razlika v delu občinskih ljudskih odborov, tako Je
                                                                                       VIDNA RAZLIKA TUDI V DELU USLUŽBENCEV ODBOROV
  V   občinah, kakor so Mačkovci, Gornji Petrovci, Cankovi itd., kjer so uslužbenci razumeli, kako je treba urediti pisarniško poslovanje, so ga brez težav uredili. Slabše pa kaže tam, kjer se uslužbenci niso znašli, kakor v Križevcih, ali niso pokazali volje, kakor pri Gradu, Kuzmi in drugje.
  Iz vsega navedenega je razvidno, da poteka delo občinskih ljudskih odborov in njihovih upravnih aparatov pravilno le tam, kjer so seje odborov dobro pripravljene, kjer odborniki in uslužbenci sledijo naglemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju. Da bi lahko sledili, pa jim je treba še mnogo pomagati, jim razlagati in jih poučevati, jim nakazati cilj, kam vodi naš razvoj. Kajti le tako bodo naši osnovni organi oblasti lahko šli po poti, ki jo je nakazal predsednik sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti in zunanji minister tovariš Edvard Kardelj v svojem govoru ob sprejemu splošnega zakona o ljudskih odborih. Naloga vzgoje pa leži na partijskih in frontnih organizacijah. K.R.
Dober začetek dela
                                                  občinskega odbora OF v Vidmu
   Občinski odbor Fronte v Vidmu ob Ščavnici ima za sabo sicer kratko delovno dobo, vendar pa je v tem času dosegel precej političnih uspehov, ki se zlasti očitno kažejo v osnovnih organizacijah med frontovci v vaseh. Odborniki stalno obiskujejo članstvo in sl tako zagotavljajo možično podporo pri uresničevanju programa Osvobodilne fronte. Le živemu stiku s člani se imajo zahvaliti, da se je politični barometer na področju občine pomaknil v dobro Fronte. Če vprašaš posameznega odbornika, kako je v tej ali oni vasi. ti bo z jedrnatim odgovorom dokazal, da pozna razmere v osnovnih organizacijah, še več, povedal bo, kaj vse je Fronta napravila v dobrobit vseh občanov. Prav dejstvo, da vsi odborniki vedo za skupne naloge, je pogoj za dobro delo videmskega frontnega vodstva.
   V zadnjem času so sprejeli v Fronto 19 volivcev in izključili 3 člane, ki zaradi svojega sovražnega početja niso bili vredni članske izkaznice. Največ težav imajo v Kupotincih in Slaptincih, kjer je bila Fronta kaj malo poznana med vaščani, ne toliko po krivdi članov, pač pa zaradi mlačnega dela vaških odborov. Občinski odbor se trudi, da bi tudi v teh vaseh pripravil tla za uspešno poslanstvo Fronte, saj je ugotovil, da so ljudje pripravljeni delati za njen program. Skrbijo tudi za mladino, posebno za naraščajoče mladince, ki bodo kmalu postali frontovci. V Vidmu si prizadevajo, da bi oživeli mladinsko organizacijo, ki je zaradi nesposobnega vodstva le životarila in ni bilo uspehov. Vse hvale vredna
je mladina z Rožičkega vrha; v tej vasi je mladina steber kulturno-umetniške-ga društva, izobražuje pa se tudi v krožkih letos ustanovljenega kmetijskega tehničnega društva. Pa frontna članarina? Tudi pri tej obveznosti zgledujejo mnogim vasem; vsi vaški frontni odbori so poravnali članarino za prvo polletje, frontovci Stare gore, Trbegovec in Rožičkega vrha pa kar za vse leto. Za počitniško kolonijo so zbrali med člani nad 7000 din in v Tednu domačega tiska pridobili 20 novih naročnikov za svoje frontno glasilo.
  Vsi ti podatki pa ne bi bili popolni, če bi prezrli vzajemno sodelovanje občinskega frontnega vodstva z ljudskim odborom in ostalimi množičnimi organizacijami. V Vidmu ni posvetovanja, kjer ne bi bil prisoten voditelj Fronte. Le v slogi je moč! Da se tega prav dobro zavedajo, dokazuje tudi predlog Fronte, da bi na sedežu občine ustanovili novo podjetje j — oljarno. Ta obrat, ki naj bi dnevno predelal 500 kg oljnega semena, bi brez dvoma koristil vsem občanom, pa tudi v občinsko blagajno bi odrinil potrebne dohodke. Koliko semena je do sedaj propadlo ali pa izginilo v korita in jasli! Ker imajo že vse potrebne stroje in stiskalnico, bi z malimi stroški lahko uresničili zamisel. Čakajo pa samo na dovoljenje z okraja.
  V zadnjem času so na frontnih sestankih precej govorili o reorganizaciji v zadružništvu. Ugotovili so, da se je videmska kmetijska zadruga ukvarjala večinoma s trgovino, medtem ko je proizvodne naloge skorajda zanemarjala Edinole čebelarski odsek se je uveljavil, čeprav so v tej zadrugi velike potrebe po izboljšanju živinoreje in obnovi sadjarstva. Zato bodo kar najprej ustanovili proizvodne odseke, ki naj bi poskrbeli za pospeševanje načrtnega dela in obnove v posameznih gospodarskih panogah. Tudi zadružni dom bodo do jeseni dogotovili Seveda pa so poiskali tudi krivca za nered v zadrugi. Ni ga bilo težko najti, saj so ga poznali vsi vaščani. To je bil Mauko, sedanji gasilski sektorski poveljnik, ki je vtaknil svoje lovke v vse množične organizacije, se v njih usidral kot voditelj in svoj položaj izkoriščal za osebno bogatenje. Gospodoval je nekaj časa tudi v kmetijski zadrugi; v tem času je za zadružni denar kupoval les in ga na svoji žagi predelal v deske. Ves dohodek, ki bi ga morala dobiti zadruga, je vtaknil v žep. Prav tako je na svojo roko odstopil zadružno kamenje župniku za
popravilo farovža. Frontni odbor mu je zaradi takih nepravilnosti in dvoreznega zadržanja krepko stopil na prste in ga odstranil s položaja »Kralja na Betajnovi«. V občini imajo tudi dve kmečki delovni zadrugi. Medtem ko so se zadružniki na Rožičkem vrhu odločili, da bodo naprej gospodarili v zadrugi, pa v Bolehnečicah ni tako. V tej zadrugi bo treba ozdraviti notranje razmere, saj so napisali izstopne izjave večinoma manjši in po »večjih ribah« zapostavljeni zadružniki. Posamezniki imajo tudi prevelike ohišnice in na njih lagodno živijo, ne da bi se brigali za gospodarstvo v zadrugi.
   Že po dosedanjem deli občinskega frontnega odbora v Vidmu je mogoče oceniti kar dober začetek in korak k še večjim uspehom v bodočnosti. Pa ne samo to! Od njega bi se lahko marsikaj naučili tudi odborniki sosednjih frontnih vodstev, ki kljub temu, da imajo več pogojev za uspešno delo med frontovci, zaostajajo daleč za njimi.
Ukaz o imenovanju
                                                                                                                     narodnih herojev
   Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je izdal ukaz, s katerim se za brezprimemi heroizem v boju proti ljudskim sovražnikom in dokazano junaštvo ter zasluge med narodnoosvobodilno borbo od 1941 do 1945 odlikujejo z Redom narodnega heroja:
   JOŽE E. BORŠTNAR, podpredsednik glavnega odbora Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne LR Slovenije, ANTON A. DEŽMAN, podpolkovnik JLA, FRANC F. HOČEVAR, polkovnik JLA, DUŠAN D. KVEDER, generalni podpolkovnik JLA, BORIS KIDRIČ, predsednik Gospodarskega sveta vlade FLRJ, FRANČ LESKOŠEK, minister, predsednik Sveta za industrijo LR Slovenije, IVAN MAČEK, podpredsednik vlade in predsednik Gospodarskega sveta LR Slovenije, FRANC F. STADLER, podpolkovnik JLA, in PETER F. STANTE, generalni major JLA.
   Z ukazom Prezidija Ljudske skupščine FLRJ so odlikovani za brezprimemi heroizem v boju proti ljudskim sovražnikom in dokazano junaštvo ter zasluge med narodnoosvobodilno borbo od 1941 do 1945 z Redom narodnega heroja FRANC F. BUKOVEC, REZKA T. DRAGAR in IVAN M. SKVARČA.
                      VSA SLOVENIJA JE PRAZNOVALA DAN LJUDSKE VSTAJE
   V ponedeljek zvečer so prispele partizanske patrulje iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano na Trg revolucije, kjer jih je pričakala velika množica Ljubljančanov. Na slavnostno okrašeni tribuni so se zbrali predstavniki oblasti. Svečanosti je prisostvovala tudi vojaška in gospodarska delegacija Burme, ki so jo množice ljudi še posebno toplo pozdravile. Po igranju slovenske himne, je komandant patrulje narodni heroj Jože Klanjšek-Vasja raportiral predsedniku vlade Mihi Marinku in poročal, da je v patruljah sodelovalo nad 20.000 udeležencev. Ko so patrulje izročile svoje zastave, Je zbranim spregovoril predsednik vlade tov. Miha Marinko.
   Udeleženci pohoda partizanskih patrulj so maršalu Titu poslali pozdravno resolucijo.
   V    počastitev Dneva vstaje so se v ponedeljek zvečer zbrali Sobočani na dvorišču telovadnega doma telesnovzgojnega društva Partizan, kjer je bila proslava. Po himni, ki jo je odigrala godba na pihala, je spregovoril organizacijski sekretar Okrajnega komiteja KPS Sobota tov. Ficko. Orisal je pomen Dneva vstaje in borbo naprednih sil za osvoboditev delavskih ljudi izpod kapitalističnega izkoriščanja. Omenil je zgodovinska dejstva iz te borbe v Prekmurju od prve svetovne vojne naprej.
                                                                                                             *
   V    Beltincih se je zbrala k proslavi Dneva vstaje množica ljudi. Tu so izvedli kulturni spored v Čast Dneva vstaje v novi dvorani zadružnega doma. S tem so Beltinčani zadostili dani obvezi — za Dan vstaje so predali svojemu namenu zadružno dvorano, eno največjih in najlepših v vsem Prekmurju.
V dvodnevnem
                                                                                                                                 pohodu
partizanskih patrulj po Prekmurju niso sodelovali samo borci in mladinci. Tudi ostalo prebivalstvo je tesno sodelovalo v pripravah za pohod, pa tildi v samem pohodu. Prav zato je zajel tako širino. Prebivalstvo naših vasi je pazljivo sledilo gibanju enot, zasledovalo boje, se udeleževalo partizanskih mitingov pa tudi drugače pomagalo. Številne borce je trebalo v času pohoda prehraniti. Pri tem je pomagalo prebivalstvo. Posebno lepo se je tu izkazala organizacija AFŽ. Žene so pripravljale jedila borcem patrulj, pekle pecivo, »vrtanke«, kruh in podobno. Naj lepši delež pri tem imajo žene iz Grada, pa tudi v Bodoncih, Kuzmi, Rogaševcih, Mačkovcih, Slavečih in Kramarovcih so se potrudile.
                                                           Načrt za izboljšanje prekmurskega kmetijstva
  Podjetje za melioracije v Ljubljani izdeluje načrt za regulacijo, melioracijo in namakanje vsega spodnjega Prekmurja od jugovzhodnega kota pri Petišovcih do Turnišč, Nedelice in Polane. V prihodnjih letih pa bo vodna zadruga soboškega okraja ta načrt uresničevala z delom.
   Vremenska napoved za čas od 24. do 31. julija: prevladovalo bo lepo vreme; kratkotrajne padavine okrog 24. in 31. julija. V ostalem lepo vreme; po 27. juliju pogoste krajevne nevihte.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 24. julija 1952
                                                      ,,Zbežal sem, da bi svoji družini zagotovil svobodo ...
  Tako je dejal našim graničarjem Porabski Slovenec Janez Gašpar, kmet iz vasi Gornji Senik, ko je 14. julija prekoračil mejo in zaprosil za azil. Prišel je z vso družino. Ob preplašeni ženi sta cepetala bosonoga Karel in Agnes in njuna starejša sestra Marija. Janez
Gašpar in njegova žena Marija se bližata petemu križu. To nista človeka, ki sta se od zemlje svojih prednikov ločila zaradi tega, ker bi se jima zahotelo romanja po svetu. Ne! Tukaj sta tudi oba majhna otroka, 8-letni Karel in 5-letna Agnes, s katerima je plezanje preko min in žice nedvomno še bolj tvegana zadeva. Ko nam je Gašpar dejal, da je pribežal iz pekla, smo prisluhnili njegovemu pripovedovanju:
   »Prav gotovo že veste, da se je v mesecu maju pričelo na Madžarskem ponovno preseljevanje družin in posameznikov iz obmejnega pasu v severovzhodne predele države. Na nas Porabce so se »plavosrajčniki« (tako naziva preprosti madžarski človek organe AVH) vrgli s prav posebnim besom. Že v aprilu so pričeli sredi noči vdirati v naše mirne hiše. Metali so nas iz postelj. preklinjali in hoteli iz nas izvleči neko priznanje o skrivanju Jugoslovanskih špijonov. Debelo smo jih gledali in jih nismo razumeli, kaj pravzaprav nameravajo. Čez dan smo se borili s svojo skopo porabsko zemljo, da bi iz nje iztisnili čim več In tako vsaj za silo ugodili strašnim odkupnim meram; Ponoči pa smo morali poslušati zavijanje siren policijskih avtomobilov, ki so prihajali po svoje žrtve. Samo iz nase vasi so v maju in juniju preselili v Tiszaszentmarton 13 družin. Drugi smo čakali...
                                                                                         IZSELITEV SE VRŠI TAKO:
   Edinica AVH obkoli hišo. V njegovi družbi se nahajajo navadno še sekretar partijske organizacije in predsednik krajevnega sveta. V enega izmed hišnih kotov naženo vse člane družine, jih popišejo, nato pa jim prečita jo izjavo, s katero se hišni gospodar »prostovoljno« odpoveduje hiši in zemlji, »ker je skrival jugoslovanske špijone«. Zelo radi dodajo še stavek o skrivanju jugoslovanske radiostanice ali celo to, da je dotični ubijal madžarske vojake. Kdor se brani podpisati, ga k temu prisilijo s palicami, čeprav slišimo jokanje in onemoglo kričanje na pomoč, se nihče ne upa približati.
   Postelje odpeljanih se še niso ohladile, ko se je navadno pričela delitev plena. Prvi so oficirji AVH, za njimi funkcionarji madžarske Partije in njihovi prijatelji.
   Prav vsi Porabci čakamo, da pride vrsta na nas. Vsaka hiša ima pripravljeno najnujnejše za to žalostno pot. Ker se širijo govorice, da bodo iz Porabja preselili v notranjost države na prisilna dela več kot 70 odstotkov prebivalcev, so pričeli ljudje množično bežati in se skrivati. V drugih vaseh je Število preseljenih več ali manj enako onemu iz naše vasi. Iz vasi Ritkarovci so preselili 7 družin, iz Dolnjega Senika 3 družine, iz Monoštra (Szentgottharda) 5 družin. Vem, da tudi v ostalih vaseh ni nič drugače.
   Ker vem, da bi prišla vrsta tudi na mene, sem rajši pustil dom in zemljo, le da si rešim golo življenje. Iz internacijskega taborišča v Tiszaszentmartonu, kamor so v živinskih vagonih odpeljali vse svoje žrtve, prihajajo le redke vesti. Interniranci lahko pišejo po tretjem mesecu.
   To še ni vse. Ko je Gašpar končal s pripovedovanjem o deportacijah, je potegnil iz žepa rumeno sivo knjižico obvezne oddaje. Pokazal je nanjo s svojim žuljastim prstom in pojasnjeval,
                                                                                     KAKO MADŽARSKA VLADA IZKORIŠČA DELOVNEGA KMETA.
   Iz njegovih besed Sele lahko razumemo, kako se obvezni odkup madžarskega tipa spreminja v izredno prefinjeno metodo eksploatacije madžarskega kmeta. Odkup, ki se je v povojnih krčih pokazal kot potreben za Čimprejšnjo okrepitev gospodarstva in za prehod v socializem, se ne ukinja, temveč narašča tako da se je že pretvoril v neke vrste naturalno rento. Obvezni odkup in davek na zemljo sta v madžarskem gospodarstvu dve popolnoma neodvisni meri. ena se kosa z drugo, kar se tiče izrabljanja. Z odkupom so prizadeti vsi kmečki artikli
od pšenice in mesa, preko Jajc do paradižnikov. Višina obvezne oddaje je tako nenormalna, da kmetom ne pušča niti toliko, da bi lahko preko zime prehranili svoje družine. Gašpar pripoveduje z razburjenim, gneva polnim glasom:
   »Za svinjsko meso, ki ga oddajamo po 4.75 Frt kg, plačujemo na prostem trgu 25 Frt. Ker pa morajo imeti vse svinje, ki jih dajemo po nalogu obveznega odkupa, predpisano težo, katere pa navadno v poletnih mesecih ne moremo doseči, moramo razliko plačevati odkupnim organom po zgoraj navedeni ceni. Za 100 kg žita dobimo 60 Frt. Po izpolnjeni obvezni oddaji nam ne preostane žita za domači kruh. če hočemo, da bo družina živela preko zime, smo prisiljeni kupiti žito po 160 Frt 100 kg. Tudi če Izpolnjuješ obvezni odkup mleka, ga ne smeš, če ti ga kaj preostane, prodati svojim sosedom, temveč ga moraš obvezno prodati v mlekarno. Kmet, ki ni nikoli stradal lastnega mleka, mora na podlagi zdravniškega spričevala prejemati za bolne člane družine mleko v mlekarni, kamor ga oddaja.«
   Slično je z vsemi ostalimi proizvodi. Madžarsko gospodarstvo Živi na račun raznih prisilnih mer. V te mere je treba všteti vse, od denarnih do preseljevanja in razlaščanja. Tako se po eni izmed poslednjih odredb vlade ne sme več vršiti mlačva po gospodarstvih in takrat, kadar je kmetu to po volji. Z novim zakonom se vrši mlačva na enem mestu, ob prisotnosti posebnih poverjenikov, za vso vas. Proizvajalec-kmet ne sme biti prisoten. Pokličejo ga šele takrat, ko je država odtehtala ono, kar si je z zakonom o obveznem odkupu namenila vzeti. »Pokličejo nas takrat, ko moramo od stroja-mlatilnice odnesti prazno slamo,« je dejal Gašpar. Čiščenje strnišča po žetvi je dovoljeno le ob kontroli državnih organov. Kdor se pregreši, mora plačati 200 Frt kazni.
   Ko smo ga vprašali, kako žive In delajo ljudje, ki so postali člani kmečkih zadrug, nam je dejal:
   »V zadrugi dobijo kmetje dnevno 0,50 kg kruha, kar je za kmeta, ki trdo dela na polju, premalo. Za dnevno preskrbo mora zadružnik plačati 6.40 Frt. Pomislite pa, da ima še družino, ki mora tudi živeti, in da prejema on le 19 Frt. dnevno v slučaju, da mu je uspelo dobiti najvišjo plačo. Starčke, ki so za delo nesposobni, pošiljajo v Szentgotthard, kjer so iz bivše tobačne tovarne preuredili neke vrste internacijsko, hiralnico. V tej »hiralnici« umirajo ljudje želo hitro in množično.«
   Na koncu je Gašpar dejal: »Srečen sem, da šem pobegnil. Srečen sem, da sem si rešil družino, ki bo lahko tukaj svobodno in mirno živela.«
  Janez Gašpar s svojo ženo
Gašperjeva družina na ulici v Murski Soboti
Beseda naših bralcev
                                                                                  Taka neodgovornost
  Člani Kmetijske zadruge Lendava smo se veselili novega traktorja, ki smo ga dobili pred tedni. Zato nas je tem bolj presenetila vest, da se je nas nov, uvoženi traktor že pokvaril. Ko sta z njim orala Magdič in njegov sin, zaposlen pri Proizvodnji nafte, je naenkrat obstal sredi njive — stekli so ležaji. Komisija je ugotovila, da tega ni zakrivila tovarna, ki je traktor izdelala, temveč ljudje, ki so s traktorjem orali, ker se v ta posel niso razumeli. Novega traktorja ne bi smeli uporabljati takoj v začetku za tako težko delo. Kriv pa je predvsem odbor kmetijske zadruge, ki je traktor izposojal, ne da bi najel sposobnega traktorista, ki bi za traktor tudi odgovarjal. Kdo pa bo odgovarjal sedaj? Člani ne morejo utrpeti te škode, ki so jo povzročili poedinci — vsak mora odgovarjati za svoje delo.
  Zadevo raziskujejo oblastni organi. Upamo, da jo bodo rešili zadovoljivo v korist članov in v opozorilo vsem ljudem, ki se ne čutijo odgovorne za svoje delo.             Jožef K.
                                                                                Kaj, ko bi Ljutomerčani dobili letni kino?
  Restavracija »Triglav«, kamor Ljutomerčani zelo radi zahajajo, stoji ob lepem zelenem gozdičku, ki daje v poletnemu času prijetno senco in hladi potne prišlece. Mestno kulturno-umetniško društvo si je v bližini restavracije uredilo prostor za manjše prireditve na prostem in že nekajkrat nastopilo pred hvaležnimi gledalci, ki so se zelo dobro počutili v senci košatih bukev. V zadnjem času pa se med meščani slišijo
glasovi, da bi bilo dobro, če bi se kdo spomnil na ljutomersko publiko in dal pobudo za postavitev letnega kina na prostoru, ki ga je narava nalašč za to uredila.
  Gledalci bi našli v letnem kinu neprimerno več razvedrila kot v Domu kulture, ki je obdan z nič kaj prijetnim okoljem: mimotekočo Ščavnico, ki se v poletnih mesecih skorajda posuši, ne da bi vpila zadušljiv smrad, ki prihaja iz usedlin usnjarskih odpadkov. V takem okolju se obiskovalec kino-predstav pač ne more dobro počutiti.
  Morda bodo mestni možje upoštevali želje meščanov in se zamislili nad tem predlogom. Ljutomerčani bodo brez dvoma to akcijo podprli. Naj bi letni kino služil stotini gledalcev, ki bi v prijetnem okolju našli nekaj uric zasluženega razvedrila.            M. I.
                                                                                    Stari grešnik se težko spreobrne
  Ludvik Biro, mlatilničar iz Genterovec, se je že večkrat pregrešil proti predpisom in so ga tudi že dobili, za kar je bil kaznovan. Kljub temu se ne more iznebiti svojih strasti po nepoštenem delu. V začetku julija je mlatil žito v Dolini, občina Lendava. V treh dneh je omlatil trem kmetovalcem nekaj nad 300 kg, tako je zapisal v evidenčno knjigo in tako je zatrjeval uslužbencu občinskega ljudskega odbora. Ta pa je ugotovil še štiri kmetovalce, katerim je Biro v navedenih dneh omlatil žito — gotovo pa je še večim, saj so ljudje rekli, da je vsak dan bilo pri mlatilnici precej voz, naloženih z žitom. Kaj je Biro hotel drugega kot Špekulirati, ko ni vsega omlačenega žita zapisal v evidenčno knjigo. Tega je navajen iz prejšnjih let, zato mu je težko začeti delati pošteno. Taka setev pa mu ne bo šla v klasje, ker so ga že dobili in bo kaznovan.                  Jožef K.

                               Kako je Štuhec solil pamet svojim volivcem
  Volivci v občini Radenci prav dobro poznajo svojega občana Ivana Štuheca, kmetovalca in bivšega predsednika krajevnega ljudskega odbora na Murščaku, ki je vsa leta po vojni veljal za naprednega in razgledanega kmeta. Ni skrivnost, da si je Štuhec pridobil, ugled med volivci, ki so mu zaupali odgovorno mesto v ljudski oblasti in ga v letošnjem letu potrdili za odbornika občinskega ljudskega odbora v Radencih. Vse prav in lepo! 
  Štuhca ki se je sicer zavzemal za napredne ukrepe v svoji občini in na sejah ljudskega odbora nasvetoval več koristnih predlogov za izboljšanje gospodarstva, pa se kaj malo zanima za
zadružništvo, ki je temelj napredku kmetijstva v naši državi. Kako misli o naših zadrugah, je dovolj prepričevalno izpovedal na zadnjem zboru volivcev v Hrastju-Mota. Tamkaj je pred zbranimi volivci dejal: »Zakaj gospodarstvo v kmečkih delovnih zadrugah ne napreduje? Brez dvoma zato, ker so še v nje natepli lenuhi, potepuhi itd. Zato ste bili pametni, ker ste se dosledno branili zadruge, še več, ostali ste pošteni volivci.,.«
   Tako je Štuhec pojasnil svojim volivcem reorganizacijo v našem zadružništvu, misleč, da je prišel čas, ko lahko javno napade tisto pridobitev, katero je ves čas skrivaj sovražil. Morda je hotel volivcem dokazati, da je naša Partija grešila, ko je dala pobudo za ustanavljanje kmečkih zadrug, da sedaj popušča in daje prednost privatnemu gospodarjenju? Zanimivo je to, da ni niti besedice črhnil o splošni kmetijski zadrugi, kateri je v domačem kraju nekoč predsedoval.
   Pa pustimo njegovo besedičenje in se rajši vprašajmo:      »Ali je Štuhec
vreden zaupanja svojih volivcev, ali naj jih še zastopa v ljudski oblasti?« Kaj bodo rekli zadružniki iz Apaške kotline in iz vseh naših naprednih zadrug, ljudje, ki jih je krstil za potepuhe in lenuhe? Da! Zmotil se je, če misli, da smo zlezli v demokracijo ameriškega tipa, da so naši občinski ljudski odbori nasledovalci starih občin! Naj se nikar ne trka na prsi, češ da je napreden in dobro misleč državljan. Biti napreden, pa obenem podirati eno izmed največjih pridobitev povojnega ljudskega ustvarjanja, je nemogoča stvar, je absurd! In v tem je bistvo Štuhčevega početja pred volivci.
                                                                                      Tudi Rajh iz Pristave ne sme ostati nekaznovan
  Med tistimi zadružniki iz Stročje vasi, ki ne znajo ceniti skupne imovine je tudi Ivan Rajh iz Pristave, ki je bil letos junija izključen iz zadruge zaradi špekulativnih dejanj. Zadruga mu je
   vrnila zemljišče in inventar, medtem ko je 2 konja in 1 voz zadržala. Rajh ji je namreč ob izstopu dolgoval nad 100.000 dinarjev.
  Čeprav je s sklepom upravnega vodstva soglašal, je kmalu obljubo prelomil in znova zahrepenel po konjih. Dne 7. julija se je neopaženo prikradel v zadružni hlev v Presiki, zapregel oba zadružna konja v voz in ju odpeljal na svoj dom, misleč, da mu pač nihče ne more do živega.
  Tovariš Rajh je očitno pozabil, kaj se je pred tedni zgodilo noršmskim zadružnikom pred senatom ljudskega sodišča, da so bili le-ti zaradi nepoštenosti kaznovani Upamo, da bo ljudska oblast pregledala tudi Rajhove račune in ga poklicala na odgovornost. Vsi pošteni stročjevaški zadružniki želijo, da se početju takih zlikovcev napravi konec. Prav njim naj dado odgovor za vsa sabotažna dejanja, s katerimi so v treh letih bivanja v zadrugi težko oškodovali zadružno skupnost.           M. I.
                                                                                     Občinski ljudski odbor Grad bo moral prevetriti svoje gostilne
  Novi občinski ljudski odbor Grad vodi lokalno gospodarstvo precej uspešno. To ni niti težko, saj je bilo še ob prevzemu široko razvito in dokaj dobro urejeno. Kljub temu bo moral še marsikaj narediti, da bo preprečil izkoriščanje ljudi po bivših veljakih. Med te spadajo nekateri zakupni gostilničarji.
  V občini Grad imajo devet zakupnih gostilničarjev, s katerimi pa še niso sklenili novih pogodb. Vsi ti gostilničarji so v glavnem stari strokovnjaki, kakor se sami imenujejo. Štirje v redu izpolnjujejo svoje dolžnosti do skupnosti in gostov. Med temi je predvsem Marsik iz Grada in Sijardo iz Dolnjih Slaveč. Nekateri pa ne zaslužijo mesta gostilničarja v socialistični državi. Takšen je Kreft iz Grada, ki namenoma ne vodi glavne knjige že od 1. januarja 1952, da bi tako prikril svoje dohodke. Jz evidence, ki jo vodi, pa se ne da ugotoviti ničesar. Za navodila, ki jih prejme od ljudskega odbora, se ne zmeni. V poročilu je prikazal ogromno izgubo namesto dohodka, ni pa vedel pojasniti, kako je od izgube živel. Na to vprašanje je le vzdihnil, češ da gostilne ne more pustiti, ker za drugo delo telesno ni sposoben. Toži, da sam ne ve, koliko davkov plačuje in kakšne, zato jih ne zmore. Pa bi lahko poravnal svoje davčne obveznosti, kakor jih plačujejo drugi gostilničarji. Saj jih ne plača niti iz svojega, ker jih všteje v ceno. Torej na račun davkov odvede le tisto, kar je prejel od gostov na ta račun.
   Kreftu podoben je Bertalanič iz Radocev, Ficko iz Vidonec, Baligač iz Grada. Za noben poziv ljudskega odbora za obračun se ne zmenijo, nobenih navodil ne upoštevajo. Revizijskim organom ne dajo potrebnih dokumentov. Delajo kar po svoje, postrežba je odvisna od obrazov.
   Taki ljudje ne spadajo med gostilni-čarje socialistične države. Zato bo občinski ljudski odbor Grad moral malo prerešetati in se dosledno boriti proti vsem izkoriščevalcem. Doslej še ni storil nobenega ukrepa. Mogoče iz nevednosti ali iz bojazni pred zamero, ker je gostilničar Bertalanič že grozil, da bo obračunal z blagajnikom in drugimi, ki so poslali k njemu izvršilne organe. Svetujemo občinskemu odboru Grad, naj kar začne z delom tudi na tem področju, ker mu bo gotovo priskočil na pomoč tudi oddelek za gospodarstvo pri OLO z uvedbo postopka po uredbi o finančnih prekrških. S tem pa se bo odnos gostilničarjev do družbe in gostov izboljšal, kajti nepoboljšljivce bo treba odstraniti.             J.
Slavko Klinar:
Žaloigra v rudarskem jašku
   Toplo spomladansko sonce je poslalo svoje žarke na pomlajeno pokrajino, ki je v prazničnem oblačilu čakala na osvoboditelje. Na svetu okrog Ilovec, Kajžarja, Rinčetove grabe, Strmeča... so zacvetele hruške in jablane, v bližnjih gozdičkih se je oglasila kukavica, ubranim melodijam gozdnih pevcev pa so se pridružili zbori cvrčajočih murnov. Preljuba spomlad je spet v deželi vinske trte, ki ponižno čaka na svoje negovalce, obdana z bujno rastočim zelenjem in plevelom. Kje je vesela pesem kopačev, kje so ljudje iz pritlikavih viničarskih bajtic? Niti veselih vasovalcev, ki so ponavadi s petjem in vriskanjem pregnali nočno tišino, ni bilo več slišati. Na gričevnati svet se je spustila zlovešča mora, ki so jo oznanjali bobneči topovi, regljajoče ruske orgije, mitraljezi... Fronta se je čedalje bolj bližala in ljudje so željno pričakovali odrešitelje.
   Bilo je v deževnem mesecu, ko so se kakor črni gavrani naselili v teh krajih nemški vojaki, ko so ljudje spoznali, kako krut in neusmiljen je tujec. Bili so to zelenci z mrtvaškimi glavami na čepicah, ustaši, ki jih je pokrivala tuja vojaška suknja. Razlezli so se po svežih jarkih in čakali... Podnevi so bili kar krotki, toda gorje ljudem, katere so obiskali v nočnih urah. Odvzemali so vse, kar jim je prišlo pod roko: mast. jajca, vinsko kapljico... kdo bi vse
našteval? Gospodarili so s pištolo, plačevali pa z ostudno kleveto: Banditen! Nihče ni bil varen pred tujimi zalezovalci in nasilneži, pa tudi ne pred granatami, ki so jih semkaj pošiljali bližajoči se Rusi. Dnevi so le počasi minevali.
  Neke noči je grozovito grmelo. Streljanja ni hotelo biti konec. Ljudje so se poskrili v kleti in tam dočakali naslednje jutro, ne da bi bili zatisnili oči. Ko je vojna burja prenehala, so zaspani prilezli na plan in se niso mogli načuditi nenavadnemu prizoru: Nemci so zbežali! Neki brkati očanec, ki si je pravkar za silo nalovil svežega zraka, je z roko zamahnil proti vzhodu, rekoč: »Ljudje, glejte, ruski vojaki prihajajo!« In res. Med rahlo zibajočimi se vinskimi trtami so se svetlikale čelade. Bila je ruska izvidnica, ki je opazovala nemške položaje, ne da bi vedela, da je sovražnik že daleč za sosednjim gričem. Ljudje, ki so se bili zbrali na obronku vinograda, niso mogli verjeti svojim očem. Valovi navdušenja so se zlili v vroče želje: »Da bi le tujci nikdar več ne teptali naše zemlje!«
  Domačini so tokrat brez strahu legli k počitku. Nič hudega sluteč, so naslednjega jutra odprli svoje hrame in so se hoteli odpraviti po domačih opravkih. Kakšno razočaranje? Temna noč. ki so jo sanjavo prespali jim je znova povrnila zakamuflirane topove, sveže
strelske jame, popravljene ceste... Kakor blisk je po vasi Švignila novica: Nemci. Nemci...
   Domačija Ilovčana Franca Zemljiča je bila kakor nalašč ustvarjena za postojanko; tu se je bil naselil nemški Štab z nadutim in rejenim častnikom z majorskimi našivki. Nemci so stanovali v kleti stanovanjskega poslopja. Major je neprestano sprejemal poročila z opazovalnice. često pa si je tudi sam obesil daljnogled okrog vratu in za krajši čas zapustil svoj vami brlog. Semkaj so bili usmerjeni koraki nemških vojakov in ustašev. »Herr Standartenführer, ich melde...« so se glasili raporti, njim pa so sledila rezka povelja mladega častnika. Noč in dan so peli poljski telefoni.
   Nihče izmed Nemcev ni slutil, da tiči sovražnik v neposredni bližini — tik nad glavami. V sobani nad kletjo so se zbirali domači terenci in aktivisti. Tu ni bilo rezkih povelj, ne odsekanih raportov, ne petja telefonov... Mladi fantje, ki so v temnih nočeh delali preglavice nemškim zasedam, so se tukaj najbolj varno počutili. Gazda Zemljič je bil trdno na njihovi strani. Skrivaj jim je prinašal hrano in pijačo ter sprejemal oprezno ponočnjake-kurirje s partizansko pošto. Vse je moralo ostati zavito v skrivnost, zato so se sporazumevali s pritajenim govorjenjem. Le v nočnih urah so se skrivaj izmuznili objemu skrivnostnega bivališča. Postojanka pri Zemljiču je bila ena izmed mnogih partizanskih pribežališč v Ilovcih in bližnji okolic! Čepela je prav v sovražnikovem gnezdu.
  Tudi Herbstova domačija je bila varna postojanka domačih fantov. Vzdržala je najhujše čase, ko so se Nemci kakor mravlje razlezli po bližnjih gričkih, ko so kot dihurji stikali za partizani, ki so se čedalje težje prebijali skozi bojno črto. Nekega dne je dobil domačin Jože Kralj-Trpko obvestilo, da se morajo vsi partizani preobleči v civilno obleko. Nalogi »Obiščite ljudi po vaseh, ustanavljajte vaške odbore Osvobodilne Fronte!« Trpko Je takoj obiskal svoje kolege Janeza Halabarca-Bora, Matijo Habjaniča-Nikolo in druge, ki so se skrivali v Herbstovi postojanki, in jim izročil povelje pokrajinskega vodstva. Tovariši so se sprva temu smejali, rekoč: »Mar se bomo zdaj proti koncu vojne bali Nemcev?« Ko pa so se še isti večer srečali z nemško patruljo v Ozmečevi grabi, so spremenili svoje mišljenje. Tokrat bi Jim bila huda predla, da niso imeli ruski mitraljez, s katerim so posvetili ustašem. Mitraljezec Halabarec je vžgal po patroli in podrl dva sovražna vojaka. Po tem spopadu so se naši poznane! vrnili v postojanko in čakali na novo povelje.
  Naslednje jutro se je mimo Herbstove hiše usul trop nemških vojakov. Štirje zelenci so bliskovito planili v stanovanje in z naperjenimi brzostrelkami presenetili prestrašene žene in otroke. »Wer ist hier? — partisan, Rus?« Trpko se je naglo znašel in jim odgovoril: »Hier, alles begunec!« Ta njegova predrznost jih je rešila. Švabi so opustili svoj načrt in niso preiskali stanovanja. Pri sosedih pa so vse premetali in odnesli količkaj vredne stvari.
Terenci so se po tem dogodku umaknili v gozd, v skrite bunkerje. Nemška komanda v Zemljičevi kleti je čez nekaj dni izdala ukaz, da morajo vaščani zapustiti frontno področje, sicer bodo pokončani s svinčenkami. Vest pa je prepozno prispela v nekatere družine...

  Brž ko je sonce pogledalo izza daljnih hribov in se je pri Miklavžu oglasil cerkveni zvon, ki je vabil ljudi k rani maši, so podivjani ustaši in Nemci začeli s pogromom proti civilistom. Vdirali so v hiše, plenili in pretepali nedolžne ljudi. Vsakogar — pa naj je bil to otrok z dudo v ustih — so krstili za »bandita«. Poslednji hram so do zadnjega kotička preiskali in naposled odgnali vaščane pred Zemljičevo klet, kjer jih je s psovkami sprejel naduti major. Začelo se je mučno zasliševanje. Po vrsti so jih klicali v zaklenjeno klet in spraševali po »banditih«. Po srečnem naključju so izbrali za tolmača starega Zemljiča, ki je znal nemško govoriti. Možakar je izkoristil ugodno priliko in se Nemcem pošteno lagal. Kljub prizadevanju in psovanju ni sovražnik ničesar izvedel o partizanih. »Nihče jih ni videl«... so zatrjevali Fricom.
  Ko so opravili z zadnjim vaščanom, se je pred skupino 19 ljudi pojavil razkačeni major. Široko je zazehal, srepo pogledal po ljudeh in zaukazal bližnji patroli: »Lassen Sie die Menschen nach Hause!« Ko je izustil to besedo, je pomežiknil bližnjemu podoficirju in mu v tujem jeziku zaupno šepnil v uho: »Usoda teh ljudi je v vaših rokah, na-
pravite z njimi, karkoli že hočete!« Očitno je slutil, da se kazalec na url nemškega poraza pomika proti dvanajsti, zato si je hotel pred nedolžnimi ljudmi oprati okrvavljene roke. Nalogo je zaupal izurjenemu klavcu z nižjim vojaškim rangom, saj je že neštetokrat preizkusil njegovo vojaško »hrabrost«. Kolona je krenila po bljižnici v dolino...
   »Halt!« se je glasilo povelje ošabnega gefreiterja, ki je korakal za kolono preplašenih ljudi. Nihče izmed njih ni vedel, kakšna usoda jih čaka. Šele ko so stražarji razvrstili svoje žrtve nad gnojnično jamo na Ozmečevem dvorišču in z naperjenimi brzostrelkami čakali na povelje, je Mirova Antonija z otročičkom v naročju zaihtela: »Kaj nas bodo postrelili? Moji otroci...« več ni mogla spraviti iz sebe. Moški so si grizli ustnice, matere so jokale, malčki pa so jih posnemali, čeprav niso vedeli, da so jim štete zadnje minute otroškega življenja.
   In spet: weiter! Klavci so se premislili, ko so uvideli, da niso izbrali primeren kraj za uprizoritev zločinskega dejanja. »Kam nas ženete« so spraševale motne oči nesrečnežev? Ni bilo treba dolgo ugibati. Ko so stopicali po stezi med zelenimi leskovimi vejami, je nenadoma zazijal pred njimi rudarski jašek, ki je vodil strmo navzdol v zemeljske nedrije. Tresoča se telesa so obstala pred upadnikom. Starejši možakar, ki sl je z rokavom poslednjič obrisal smrtne srage s potnega čela, je vzdihnil: »O, da bi nas srečali Trpko, Boro
Nikola... ! Prav gotovo bi tem zločincem posvetili s partizanskimi puškami. Izgubljeni smo...« Več ni utegnil govoriti, kajti v tem trenutku je mučno tišino presekal glas surovega podoficirja: »Alles in den Gesenk!« Z veliko težavo so zločinci spravili žrtve v jamo. Matere so se z golimi rokami branile pred nasilneži, ki so jih vpričo mož posilili, nato pa pahnili v upadnik. Strahoten krik, pomešan z detonacijo ročnih granat, ki so jih morilci metali v jamo, je odmeval v daljavo. Zaregljale so brzostrelke...
   Krvava igra, ki so jo Nemci uprizorili 27. aprila, tik pred svobodo, je bila končana...
   Ko je vsa slovenska domovina vzkipela in se veselila zmage nad mračnjaštvom, je Habjanič iskal svojo ženo in tri male otroke, ki jih je pogrešal od zadnjega pogroma. Pretaknil je vse kraje, obiskal znance in prijatelje, toda svojih dragih ni mogel najti. Zla slutnja ga je privedla pred rudarski jašek, kjer bi se bil skoraj onesvestil. Zagledal je truplo svoje žene Marije, ki je izdahnila, ko je z naglavno ruto obvezovala rano svojega najmlajšega sinčka Matijčka. Tudi njene rane na glavi Je varovala krpica sinove srajce. Čeprav ni v moških letih nikdar jokal, so tokrat solze orosile njegove oči, ko je spoznal, da so se zločinci spozabili nad njegovo ženo, čeprav je bila v zadnjem mesecu nosečnosti. Stanko, Slavica! Trohneča telesca so ležala poleg mrtve matere, ki jim je dala življenje. Nepopisno strašen je bil pogled v
brezno smrti. Da mu niso popustile moči, bi bil zarjovel kakor volk v obtožbo tujcev in krvnikov: »Vi niste ljudje, Vi ste zverine v človeški podobi!«
   »Edino zadoščenje« pripoveduje preživeli rojak Rudolf Rozman iz Ilovec »so nam bili dogodki, ki smo jih doživeli po tem zločinu.« Pripovedoval je, kake so premikastili Nemce s ponarejenimi dokumenti. Trinajst letni Martinek Kovačič je iz nemškega urada odnesel štampiljko »Standartenführerja«, s katero so potlej žigosali potne dovolilnice za frontni pas. Kolikokrat se je zgodilo, da je aktivist pomolil ponarejeno listino s pečatom že zdavnaj preminulega nemškega voditelja ustašu pod nos in se tako prebil skozi sovražnikove vrste. Spominja se dni, ki jih je preživel z vaščani v gozdu pri Kupljevi grabi, kjer je bila tudi postojanka za zvezo s kurirji. Tu so imeli pravo »komuno«: 14 družin je skupaj stanovalo, se hranilo in preživljalo težke čase. Ko pa so iz vzhoda prihrumele bolgarske čete, so Nemci jadrno odnesli pete. Nepozaben se mu zdi prizor, ko je na bljižnjem hribčku srečal bežeče vojake. Tako so cepetali, da se je za njimi dvigal cestni prah. Zadnji Fric je držal v roki lonec z mastjo, ga krčevito stiskal k sebi, kakor najboljši vojak svoje orožje. Takrat se je marsikomu razjasnilo čelo in je sam sebi dejal: »Naša zemlja pač ne prenese tujega škornja!«
   In v sončnih majskih dneh se je v goricah spet razlegala vesela pesem kopačev..
Murska Sobota, 24. julija 1952
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
PO PREKMURJU IN PRLEKIJI
                                                                            40.000 din za Nacionalni komite miru
  Sindikalne podružnice soboškega okraja zbirajo prispevke za Nacionalni komite miru, ki opravlja ne samo pri nas, temveč sploh v svetu veliko in važno nalogo —- ohranitev miru. Doslej so zbrale 40.000 din. Toliko so sporočile Okrajnemu svetu sindikatov v Soboti. Poročil pa še niso poslale vse sindikalne podružnice. Zbiranje prispevkov med člani se nadaljuje. Sorazmerno največ sta zbrali sindikalni podružnici Žitofonda in Mlekoprometa.
   Pionirski odred »Toneta Tomšiča« iz Beltinec je na lastno pobudo zbral 300 dinarjev in jih poslal Okrajnemu svetu sindikatov v Soboti za Nacionalni komite miru. Dober vzgled, kako tudi pionirji mislijo na resne stvari in se za njih borijo.

   BELTINCI. — Predzadnjo nedeljo je bil v Beltincih ustanovni občni zbor sindikalne podružnice društva upokojencev, ki šteje zaenkrat 48 članov. Zboru sta prisostvovala predstavnik republiškega odbora in predsednik Okrajnega sveta sindikatov v Soboti. Navzočim sta razložila delo, naloge in pravice sindikalne podružnice, kar so z zanimanjem spremljali. Nova sindikalna podružnica združuje zaenkrat le upokojence beltinske občine; pomenili pa so se, da bi se jim lahko pridružili upokojenci tumiške in črensovske občine in delno tudi dobrovniške.
   Še 14 vlomilcev obsojenih
   V Mariboru so pretekli teden sodili drugi skupini vlomilcev iz Prekmurja. Pred senatom okrožnega sodišča je bilo 16 obtožencev, ki so zagrešili večje število vlomnih tatvin. Od teh je sodišče spoznalo 14 obtožencev za krive, dva pa oprostilo. V tej skupini je veljal za najnevarnejšega Ignac Baranja-Backo, ki je storil 12 kaznivih dejanj. Vlamljali so v kmetijske zadruge Pečarovci, Dolič in Lemerje, kjer so povzročili okrog pol milijona dinarjev škode. Razen tega so zagrešili 12 vlomnih tatvin pri zasebnih kmetih, katere so oškodovali za 300 tisoč dinarjev.
   Okrožno sodišče je obsodilo Ignaca Baranjo-Backa na 15 let, Evgena Šerkezija-Dukija na 12 let, Stefana Horvata-Pišto na 10 let, Jožeta Horvata-Sošija pa na 8 let strogega zapora. Ostalih 10 obtožencev je bilo kaznovanih z zaporom do 8 let.
  Dom onemoglih v Lukavcih
  V Lukavcih pri Ljutomeru v bivšem gradu urejujejo Dom onemoglih Posetil sem to novo ustanovo, da se na lastne oči prepričam, kako živijo starčki in starice v tem svojem novem domu. Ker upravnice Marije Levarjeve ni bilo doma, mi je prijazna Marica razkazala vse prostore, katere dokončno urejujejo. Spalnice so res krasne, higienske, z novimi posteljami in posteljino. Tudi ostali prostori so lepo urejeni, da se človek v njih počuti srečnega.
  Pogovarjal sem se s prebivalci tega doma, katerih je zaenkrat 22, kako se počutijo. Niso mi mogli prehvaliti, kako
so srečni na svoje stare dni, ko imajo tak red in čistočo, Pa tudi potreben počitek. Edino Rudek (s priimkom Alafuj),  ki je že bil v mnogih domovih onemoglih, se pritožuje, ker mu ne dajo piti (alkoholnih pijač). Preudarjen starček pa mi je rekel: »Le napišite v časopis, da bodo vedeli vsi ljudje, kako lepo in dostojno, človeško preživljamo starost v naši socialistični domovini, ne tako kakor v predvojni Jugoslaviji, ko so se onemogli morali pehati za milodari. s katerimi so se preživljali od vasi do vasi.« Zadovoljni so tudi z osebjem doma, z ekonomom, ki se trudi, da preskrbi kuhinjo s potrebnimi živili in s 
kuharico, ki jo imenujejo (kljub njeni mladosti) naša mati Pavla, ker pripravlja dobro, okusno hrano.               S. F.
ZA PREKMURSKI TEDEN POROČAJO
   SOBOTA — Za Prekmurski teden se pridno pripravlja tudi dramatska družina SKUD »Štefan Kovač« iz Sobote. Uprizorila bo komedijo du-
   brovniškega pisca Marina Držiča »DUNDO MAROJE.« Režiser, tovariš Jože Zrim, je pravilno ravnal, ko je v dramatsko družino vključil nekaj najboljših igralcev iz ostalih društev. Tako bosta nastopila v komediji dva člana MKUD »Dane Šumenjak« in član SKUD »Kajah« iz Rakičana. To zamisel režiserja — v želji, doseči res kvaliteto v prireditvi — je vsekakor treba pozdraviti.
   Dramatska skapina se bo predstavila Sobočanom komedijo »Dundo Maroje« 24. avgusta zvečer na dvorišču bivše osnovne šole v Soboti.

   BELTINCI — Prireditve Prekmurskega tedna ne bodo odražene samo v Soboti, temveč tudi po ostalih krajih Prekmurja. V Beltincih so že imeli tako prireditev, na kakšne se drugod pripravljajo la se bodo odvijale v mesecu avgustu, pred samim začetkom Prekmurskega tedna v Soboti. Prireditev — povezana s proslavo Dneva vstaje — je lepo uspela, tako njen kulturni, kakor športni del.
   Podrobneje bomo še poročali.

   ČRENSOVCI - Pri nas pripravljajo prireditve v počastitev Prekmurskega tedna. Za fizkulturno prireditev skrbi tov. Žagar, za strelstvo tov. Maučec, a kolesarje bo organiziral tov. Horvat. Pripravljamo tudi kulturni del sporeda. Tov. Kolenko bo naučil igro »Ugasle luči«, pevski zbor bo pripravil tov. Gybrek,  a nastopili bodo tudi harmonikarji ter trnjski kvartet. Vsa priprave vodi poseben odbor, ki je bil sestavljen že v začetku tega meseca. Nastop bomo imeli 17. avgusta.

   TURNIŠČE — Da ne bi ostali izven delovnih občin, ki se pripravljajo na Prekmurski teden,
smo sklenili, da priredimo fizkulturno in kulturne prireditve. Sodelujejo ljudje iz vseh vasi občine. Tako bodo Renkovčani priredili »Županovo Micko« in dali harmonikarja, dijaki bodo organizirali tek, mete in skoke, a naš pevski zbor bo sodeloval tudi v sklopu pevskega zbora iz Prekmurja, šahisti bodo odigrali za prvenstvo v občini, a postavili bodo tudi moštvo, ki se bo borilo za prvenstvo Prekmurja.

   ROGAŠEVCI — Prekmurski teden je zaposlil vse naše organizacije. Sodelovata bo mladina s simboličnimi vajami, gasilci bodo izvedli vaje s sekiricami, a kolesarji cestne dirke. Tudi naši telovadci nočejo stati ob strani, izvedli bodo različne teke, skoke in mete. Za kulturni program je tudi preskrbljeno. Tega pripravljajo kar trije tovarili, in sicer Svetina, Marič in Slokarjeva. Strelci se bodo pomerili na strelišču, da dosežejo pravico nadaljnjega sodelovanja v okrajnem merilu. Prav tako šahisti.
   BODONCI — Tovariša Makari in Drvarič pripravljata fizkulturni program za sodelovanje na Prekmurskem tednu, a tov. Hodoščekova vadi s pionirji proste vaje. Tudi gasilci se pripravljajo. Marič pripravlja strelce. Razen tega bomo Imeli lep kulturni spored. Nastopili bodo tudi plesalci. Sodelovala bo tudi godba iz Zenkovec. Odrska družina bo pripravila Nušičevo enodejanko »Gumb«.
                                                                                  Prodajalci »nedolžnih« svetih podobic
   Tako v Ljutomeru kot v Križevcih so organi trgovinske inšpekcijo zasačili prodajalce, ki so v času birmovanja razpečavali svete podobice. Morda bo spet kdo rekel, da preganjamo vero? Kakor so inšpektorji ugotovili, niso imeli dovoljenja za prodajanje teh predmetov — to pa je že nedovoljena trgovina, ki jo v naši državi preganjamo, ne glede na to, kdo jo izvršuje. Tako in nič drugače je treba stvar razumeti!
   Že samo dejstvo, da so se prodajalci poskrili v cerkvene hrame in tam opravljali nedovoljeni posel, dokazuje, da niso imeli čiste vesti. V Križevcih je kontrolni organ zasačil v cerkvi kar dva prodajalca: nekega Jesenka in Matijo Lubša, ki sta dopotovala iz Maribora. Medtem ko je Jesenko ubogal organa in zapustil cerkveni hram, pa se je Lubša trdovratno branil, češ da kot kristjan ne more zapustiti svete maše.
   Kakšen kristjan je Lubša, so imeli organi priliko spoznati v Bučkovcih, kamor sta se oba prodajalca zatekla kljub izrecnemu naročilu, da morata zapustiti področje ljutomerskega okraja. Da bi bila bolj varna pred morebitno kontrolo, sta se skrila med goste, ki so popivali v privatnem vinotoču posestnika Kosa. No, ko so ju organi tukaj zalotili, se je Lubša po dolgem obotavljanju le podal z njimi. Hoteč dokazati vernikom, da je žrtev verskega preganjanja, je vrgel svete podobice na tla in začel kričati: »Tako svobodo imamo v Jugoslaviji! Ni čuda, da bodo že jutri o njej spregovorili v radiu Budimpešta...« Njegovo kričanje je privabilo nemalo ljudi, ki so od blizu opazovali dogodek. Lubša je to priliko izkoristil za beg, vendar so ga organi varnosti znova prijeli pred cerkvenim poslopjem, kjer se je vrgel na tla in pričel strahovito kričati. Tudi tokrat je izkoristil gnečo ljudi in pobegnil v cerkev, od tam pa v zakristijo, od koder je kot kafra izginil neznano kam.
   Iz pričujočega dogodka lahko sklepamo, da je Lubša spreten trgovec in propagandist za koristi Vatikana. Prav zaradi tega, ker spada njegovo početje v zasnovane akcije vatikanskih podrepnikov, se bo moral zagovarjati pred ljudskim sodiščem, vendar ne samo zaradi nedovoljene trgovine, marveč tudi zaradi sovražnega delovanja. Roka pravice ga bo že dohitela.
Nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito
          Kaznovana šušmarka Marija Žerdinova iz Murščaka je vse leto pridno šušmarila in šivala oblekce za svoje poznance in sosede. Čeprav je z vso vnemo trdila, da ni ničesar zakrivila, so ji organi prišli na sled in jo zaradi izvrševanja obrti brez dovoljenja kaznovali. Plačala je nad tisoč dinarjev v skupno blagajno.
                                                                                                 Oh, ti »flašenšanki«!
   V ljutomerskem okraju se je zadnje čase precej razpaslo točenje alkoholnih pijač na domovih posameznih vinogradnikov, ki zaradi bogatih zalog pristnega vina na trgu ne morejo vnovčiti manj kakovostne kapljice, zlasti šmarnice. Zato prirejajo plesne prireditve, na katerih točijo vino dvomljive kakovosti, seveda po »svobodnih« cenah. Zaenkrat je udomačena navada, da gostje plačujejo kapljico od 60 do 120 din za liter.
   Ali vinogradniki res ne smejo prodajati svojega pridelka? Da bo že enkrat vsem razumljivo: Lahko ga prodajajo v večjih količinah, ne pa po litrčkih v svojih privatnih gostilnah! To pa je že nedovoljena obrt, ki jo
naši organi preganjajo. Prav zaradi tega so pred dnevi kaznovali Franca Repa iz Ljutomera in Jakoba Rosa iz Bučkovec, ki sta se bavila z drobno prodajo alkoholnih pijač. Nič manj kakor 6500 din sta morala plačati.
                                                                                              Kar brez dovoljenja v Radence!
   Organi ljudske milice, ki kontrolirajo promet na vlaku med postajama Ljutomer in Radenci, imajo opravka z mnogimi gosti in potniki, ki potujejo v zdravilišče, ne da bi si priskrbeli potna dovoljenja za obmejni pas. Prestopniki so iz raznih krajev naše države, pa tudi kmečki ljudje, ki potujejo s pletenkami v Radence po zdravilno tekočino. Mnogo ljudi je zaradi tega prekrška imelo sitnosti z varnostnimi organi! Ne samo Elza Prinčič iz Zagreba in Jovo Kumparič iz Beograda — na desetine ljudi je moralo odriniti težko zaslužene tisočake! Vse te nevšečnosti pa bi odpadle, če bi se vsak potnik v Ljutomeru spomnil, da potuje na področje bivšega radgonskega okraja, torej v obmejni pas, kjer se je mogoče sprehajati le z oblastnim dovoljenjem.
OTVORITEV GOSTILNE!
       Cenj. gostom sporočam, da sem prevzel bivšo gostilno
ŠAVEL V ČRNELAVCIH,
       katero ponovno odprem s 1. avgustom 1952!
       Cenj. goste bom postregel z najboljšo pijačo, kakor tudi z raznovrstnimi toplimi in mrzlimi jedili ob vsakem času! 
       Za obilen obisk se vljudno priporoča
                                                                                 LULIK ERNEST, gostilničar v Černelavcih
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 25.   julija — Jakob.
Sobota, 26. julija — Ana.
Nedelja, 27. julija — Natalija, Božena.
Ponedeljek, 28. julija — Zmagoslav, Viktor.
Torek, 29.   julija — Marta.
Sreda, 30.   julija — Krilan,  Julita.
Četrtek, 31. julija — Ignac.
Petek, 1. avgusta — Ljubočica, Fides.
Sobota, 2.   avgusta  — Bojan,    Porcijunkula,
Nedelja, 3. avgusta — Lidija.
Sonce vzide 26. julija ob 4.37, zaide ob 19.39. Dolžina dneva 15.02. — 1. avgusta vzide sonce ob 4.43. zaide ob 19.33. Dolžina dneva 14.50.
Gibanje lune — Prvi krajec dne 30. julija ob 2.51 uri.
SPOMINSKI DNEVI — 25. julija 1586. leta umrl ustanovitelj slovenske književnosti Primož Trubar, — 25. julija 1943. leta padec Mussolinija v Italiji. — 27. julija 1941. leta te je pričela na Hrvatskem ter v Bosni pod vodstvom Komuni stične partije ljudska vstaja proti okupatorju. — 31, julija je bilo ustanovljeno na Mokrcu partizansko taborišče ter osnovana partizanska četa, ki ji je poveljeval narodni heroj Ljubo Šercer. — 3. do 5. avgusta 1942. leta je bilo nad deset tisoč Nemcev v ofenzivi proti slovenskim partizanom na območja Blegaša.
                                                                           KINO
KINO SOBOTA predvaja od 25. do 27. julija ameriški film »VSE O EVI«, mladini neprimeren od 29. do 31. julija francoski film »VARUJTE SE PLAVOLASK«, mladini neprimeren.
KINO RADGONA predvaja 26. in 27. julija ameriški film »BIL SEM VOJNA NEVESTA«; 30. in 31. julija angleški film »OBALA«.
KINO PROSENJAKOVCI predvaja 27. julija francoski film »TONE IN TONČKA«.
                                                                       LJUTOMER
Od 25. do 27. julija: angleški film »Trgovina s starinami«.
Od 30. do 31. julija: jugosl. film »Major Bank«.
PREDSTAVE: ob delavnikih ob 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri!
   MALI OGLASI
 Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20.
DOBRO UREJENO POSESTVO na Goričkem delno ali v celoti naprodaj. Nazlov v upravi lista.
  Izgubili smo vestnega uslužbenca
ANTONA VAUPOTIČA
ki je tragično preminiti v ponedeljek, 21. julija 1952.
  Ostal nam bo v trajnem spominu!
  Ljutomer, 23. VII. 1952. UPRAVA PODJETJA »ŽIVINOPROMET«, LJUTOMER
    Tragično je preminul
    ANTON VAUPOTIČ
bivši poveljnik okrajne gasilske zveze v Ljutomera, 40-letni član in voditelj ljutomerskega gasilskega društva ter bivši podpredsednik mestnega ljudskega odbora v Ljutomera.
    Pokojnika bomo ohranili v trajnem spomina!
    Ljutomer, dne 23. julija 1952.
                                              ČLANI PROSTOVOLJNEGA GASILNEGA DRUŠTVA IN OKRAJNA GASILNA ZVEZA LJUTOMER
  Žalostni smo obstali pred grobom
ANTONA VAUPOTIČA
ki nas je za vedno zapustil v ponedeljek, 21. julija 1952.
  Skrbnega tovariša se bomo vedno spominjali!
  Ljutomer, 23. VIL 1952.
  ČLANI SIND. PODRUŽNICE »ŽIVINOPROMET«, LJUTOMER
POSESTVO (njive, gozd in sadovnjak) v bližini Ljutomera, na katerem se letno pridela ca 5000 l jabolčnika, prodam. Vprašati: Ljutomer, Postajališka 4.
                                                                                      Živinorejski odbori v cankovski občini so dobro poprijeli za delo
   Na vzpodbudo OZZ v Soboti so v okraju ustanovili več centrov kmetijskih zadrug. Tak center imajo tudi v Cankovi. Vanj so vključene vse KZ cankovske občine. Te še naprej gospodarijo samostojno, na centru pa je le neke vrste posvetovalni in pomožni organ, medzadružni odbor, ki ima tudi svojega kmetijskega tehnika — kajti vsaka zadruga ga ne more imeti V tem medzadružnem odboru ima vsaka KZ po enega zastopnika, tehnična dela pa vodi kmetijski tehnik s pomočjo agronomov OZZ v Soboti.
   V KZ so ustanovili odbore za posamezne panoge dospodarstva, tako tudi živinorejske. V cankovskem okolišu so se predvsem razgibali in navdušili za živinorejo, zato ti odbori delajo najbolje. V štirih KZ so že uvedli selekcijo živine in sicer cankovski, skakovski, strukovski in puževski. Zanimanje za to pa niso pokazali le odbori, temveč mnogi živinorejci. Za njimi ne zaostajajo daleč živinorejci iz Beznovec in Zenkovec. Vsi ti vedo, kakšno vrednost ima rodovniška živina na plemenskih sejmih. Doslej je sprejetih v rodovnik nad 300 plemenskih krav. Potrebno pa je tetoviranje vsega rodovniškega naraščaja in izboljšati kontrolo mlečnosti krav.
   Za izboljšanje živinoreje pa skrbi tudi občinski ljudski odbor z nabavo dobrih plemenjakov oziroma z denarno pomočjo zadrugam. Dobri plemenjaki so velikega pomena pri izboljšanju živinoreje, posebno zato, ker so zadnji čas nekateri kmetovalci zredili slabe plemenjake, ki so jih tudi pripuščali.
   Živinorejske odbore pri KZ pa čakajo še velike naloge. Živinorejo bo treba izboljšati pri vseh kmetovalcih, ne le pri nekaterih, ki že sedaj skrbijo za to. Treba bo skrbeti tudi za setev krmnih rastlin in gradnjo silosov, izboljšanje pridelka na travnikih in pašnikih. Kakor doslejšnje zanimanje kaže, bodo živinorejski odbori nekaterih KZ cankovske občine v bodočnosti tudi tem nalogam kos. Njihove izkušnje bodo bogato služile tudi sosednjim, saj se v vsaki vasi najde precej dobrih kmetovalcev in živinorejcev, ki bodo brez bojazni sprejeli vse dobre stvari.
                                                                                                                                                                                                                SL
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 24. julija 1952
Dva primera dobrih in slabih sindikalnih organizacij
   Nekatere sindikalne organizacije že vedno niso našle vsebine svojega dela, odkar so se z uvedbo delavskih svetov naloge sindikatov spremenile. Nekateri odborniki sindikalnih podružnic so mislili, da so s tem odpadle vse druge naloge, le sestanki so še ostali, ali pa niti ti niso več potrebni. Da sestanki, namenjeni sami sebi, niso potrebni, je pokazala praksa; saj se jih člani niso hoteli udeleževati. Praksa je pa obenem tudi pokazala, da so potrebni sestanki, na katerih obravnavajo zanimive in koristne stvari. Ti so dobro obiskani.
                                                                                          Tak dober primer sindikalnega dela lahko zabeležimo pri Proizvodnji nafte v Lendavi
   Člani obiskujejo sestanke svoje organizacije in z zanimanjem sledijo razpravam, kadar se menijo o stvareh, ki se tičejo delovnega kolektiva, ali študirajo kake nove uredbe. Upravni' odbor se zna posluževati takega načina dela, ki pritegne člane. Poleg tega in drugega pa upravni odbor sindikalne podružnice ali celotna organizacija obravnava vse stvari, ki se mu zde v škodo delovnega kolektiva ali le posameznega člana, to se reče, ščiti svoje člane, če se jim godi krivica. Zato se člani ne sprašujejo kot ponekod, ali nam je sindikalna organizacija potrebna, ali imamo od nje kako korist. O 
   tem so se že prepričali.
   Zaradi takega dela sindikalne organizacije in zaščite svojih članov pa ni potrebna večna borba med sindikalno organizacijo oziroma njenim upravnim odborom in delavskim svetom ali upravo podjetja. Prav pri Proizvodnji nafte nam dokazujejo, da lahko oba složno sodelujeta, čeprav sindikat v precejšnji meri spolnjuje svoje naloge in dolžnosti. Ko delavski svet spozna pomen in moč sindikalne organizacije, jo tudi upošteva — četudi ne bi hotel, ga ta lahko prepriča, da jo mora, ker je močna. Jasno, da pri tem ne sme prekoračiti meje svojih pravic. Če delata oba v mejah svojih pravic in dolžnosti, je tako sodelovanje možno in neogibno — in za vse koristno. To upoštevajo pri Proizvodnji nafte, zato se radi pomenijo s predstavniki sindikalne podružnice. To se je dobro pokazalo pri izdelavi tarifnega pravilnika.
                                                                                          Popolnoma nasprotni primer zasledimo v tovarni perila Mura v Soboti
   Lani v tem podjetju o sindikalni organizaciji ni bilo mnogo slišati. Novi odbor je krepkeje prijel za delo, a še zdaleč ni dosegel zadovoljivih uspehov. Čeprav se je stanje izboljšalo, ni pravega sodelovanja in sporazumevanja med sindikatom in upravo.
   Zelo poučen primer se je dogodil pred tedni, ko je sindikat priredil poučno predavanje iz zdravstva. Najprej
niso mogli dobiti prostora, kjer bi bilo predavanje, ker je bil zaklenjen. Ko so ga končno odprli z veliko muko, ker nekomu ni bilo prav, da bi v njem bilo predavanje, pa niso mogli najti enega stola, a kaj še mizo, da bi zdravnica, ki je na njihovo željo prišla predavat, lahko položila nanj svojo aktovko. Na predavanju je bilo mnogo delavk in so bile zadovoljne. Izrazile so željo, da bi bilo še več takih predavanj. Med člani je mnogo zanimanja, nad čemer se je stari upravni odbor pritoževal, in delo se mora izboljšati, če bo sedanji upravni odbor vedel pograbiti stvar na pravem koncu.
  Glavna težava v tovarni perila Mina izhaja iz pojmovanja nekaterih ljudi, češ kaj nam bo sindikat, ko imamo delavski svet. Morda pa se za tem skriva še kaj hujšega. Zato ovirajo sindikalno organizacijo, da ne bi prišla do svoje veljave v podjetju. Če sedanji upravni odbor te veljave ne bo vedel izbojevati, bo sindikalna organizacija spet zaspala — odbor bo zgubil voljo do dela, člani pa bodo menili, da je sindikalna organizacija brez pomena. To je naravni zaključek, ki se je včasih že odigral v nekaterih podružnicah. Take primere lahko zasledimo tudi danes.
                                                                                           Kaj torej storiti, da bi ta sindikalna podružnica dosegla uspehe,
s kakršnimi se lahko pohvalijo nekatere v soboškem okraju, med katerimi smo opisali delo one pri Proizvodnji nafte?
  V tem primeru, ko je upravni odbor pokazal voljo do dela, je najvažnejše, da si v podjetju pribori tisto priznanje in upoštevanje, ki mu gre. Kakor kaže, menda ravno na tem boleha ta odbor. Pri tem se ne sme bati zamere niti odnehati, če bi si nekdo v upravi prilaščal pravice, ki mu ne pripadajo. Sicer je medsebojna borba vedno škodljiva; napačno vodstvo in prikrajševanje članov sindikata pri njihovih pravicah je še bolj škodljivo. Zato je treba biti odločen, če se dela krivica.
  Te besede naj veljajo vsem sindikalnim podružnicam, kjer vlada tako ali podobno stanje. Ker pa niti upravni odbor ni delaven, je pa treba za vodstvo poiskati boljših ljudi. Treba se je otresti mnenja, da sindikat nikomu nič ne koristi. Ko se člani seznanijo s pravicami in dolžnostmi ter jih bodo dosledno izvajali, se bodo prepričali, kako je koristen. Ne ocenjevati koristi po tistih, ki ne delajo, temveč po delavnih in njihove izkušnje tudi uporabljati.                           -et.
                                                                                                                 V NEKAJ VRSTAH
   OKROŽNO SODIŠČE V LESKOVCU JE OBSODILO NA SMRT Z USTRELITVIJO bolgarskega vohuna in diverzanta Zarijo Mujoviča, bivšega kapetana jugoslovanske vojske, in njegovega glavnega pomagača Jovana Micunoviča, medtem ko so bili ostali obtoženci, sorodniki glavnega obsojenca, obsojeni na zaporne kazni od 2 do 15 let. Zarija Mujovič je junija leta 1949 pobegnil v Bolgarijo, kjer je vstopil v bolgarsko obveščevalno službo in končal vohunsko-diverzantski tečaj.
   NOVI PREDSEDNIK BOLIVIJSKE VLADE ESTENSORO, ki je prišel na oblast po preobratu meseca aprila, je izjavil, da je vlada odločena nacionalizirati tri velike družbe, ki imajo v rokah 72 odstotkov bolivijske proizvodnje,
   PRIBLIŽNO 3000 INDIJCEV JE ORGANIZIRALO »POHOD LAČNIH« do poslopja narodne skupščine v Kalkuti (Indija). Policija je uporabila solzni plin in z gumijevkami razgnala demonstrante, Prijetih je bilo 34 oseb. Člani opozicije so zapustili skupščino, ker predsednik skupščine ni hotel začeti razprave o izgredih, ki so se pripetili na ulicah.
   RUDNIK SVINCA IN CINKA NOVO BRDO v okraja Trepče bo začel obratovati te dni. Ta rudnik so že izkoriščali za časa Rimljanov in vse do vpada Turkov. V predvojni Jugoslaviji so imeli koncesijo za izkoriščanje Angleži, ki je pa niso uporabljali. To je drugi rudnik svinca in cinka v naši državi, ki je začel obratovati po vojni.
   OKROG 300 TISOČ PREBIVALCEV V SEVEROVZHODNI INDIJI je resno ogroženih zaradi poplav. Reka Brahmaputra in več njenih pritokov je narasla po prvem monsumskem deževju za 2 metra. Hudourniki so zrušili pet železniških mostov in poplavili mnogo cest.
   V   SLOVENIJO JE PRISPELA ANGELINE BRASCUGLI, predstavnica glavne zveze ženskih organizacij iz ZDA, v kateri je včlanjeno 11 milijonov ameriških žena. Obiskala bo več otroških bolnišnic v Sloveniji.
   SKUPINA 470 ŠVICARSKIH DELAVCEV je prispela v ponedeljek v Opatijo, da bo prebila letni dopust v počitniških domovih naših sindikatov.
   ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ »SRBOKOOP« V BEOGRADU je v prvem polletju t. L uvozilo kmetijskih strojev in orodja za okrog 200 milijonov dinarjev. Te stroje so dobile kmetijske in kmečke delovne zadruge in državna kmetijska posestva.
   V   POLJSKEM PARLAMENTU RAZPRAVLJAJO O NOVI USTAVI, ki so jo popolnoma prikrojili po sovjetskem vzorcu. Zamenjala naj bi staro ustavo iz leta 1947. Po predlogu novo ustave bodo odpravili položaj predsednika republike ter bo Bierut postal predsednik poljskega parlamenta.
   IZ OBMEJNE CONE BOLGARIJE proti Jugoslaviji so internirali vse družine, ki se zde bolgarskim organom »sumljive«. Oblasti oborožujejo člane partijskih organizacij v posameznih vaseh. Tako oboroženi patruljirajo ponoči po vasi in stražijo pri posameznih objektih.
KOLEKTIV KLEPARSKE DELAVNIH V SOBOTI
                                                                                se je resno spoprijel s težavami
  Kdo ne pozna kleparske delavnice v Soboti, ki se zadnji čas imenuje »Kleparstvo«. Ge drugače ne, pa vsaj po izdelkih, saj je izdelovala najrazličnejše stvari ne le za potrebe okoliškega prebivalstva, temveč je svoje izdelke prodajala tudi v najoddaljenejše kraje naše države. Na zadnjem velesejmu v Zagrebu je prejela toliko naročil, da ni mogla sprejeti vseh, ker jih ne bi mogla izpolniti.
  Vsled tolikih naročil in velikega povpraševanja po njenih izdelkih v prejšnjih časih pa so včasih nekateri delavci zanemarjali kakovost svojih izdelkov. Da se le mnogo naredi, saj naročitelji prevzamejo vse. Ti časi pa so minili. Zato je treba dobro preceniti, kaj potrošniki rabijo in kakšno kvaliteto zahtevajo. Le tako, če bodo ugodili željam potrošnikov, bo blago šlo v denar. Takrat bodo tudi trgovska podjetja, kot naročitelji, zadovoljna z njihovimi izdelki in jih bodo rada prevzemala in naročala.
  O tem in podobnem so se dobro pomenili na zadnjem sestanku delavskega kolektiva. Ob zadnji plači so namreč ugotovili, da jim je začela trda presti, ker niso dosegli plačnega fonda.
  Kako se je moglo to zgoditi? Vzrokov je več, eni pomembnejši, drugi manj. Med drugim imajo precej otroških vozičkov, katerih zaenkrat ne morejo prodati. Najvažnejši pa je gotovo v slabi kvaliteti izdelkov. Vsak naročitelj pošlje svojega zastopnika, da v podjetju pregleda in prevzame naročeno blago. Ti pa so jim gotove proizvode zavrnili kot slabe. To so izdatki, ki se od nikoder ne krijejo, kajti material je bilo. treba plačati, mnogokrat pa so plačali tudi delavca pokvarjenega proizvoda, ker niso sproti ugotavljali kakovost. Zato so sklenili, da bodo ustanovili komisijo, ki bo izdelke prevzemala od posameznih delavcev ali skupin in jih sproti ocenjevala. Neuporabne bo zavrnila in dotičnik ne bo dobil plačila za izdelavo. Tako bodo nagrajevali le koristno delo; kdor bo delal slabo in kvaril izdelke, pa bo delal zastonj. To bo sililo vse delavce k natančnosti pri delu in k izboljšanju dela.
  Na povečanje produktivnosti bo gotovo vplivala tudi razdelitev kolektiva na tri oddelke ali grupe. Tako bodo vodni inštalaterji posebej, kleparji posebej. Prav posebej pa so delavci še zahtevali, naj se seznam o zaslužku izobesi na tabli nekaj dni pred izplačilom, kar doslej ni bilo; zato so o neizpolnitvi plačnega fonda in o višini svojega zaslužka izvedeli šele na dan izplačila.
To bo povzročilo več diskusije o samem delu.
  Nadalje so ugotovili, da bo sindikalna podružnica morala postati delavnejša, prav tako tudi delavski svet. Delavski svet se cela dva meseca ni sestal, kljub temu, da so se v podjetju pojavile take težave. Neki delavec je pozval predsednika delavskega sveta, naj pojasni, zakaj se delavski svet ni sestal tako dolgo. Prav je, da delavci kličejo na odgovornost ljudi, ki so jih izvolili za svoje zastopnike, če ti ne opravljajo svojih dolžnosti:
  Uspešen sestanek delovnega kolektiva daje upanje, da se bodo resno spoprijeli s težavami in jih tudi odstranili. To potrjuje tudi delavski svet, ki se' je sestal kmalu po tem sestanku.
                                                                                         Neuklonljivi obrtni delavci v Beltincih
  Pred kratkim so se zbrali obrtni delavci krajevnih podjetij v Beltincih, da bi se pomenili, kako usmerjati delo in obdržati svoja podjetja pri življenju. Zadnje mesece so se namreč pojavile nepredvidene težave, kakor skoro v vseh krajevnih podjetjih. Te težave so bile tem večje, ker privatni mojstri niso bili prizadeti v toliki meri, kajti družbeni prispevek je obremenjeval le podjetja. Katere delavnice so zaradi tega dvigale ceno, da bi si tako pomagale, so pa zgubljale naročila. Rešitev je bilo treba iskati drugje.
  Kljub temu, da se je ta velika razlika med izdatki krajevnih delavnic in privatnih obrtnikov v zadnjem času nekoliko popravila, so obrtni delavci v Beltincih to zadevo obravnavali zelo resno. Sklenili so, da pod nobenim pogojem ne bodo klonili in delavnic razpustili, kakor so to po nekaterih krajih že storili. Najbolj odločno so se izrazili krojači. Rekli so, da bodo delali rajši za najnižjo plačo, kakor da bi kapitulirali pred privatniki. Kakor se privatnik lahko obdrži, bodo tudi oni obdržali svojo delavnico. Seveda bodo izboljšali tudi kakovost svojih izdelkov do največje možnosti. Tako bodo z dobrim delom in nizkimi cenami lahko konkurirali privatnim obrtnikom in si zagotovili dovolj dela.
  Živahna diskusija na sestanku je pokazala veliko zanimanje in odločnost obrtnih delavcev v Beltincih za ohranitev in razvoj krajevnih delavnic. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik občinskega ljudskega odbora Beltinci tov. Kreslin in jim obljubil, da jih bo ljudski odbor podpiral pri njihovem delu.
  V obmurskih vaseh brnijo mlatilnice. Letošnji pridelek žita je srednje dober; ponekod daje pšenica, ki je rasla v višjih legah, nadpovprečno (križ — 21 snopov tudi nad 30 kg) — oni iz nižjih leg —- ravnin pa, je ponekod škodovala slana in zmanjšala pridelek. Prav tako tudi rži, ki
                           je v času slane cvetela.
ŠPORT
                                                                                                      Velik uspeh jugoslovanskih nogometašev
                                                                                                             JUGOSLAVIJA : ZSSR 5:5 (3:0)
  Žreb je določil tako, da sta se v osmino finala olimpijskega nogometnega turnirja srečali reprezentanci Jugoslavije in ZSSR. Prvo srečanje je bilo odigrano v nedeljo, 20. t. m. Srečanje je bilo v središču pozornosti vse športne javnosti, in to ne samo v Finski in vsej naši državi, temveč po vsem svetu.
  Na stadionu v Tamperu, ki je bil do zadnjega kotička zaseden, se je zbralo nad 17.000 gledalcev, ki so nestrpno pričakovali borbo med dvema velikima nasprotnikoma. Čeprav se je tekma pričela z dokaj nervozno igro obeh moštev, so se naši igralci vendar prvi znašli in začeli valiti napad za napadom na vrata ZSSR. Obramba nasprotnika se temu ni mogla, dolgo upirati in že v 31. minuti je bil uspešen Mitič, k! je dosegel prvi gol. Kmalu za tem je moral vratar Ivanov drugič pobrati žogo iz mreže in minuto pred koncem tretjič. Tudi začetek drugega polčasa je bil uspešen za naše in kmalu je Ognjanov dosegel četrti gol. Po hitrem protinapadu se je Sovjetom posrečilo rezultat znižati, toda kmalu za tem je Zebec zopet zatresel mrežo nasprotniku. Ko je že vse izgledalo, da bodo Jugoslovani dosegli lepo zmago, so dosegli Sovjeti drugi in tretji gol in tako občutno znižali rezultat. Zopet je sledilo nekaj nevarnih napadov napadalne vrste Jugoslavije, vendar brez uspeha. Tri minute pred koncem so iz kota Sovjeti proti pričakovanju dosegli četrti gol in zadnjo minuto igre peti gol in tako izenačili.
  Tako se je igra nadaljevala dvakrat po 15 minut. Čeprav se je moštvo Jugoslavije zelo trudilo, da bi doseglo uspeh, vendar brez uspeha, kajti Sovjeti so pojačali obrambo in se je tako vkljub podaljšku igra končala neodločeno 5:5.
                                                                                                            JUGOSLAVIJA : ZSSR 3:1 (2:1)
  V   torek, 22. junija, je bila odigrana v istem mestu in ob istem času ponovna tekma, še bolj kakor za prvo, je vladalo ogromno zanimanje za to tekmo. Stadion je sprejel več gledalcev, kakor bi bilo to sploh ob normalnih prilikah mogoče.
  Moštvi sta nastopili v istih postavah kakor v prvi tekmi,
  V   začetku igre se moštvo Jugoslavije ni moglo takoj zbrati, kar so Rusi 'izkoristili in dosegli v peti minuti igre prvi gol. Toda to nikakor ni vzelo volje Jugoslovanom, ki so kmalu prevzeli pobudo na igrišču. Že v 15. minuti je uspelo napadalni vrsti, da je izenačila. To jih je še bolj podžgalo in moštvo ZSSR se je v glavnem le še branilo. Toda tudi to ni pomagalo. Jugoslovani so že pred koncem prvega polčasa prišli v vodstvo. Z boljšo in tehnično lepšo igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu, kar jim je prineslo tretji uspeh. Še nekaj lepih prilik za dosego gola pa je ostalo neizkoriščenih. Žoga se je trikrat odbila od same prečke, nekajkrat je pa obramba Sovjetov, na čelu z Ivanovim, komaj rešila svojo mrežo. Zadnje minute igre je napadalna vrsta ZSSR poskušala najti pot do vrat, ki jih je čuval Beara, toda brez uspeha, kajti tu je bil zid Čajkovski, Horvat,  Boškov, ki se zlepa ni dal prebiti. Proti koncu so ruski
obrambni igralci poskušali tudi s precej surovo igro, katere žrtev je bil predvsem Bobek, toda vkljub temu jih tudi to ni rešilo poraza.
  Zmaga Jugoslovanov je vsekakor izredno lep uspeh in gre tudi vse priznanje našim igralcem, ki so dali vse od sebe, da so tako častno zastopali barve naše socialistične domovine.
  Sledeči nasprotnik naše nogometne reprezentance je Danska. Tekma bo odigrana na olimpijskem stadionu v Helsinkih danes, in upamo in želimo, da se bodo naši fantje tudi to pot dobro odrezali, V primeru zmage bodo potem blizu zlate kolajne, na katero je tako z gotovostjo računala reprezentanca ZSSR, seveda na papirju.
                                                                                                   Plavalni dvoboj PK Branik II. (Maribor)—TVD Partizan (Sobota) 78:77
  Po zadnjem uspehu soboških plavalcev v plavalnem dvoboju s plavalci ZSD Celje smo pričakovali — kljub boljšemu nasprotniku — zmago domačinov v nedeljskem srečanju s plavalci PK Branik iz Maribora. Toda plavalna sreča — pa tudi smola, da rečemo tako (Sobočani so nastopili brez štirih tovarišic, katerih poseg v borbo bi gotovo odločal o točkah), sta hoteli, da so gostje odšli iz Sobote kot zmagovalci.
  Navajamo nekaj rezultatov tekmovanja:
  Na 400 metrov prosto moški: Lipovšek Saša, Branik 5:55,4; na 200 m prosto moški: Bulču Laslo 2:56,8 (Sobota); na 100 m crawl Zenske: Tomažič Irena, Branik 1:38,9, Jezovšek Marija, Sobota 1:42; na 100 m hrbtno molki: Šeruga Janez, Sobota 1:27,3; na 100 m prsno ženske: Sever Majda, Branik 1:42,4; na 100 m crawl moški: Kramberger Jožko, Sobota 1:12,6, Kocmur Janez« Branik 1:13,6; na 100 m hrbtno ženske: Nemec Elizabeta, Sobota 1:49,7; na 3X100 m mešano moški: Sobota (Šeruga, Laslo, Muster) 4:09,3; na 4X66 m crawl ženske: PK Branik 4:27,4 — TVD Partizan Sobota 4:48,1; na 4X100 m prosto moški: PK Branik 5:01,5 — TVD Partizan Sobota 5:02; na 3X100 m mešano ženske: PK Branik Maribor 5:16,6 — Sobota 5:35,
  Waterpolo srečanje so odločili Sobočani v svojo korist z rezultatom 5:3. V skupnem številu točk so zmagali Mariborčani z 78:77.
  Kljub porazu pa je le treba pohvaliti mlade in požrtvovalne soboške plavalce, saj so edini predstavniki plavalnega športa v Prekmurju in 
  Prlekiji. Med doseženimi rezultati je omembe vreden čas Lasla Bulča 2:56,8 na 200 m prsno, ki spada med najboljše letošnje rezultate, dosežene v Sloveniji na tej progi. Pa tudi madinec Šeruga Janez s časom 1:27,3 na 100 m hrbtno je dosegel kar lep uspeh.
  Tekmovanju je prisostvovalo okrog 500 gledalcev.
                                                                                                          Dirkači v Radencih
  Predzadnjo nedeljo so se v Radencih pomerili motoristi v krožnih motodirkah, ki jih je priredilo domače društvo ob priliki 70-letnice slatinskega zdravilišča. Sodelovali so tudi člani klubov iz Murske Sobote in Radgone. Proga, ki je v treh krogih vodila skozi park, je bila dolga 300—600 m. V prvi kategoriji (90 cm3) je bil prvi Anton Juršič s časom 6,12 min. V drugi kategoriji (150 cm3) je prvi privozil na cilj Jože Farič s Časom 5,16 min. V tretji kategoriji (200 cm3) je vodil Franc Zuman s 5,24 min. V četrti kategoriji (250 cm3) je mladi Jože Žagar prevozil progo v 4,05 min. (vsi domačini). V peti kategoriji (350 cm3) je zmagal Franc Šarotar iz Murske Sobote s časom 4,27 min. Tekmovalci so bili še kar dobro disciplinirani. Organizacija tekmovanja je precej šepala. Krožnim dirkam so sledile vožnje čez zapreke in polževe dirke, za katere so se gostje in ostali gledalci zelo zanimali.               -Ki-
                                                                                                               Ne sekaj smrečici
   Tudi to lahko storiš, če imaš dovoljenje v rokah in če ti je gozdar odkazal drevo, ki ga smeš posekati. Da bi se bil tega pravila držal Ivan Ozvald iz Plitvice, ne bi bil plačal 1000 din kazni. V svojem gozdu si je namreč nasekal nad 5 kubikov lesa, ne da bi bil upošteval zakonske predpise o zaščiti gozdov.
KMETIJSKI SVETOVALEC
                                                       Kaj pa žitne shrambe?
  Prav zdaj, ko so v naših vaseh zabrnele mlatilnice, je treba misliti, kako in kam bomo shranili žito, da se ne bo pokvarilo in da nam ga ne bodo uničili razni škodljivci.
  Kje so nevarnosti, ki pretijo žitnemu zrnju, in kaj moramo ukreniti, da se jim izognemo?
  Predvsem je treba vedeti, da je zrno živo, da diha in se samo hrani. Zato postaja vedno manjše in lažje. Morda ste že sami opazili, - ko ste napolnili kaščo do roba, da le-ta po krajšem času ni bila več polna; žita je bilo na videz manj, v resnici pa so se le zrna zmanjšala in izgubila na svoji teži. Praksa je pokazala, da žito pri večji temperaturi in vlagi močneje diha, se naglo krči in izgublja na teži. Zato ga moramo hraniti v čim bolj suhih in hladnih prostorih! Zrno je dovolj suho, če nima več kot 11—15 odst. vlage. Če pa je vlaga večja, se na njem pojavljajo razne bakterije in plesni, ki navadno povzročijo nepopravljivo škodo.
  Premočnemu dihanju in kvarjenju žita po bakterijah plesni se izognemo, Če vskladiščimo žito v suhe, zračne in ne pretople shrambe; Žito, ki ga hranimo na tleh v plasteh, moramo večkrat premešati in prezračiti.
  V neprimernih shrambah povzročajo občutno škodo tudi razni škodljivci:
drobne uši, žitni žužki, gosenice kaščnih metuljev, moljev, miši, podgane, vrabci itd. Navedeni škodljivci žito žro in ga uničujejo v večjih količinah. Tako uniči žitni žužek 3—10 odst. zrnovega škroba, nič manj ni požrešen molj, medtem ko gosenice zapredajo žitna zrna in moko v kopice, ki se naglo pokvarijo in zadehnijo; uš žito popolnoma uniči, je pa posebej še nevarna zaradi tega, ker je strupena. V mlinih in večjih shrambah uničujemo škodljivce s plini, miši in podgane s strupi in mačkami, dočim se pred vrabci in golobi zavarujemo s šipami in mrežami na oknih.
  Zatorej je razumljivo, da moramo žitne shrambe še pred vskladiščenjem zrnja dobro pripraviti.
  Žitne shrambe naj bodo zračne, suhe in zgrajene tako, da jih lahko vsak čas očistimo. Naj ne bodo blizu gnojišč, kajti zrnje vsrkava neprijeten vonj. S šipami in mrežami zavarovana okna je treba namestiti tako, da lahko vsak čas napravimo prepih, ki je potreben za naglo zračenje. Predno žito vskladiščimo, je treba shrambo temeljito očistiti in prezračiti ter jo razkužiti s klorovim apnom Odstraniti in sežgati je treba tudi ostanke starega žita, razkužiti razpoke v stenah in stropu
in jih zamazati z mavcem, cementom ali ilovico.
  Žito je treba pred vskladiščenjem temeljito očistiti, bodisi v čistilnici, ali pa z vetrnjačo. Tako bomo iz zrnja izločili pleve, zdrobljena zrna in plevel — vso navlako, ki srka iz zraka vlago in žito kar rada pokvari. Zrnje pa je treba tudi posušiti ter ga (Uje časa držati v suhem in hladnem prostoru. Shrambe prezračimo le takrat, ko je zunaj zrak bolj suh kot v zaprtih prostorih. Izogibajmo se zračenja v vlažnem vremenu. Dokler ni žito dovolj suho, ga vskladiščimo v tanjših slojih; julija in avgusta ga navadno hranimo v 20 cm debelih slojih, ki jih vsak dan premešamo; septembra in oktobra v 1 m debelih plasteh, ki jih premešamo enkrat na teden; od novembra do februarja v plasteh do 120 cm debeline, ki jih premešamo vsakih 14 dni, itd. V sušnih letih so lahko plasti debelejše, medtem ko morajo biti v vlažnih letih in krajih tanjše in jih je treba še pogosteje mešati.
  Skratka: od vskladiščenja žita je odvisno, kakšno seme bomo ohranili za prihodnjo setev in koliko kruha bomo imeli. Zato moramo dobro paziti, kam in kako ga bomo vskladiščili. S. J.
                                                                                          Mesto dvojčkov
  Po angleški statistiki pridejo dvojčki na vsakih 450 porodov. V Annanu na Škotskem pa pridejo dvojčki na vsakih 85 porodov. Tako je že dolga leta. Zad-
nje mesece pa se je število dvojčkov tako povečalo, da prideta dvojčka že na 65 porodov. Zato pravijo Annanu »mesto dvojčkov«. In res, če greš po ulicah, vidiš to povsod. V izložbah stoje otroški vozički za dva, otroško perilo in oblekce so večinoma narejena za par in tudi na reklamnih slikah vidiš več dvojčkov kakor posameznih otrok. Mestni park je poln enako oblečenih in enako velikih dečkov in deklic, podobnih drug drugemu, da jih razločujejo samo matere.