^odiJSma knjižniCi Kranj, Titovtt*g
INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV
Letno srečanje elanov ZB podjetja
Preteklo soboto, 21. februarja zavlekel v veselem razpoloženju v zvečer, so imeli člani ZB svoj let- pozne ure. Borci so obujali spomini občni zbor in nato tudi družab- ne na delo v preteklem letu in na ni večer. Le-ta se je ob spremstvu čase pred petindvajsetimi leti. partizanske harmonike in kitare Dosedanji predsednik odbora ak-
Družabni večer je potekal v tovariškem razpoloženju.
Vsem članicam
kolektiva
ob 8. marcu
naše iskrene čestitke!
Sodelavci
e
•
e
e
e
•
e
e
•
e
e
e
•
•
e
e
•
••••••••••••••••••••••••»•••••••••••»•••••••M
tiva ZB je podal poročilo, v katerem je zajel politično stanje, odnose in nasprotja v svetu. Poudaril je politično vlogo, ki jo mora imeti ZB kot politična organizacija. Iz poročila smo izvedeli, da je Sava v zadnjih osmih oz. devetih letih za stanovanja članov ZB namenila več kot 40 milijonov SD kreditov. V tem obdobju pa je tovarna dodelila 78 stanovanj članom ZB Sava. Nerešeni so še trije primeri (imajo premajhno in neustrezno stanovanje). Ti trije primeri bodo rešeni še letos.
člani ZB Vrhnike so opozorili, da je vez med njimi in aktivom matične tovarne preslaba. Preteklo leto so bila vsa sredstva, predvidena v letnem načrtu za delo aktiva ZB, porabljena za zdravljenje v klimatskih zdraviliščih in toplicah tistih borcev, ki so bili iz zdravstvenih razlogov nujno potrebni. Za to je bilo porabljenih preko milijon SD.
Letos bodo borci sodelovali v vseh akcijah, ki bodo organizirane ob 25-letnici osvoboditve naše domovine, in v akcijah, ki jih bo organiziral sindikat ter druge družbeno politične organizacije podjetja. Novi odbor je zadolžen, da organizira izlet borcev, povezan z obiskom zamejskih borcev na Koroškem.
Za bralce Save bo gotovo zanimiv podatek, da v naših štirih obratih dela 180 članov ZB.
V drugem delu občnega zbora je sodeloval tudi pevski oktet podjetja. Družabni večer je potekel v tovariškem razpoloženju.
Borci so izvolili tudi nov odbor aktiva, ki šteje 11 članov, in sicer: Mirko Bedekovič, Lazar Bonin, Janez Dolinšek, Dušan Feldin, Tone Kavčič, Vinko Kepic, Vili Klepač, Pepca Malavašič, Erna Mladenovič, Iso Fejzič in Janez Globočnik.
VINKO KEPIC
o statutu
ZAČENJA SE OBDOBJE POSLOVANJA PO NOVEM STATUTU (nadaljevanje)
Več razlogov je bilo, zaradi katerih smo po dveh desetletjih razvoja samoupravljanja dobiU tako zelo pomembne ustavne in zakonske spremembe. Med temi je brez dvoma spoznanje, da zaradi togosti zakonskih predpisov in poenostavljenega tolmačenja njihove vsebine v več primerih samoupravljanje ni pokazalo dovolj učinkovitosti v pogledu solidne poslovnosti in urejenih medsebojnih odnosov v samoupravnih delovnih organizacijah. Takšno poenostavljeno tolmačenje in neustrezno praktično uporabljanje zakonskih predpisov v izgrajevanju samoupravne organizacije podjetij je vodilo do stanja, da se je samoupravljanje — tako po vsebini, oblikah in odnosih — uresničevalo le v podjetju kot celoti. V tako pojmovanem in organiziranem samoupravljanju so prevladovale posredne oblike samoupravljanja, kot so delavski svet, upravni odbor in direktor podjetja. Najbrže ni potrebno daljše dokazovanje, da učinkovitega samoupravljanja ne predstavlja le »funkcija odločanja« o poslovnih in kadrovskih zadevah v organih
upravljanja, niti ne po enotnem modelu izvoljen upravni odbor (tako v pekami z 80 delavci kot v železarni s 6000 delavci), ki naj sprejema družbeno najprimernejše operativne odločitve za realizacijo planiranih oz. optimalnih poslovnih ciljev. Slabo poslovanje, neurejeni samoupravni odnosi, razne konfliktne situacije in drugo so bile posledice, ki so resno opozorile na bodoče organiziranje samoupravnega dela oz. na potrebno poglabljanje in razširjanje samoupravljanja v delovnih organizacijah.
Zaradi tega je v ustavnem amandmaju in v usklajenih zakonskih predpisih na prvem mestu določilo, da delavci uresničujejo samoupravljanje v podjetju kot celoti in v organizacijah združenega dela znotraj njih. Uresničitev samoupravljanja naj se torej doseže na poti organiziranja delavcev v ustrezne delovne skupnosti, v katerih nosijo osebno odgovornost za delovne zadolžitve in imajo pravico, da v določenem obsegu samostojno gospodarijo oz. upravljajo s svojim delom in s poslovnimi zadevami, ki so skupni vsem delavcem podjetja. V našem podjetju smo postavili prve temelje in izdelali novi projekt organizacije podjetja, ki ustreza koncepciji organiziranja samoupravnega dela, že pred več leti, predpisali pa
tudi že z drugim statutom v letu 1966.
To koncepcijo v tretjem statutu še dopolnjujemo in zaokrožujemo v organizacijskem družbeno ekonomskem in samoupravnem pogledu. Vsaka organizacija združenega dela, ki jo že od prej nazivamo tudi kot delovno enoto, predstavlja v pogledu dela organizacijski del, v poslovnem smislu pa določen kompleks gospodarjenja; delavnost, gospodarnost in samoupravnost vseh kompleksov, ki tvorijo celovitost podjetja, zagotavljajo šele poslovno uspešnost vsakega dela posebej in podjetja kot celote.
Takšen položaj delovnih enot v organizacijski in samoupravni strukturi podjetja je odločilnega pomena za racionalno gospodarjenje in zagotavljanje planiranega dohodka podjetja. Gospodarnosti in uspešnosti pa ne zagotavljajo statutarni in drugi predpisi sami po sebi, ampak delavci — njihovi uresničevalci in ustvarjalci. Zato je položaj delavca v združenem delu najprej določen in opredeljen že v prvem važnejšem poglavju statuta. Statut določa, da se le-ta določa z ustreznim organiziranjem dela, predpisovanjem delovnih dolžnosti in odgovornosti, z delitvijo osebnih dohodkov in drugem. Glavne značilnosti in posebnosti teh določil po spremenjenih zakonih pa bomo pojasnjevali prihodnjič. ŠTEFAN MARCIJAN
Obisk iz Italije
13. februarja se je mudila v naši tovarni šestčlanska delegacija združenja katoliških delavcev Italije. Spremljala pa sta jih tov. Branko Babič, predsednik komisije za mednarodne odnose pri RSS, In tov. Franc Polak, tajnik komisije za samoupravljanje pri RSS.
Delegacijo je v imenu tovarne Sava pozdravil predsednik sindikalne organizacije tov. Blaž Studen.
člani delegacije iz sosednje Italije so se zanimali predvsem za delo samoupravnih organov, za njihovo vlogo v proizvodnji in odnosu delavcev do sklepov teh organov. Prav tako je bila predmet njihovega zanimanja vloga sindikatov v našem družbenem sistemu. Gostje so postavili vrsto vprašanj, saj so bili že pred prihodom k nam seznanjeni, da je Sava eno izmed podjetij, kjer je samoupravljanje zelo dobro organizirano, kar ima za posledico tudi dobre poslovne uspehe. Pogovori so trajali 4 ure. Po končanem razgovoru so gostje zadovoljni odšli še na ogled tovarne.
»Takih odkritih srečanj si še želimo,« so pred slovesom dejali člani delegacije.
JANEZ JEREB
Gostje iz Italije v naši sejni sobi
V Savi je od vseh zaposlenih več kot tretjina žensk
zbor gasilcev
Občni
14. februarja 1970 je gasilsko društvo našega podjetja polagalo obračun svojega dela za preteklo leto. Udeležba na občnem zboru je bila zelo dobra. Dnevni red je bil precej obširen, saj so podali svoja poročila predsednik društva, tajnik, blagajnik, poveljniki obratov I, II, III in IV ter varnostni inženir. Poročila so obsegala vsa področja gasilske dejavnosti v preteklem letu.
Predsednik gasilskega društva Marjan Ceferin je dejal:
»Minilo je leto dni, odkar smo na tem mestu polagali račune o našem delu. Danes smo ponovno tukaj, da pregledamo delo od zadnjega občnega zbora do danes.
Smo gasilci in zavedamo se naše naloge, da pomagamo potrebnim, zato je tembolj pomembno, da res kritično in nepristransko ocenimo naše delo, da bi bili v akciji kos nalogam, ki jih moramo izvršiti.
V	eni od proizvodnih delovnih enot me je ustavil sodelavec in me takole nagovoril: »Strinjam se, da v podjetju rešujemo socialne probleme, sem pa proti podpiranju pijancev in lenuhov!« Najin razgovor s tem ni bil zaključen.
V	mnogočem sem se strinjal z njim, čeprav sva se zedinila, da to ni samo problem, ki bi ga lahko rešili znotraj delovne organizacije. Trditev je podkrepil s tem, da tudi na terenu podpirajo pijance in delomrzneže, medtem ko človeka, ki je zaradi dolgoletnega dela zbolel, nihče ne »povoha«. Čeprav je bilo njegovo govorjenje laično, pa je imel v mnogočem prav. Zato sem se namenil temu mnenju dodati še strokovno, ki se bistveno ne razlikuje.
V	podjetju imamo prek 60 članov kolektiva, ki prekomerno uživajo alkoholne pijače. Večino od njih lahko uvrstimo med kronične alkoholike. Zato jim je delovna storilnost upadla, poslabšalo se je njihovo zdravstveno stanje, v podjetju so zašli v konflikte in pogosto jih obravnava disciplinska komisija. Na njihovih domovih pa namesto urejene družine obstaja razvalina. Takšen človek doma pretepa otroke, ženo, in če družina išče zaščito, dobi odgovor, da se ne smejo vmešavati v odnose v družini.
Koliko časa bomo to lahko še mirno gledali, je vprašanje, na katerega ni konkretnega odgovora.
V	podjetju se že več kot 10 let trudimo, da bi zmanjšali število kroničnih alkoholikov, pa nam kljub pomoči medicine" ne uspe, nasprotno, število še narašča.
Navedena problematika ni pereča samo v Savi, ali samo v Jugoslaviji. To je problem civiliziranega sveta. Toda kljub navidez-
V	našem društvu smo se v preteklem obdobju skušali čim bolj približati realnim pogojem za uspešno izvrševanje nalog, ki jih pred gasilstvo postavlja družba, v kateri živimo. Zavedamo se, da nam je zaupana velika dolžnost, da branimo lastno imovino, ki nam je neobhodno potrebna za jutrišnji dan. Letos v Savi proslavljamo 20-letnico samoupravljanja in dolžan sem se zahvaliti samoupravnim organom za vsestransko pomoč in razumevanje do gasilstva.
V	preteklem letu smo imeli 24 začetih požarov, ki pa so bili takoj pogašeni. To je dokaz, da so člani našega društva, kakor tudi ostali člani kolektiva pravilno poučeni o gašenju požara. Mislim, da je s tem vsaj delno poplačan trud, ki ga vlagamo v protipožarno varnost, saj je bilo opravljenih 1.674 prostovoljnih ur za razna dela v organizaciji.
nemu začaranemu krogu moramo v socialistični samoupravni družbeni ureditvi najti izhod iz te situacije. Pota izhoda so sicer že znana, vendar kot kaže, kljub resnosti problema samoupravna družba še ni začela ukrepati.
V našem podjetju bi bilo nujno spremeniti zakonodajo, ki je na tem področju površna in preveč popustljiva. Druga naloga pa čaka nas, samoupravljalce, zaposlene v delovnih organizacijah. Takoj bi morali začeti reševati to vprašanje in to v okviru samoupravnega sistema. Ta pa, kakor vemo, ne pozna pitja alkoholnih pijač med delovnim časom, ne dopušča, da bi delal eden namesto drugega ipd. Problem je za delovno organizacijo rešljiv le, če delovna skupina v njej pokaže svoj odpor do teh ljudi, ne pa da jih še podpira in jim nudi možnost, da se skrijejo, ker so utrujeni. Damo jim možnost, da prespijo v zakotnem mestu (na ovojnem blagu), mi pa iz solidarnosti za njih delamo. Pri tem ne izvzamem strokovnih služb, ki imajo za to še večje možnosti.
Zavedati se moramo, da je to skupni problem, ki škoduje celotni delovni organizaciji in celotni družbi. Ce pa bomo še naprej mislili, da je to problem, ki naj se z njim ukvarja le oddelek za socialno varstvo, pa se bo število alkoholikov še povečevalo, naši osebni dohodki bodo počasneje naraščali, naši medsebojni odnosi bodo slabši in začrtani razvojni program bomo težko uresničili. To so pomembne naloge in ob tem težki problemi, ki bi morali malo bolj zanimati družbenopolitične organizacije v podjetju in slehernega člana kolektiva.
BLAŽ STUDEN
Udeležili smo se tudi krvodajalske akcije, ki je dobro uspela. Naj se zahvalim vsem, ki so se odzvali vabilu. Upam, da nas bo prihodnje spet toliko kot preteklo leto, ali pa morda še več.
V letu 1969 smo proslavljali 100-letnico gasilstva na Slovenskem. Naše društvo se je častno vključilo v proslave: udeležili smo se proslave v Metliki, kjer se je prvič pred 100 leti organiziralo slovensko ljudstvo proti požaru. Manifestacija je v celoti uspela in pokazala, da ima gasilstvo v našem življenju pomembno vlogo. V okviru teh proslav in nastopov je naše podjetje prevzelo pokroviteljstvo nad tekmovanjem gasilcev industrijskih društev, kjer so sodelovala gasilska društva kemične, usnjarske, gumarske in živilske stroke.
Na tekmovanje smo povabili 36 društev, od katerih se je tekmovanja udeležilo samo sedem. Z udeležbo tekmovalnih enot nismo bili zadovoljni, ker je znano, da so gasilske enote kemične industrije močne oz. najmočnejše. Vsa pohvala tistim, ki so se tekmovanja udeležili, o ostalih pa — ki niso prišli — lahko menimo, da niso zainteresirani za take nastope, oz. je pripravljenost operativnih članov popustila in verjetno niso dovolj izurjeni. Naj omenim, da je v močni konkurenci naša desetina zasedla odlično drugo mesto. Posebno zahvalo smo na našem občnem zboru dolžni reči občinski gasilski zvezi za vsestransko pomoč pri naših sekcijah. Rad bi se zahvalil tov. Jožetu Kastelicu, tov. Francu Košnjeku in tov. Lukežu, ki so veliko svojega prostega časa prostovoljno žrtvovali za izvežba-nost naše desetine.
Udeležili smo se akcij za prodajo gasilskih srečk, gasilskega dinarja in gasilske značke.
Omenim naj tudi, da nas letos čaka velik praznik: proslavljali bomo 40-letnico delovanja našega društva. Upam, da bomo tudi ta praznik dostojno proslavili in dokazali, kakšen napredek je doseglo naše društvo v tem času.
Lahko bi še našteval, če bi se spuščal v podrobnosti našega dela. Vseh vaj doma in zunaj ter proslav, ki smo se jih udeležili, je bilo veliko. Moram reči, da je bila udeležba vedno zadovoljiva. V našem društvu sta v preteklem letu dva člana napravila izpit za gasilske častnike. To sta tov. Pavel Vovk in tov. Jože Čebašek. Obema iskreno čestitamo!
Organiziranih je bilo tudi več predavanj za naše gasilce o gasilski opremi in njeni uporabi.«
Po ostalih poročilih in razpravi so zbrani gasilci sprejeli več sklepov in izvolili novo vodstvo organizacije. O tem kdaj drugič.
Sestanki,
Razen na sejah delavskega sveta podjetja in upravnega odbora že permanentno razpravljamo o udeležbi na raznih sejah komisij in odborov — naj bo organov upravljanja ali družbeno političnih organizacij. Ne tako poredko se zgodi, da na napovedani sestanek ne pride niti polovica vabljenih in ne tako poredko ta polovica čaka dva, tri vabljene, da je zbor sploh sklepčen. Zakaj tako?
O tem bi se bilo treba lotiti širšega raziskovanja, vendar je dvoje, ki nedvoumno v veliki meri vpliva na udeležbo lahko povedati tudi brez raziskav: avtor tega sestavka je dobil v letu 1969 kar 95 vabil za sestanke, seminarje, predavanja ipd.
Sestanek na en dan in pol je najbrže preveč tudi za tiste, ki (morda) radi hodijo na sestanke, ki jim je (morda) to hobi in, ki o vsaki stvari lahko razpravljajo. Toda za veliko večino, ki v rednem delovnem času opravljamo svoje naloge, ko mnogi hodimo tudi na strokovna predavanja, pa postajajo brezštevilni sestanki ovira, težava ali problem.
Z zagotovostjo trdim, da skoraj polovica sestankov ni dobro pripravljenih. Mnogokrat dobijo ude-
Posnetek resda ni savski — pa vendar se da tudi kaj takega videti — recimo 15. v mescu
AH bomo še naprej podpirali pijance in lenuhe?
Delovno predsedstvo na zadnjem občnem zboru gasilcev. Dosedanji predsednik Marjan Čeferin (desno) je prebral poročilo o delu
Najzaslužnejšim za razvoj gasilstva v Savi so podelili diplome. Na sliki Martin Bajželj
Nepričakovano je bila udeležba na občnem zboru gasilcev odlična
sestanki, sestanki!!!
leženci na sestanku samo informacije, ki bi jih lahko dobili tudi pismeno. Mnogokrat se zgodi, da voditelj sestanka pove, o čem naj bi razpravljali, potem pa reče: »No, prosim, kdo bo prvi pričel!« Prvi pa prične po četrturnem drezanju, nagovarjanju in prošnjah voditelja sestanka. In ko si počasi »izmenjavamo« mnenja, proti koncu (konec je vedno slutiti!) vsta-
ne eden tistih, ki (morda) še radi hodijo na sestanke in prične pravo, pravcato predavanje.
Vodenje sestankov so proučevali priznani strokovnjaki. O tem so napisali knjige in navodila. Žal, pri nas za to ve le malokdo.
In morda so tudi zato naši sestanki slabo obiskani!
UREDNIK
»Samo njega čakajo ...«
Naš razgovor
Kakšno obliko družbene Dopolnilo prehrane želimo?
Rozalija Gajser
Med nami žive in delajo ljudje, marljivi, skromni in tihi, da jih skoraj ne opazimo, pa čeprav jih srečujemo vsak dan. Da, sploh se jih ne zavedamo.
Ste že pomislili kdaj na delo čistilke, ki ureja vaš delovni prostor potem, ko ste ga vi zapustili vsega nasmetenega, umazanega in razmetanega? če je vaša pisarna ali delovni prostor lepo urejen, tega sploh ne opazite, če je pa le kaj narobe, vas to takoj vznemiri in moti in takrat se pojezite čez čistilko. Kajne, da je tako!?
ROZALIJO GAJSER, čistilko v avtopnevmatikami sem dobila v oddelku v trenutku, ko je z omelom v roki spravljala na kup smeti in prah izpod strojev.
0 Vi ste naša delavka z najdaj-šim delovnim stažem kot čistilka. Bi povedala kaj za časopis?
»Oh, ne, zakaj pa ravno jaz. Saj sem vendar samo čistilka, saj nimam kaj povedati!«
0 Zakaj pa ne? Naj enkrat spregovori tudi tisti, katerega plačo vedno primerjajo z najvišjo, potem pa govore, kolikorat višja naj bo od njene, sem jo zavrnila.
Našli sva tih kotiček in potem se je Rozka razgovorila:
»V podjetju sem že 13 let in sem vseskozi čistilka. Pospravljala sem pisarne, laboratorij, skladišča, oddelke, pravzaprav vsepovsod po tovarni. Najhuje je bilo na začetku moje službe, ko sem še na roke prala sajaste delovne obleke 'ta črnih’.«
0 Ste bili kdaj v delavskem svetu, upravnem odboru, v sindikatu ali kakšnem drugem organu upravljanja?
»Ne, nikoli. Nihče me ni nikoli predlagal, pa tudi veselja nimam do tega, saj imam toliko svojih skrbi. Sama sem s petimi otroki.
Pred nekaj leti se mi je smrtno ponesrečil mož in tako sem zdaj sama za vse. Stiskamo se v kuhinji in sobici in v starem Standardo-vem stanovanju brez kleti.«
0 Ste kdaj zaprosili za novo stanovanje?
»Seveda sem. 9 let že prosim, toda danes je tako; če nimaš nobenega, ki bi se potegnil zate, pa ni nič. Da bi pa stalno pritiskala na kljuke pisarn in jih tam nadlegovala, pa ne morem. Nisem tiste vrste človek, ki bi stalno sitnaril. Obljubljajo in obljubljajo... Boli me, ko vidim, da se nekateri selijo iz boljšega stanovanja v še boljše in komfortnejše, si grade svoje hiše, jaz pa... Oh, kaj bi govorila! Zaslužim 80 do 90 starih tisočakov, no z otroškim dodatkom nekaj več, potem si pa zamislite moje življenje s petimi otroki. Kuham najceneje, kar morem: krompir, zelje, repa, za nedeljo si včasih privoščimo piščanca, med tednom pa za 5.— din mesa. Lačni nismo.«
0 Ste kdaj zaprosili za novo delovno mesto v oddelku? Tako bi verjetno več zaslužili in po tolikih letih čiščenja bi res že zaslužila boljše delovno mesto.
»če bi šla na drugo delovno mesto, bi morala delati v treh izmenah, to pa jaz ne bi mogla, saj se čez dan pri tolikih otrokih ne bi mogla spočiti. Poleg tega pa je ob naših oknih na cesti tako glasen promet.«
0 Pomislila sem, da bi bilo po vsem tem to skromno ženo, ki vse svoje življenje pozna le revščino in pomanjkanje, prav neumno spraševati po njenih hobyjih in razvedrilu, kar običajno sprašujemo. Pa sem jo le vprašala, če ima kaj prostega časa in kaj takrat počne?
»Toliko sem prihranila, da sem kupila televizor, da se otroci vsaj malo drže doma. Prej so se mi vseskozi potepali. Tudi jaz včasih
Finančna služba je obvestila upravni odbor o višini izgube v delavski restavraciji v prvih devetih mesecih leta 1969 ter predlagala, da bi sprejeli konkretne predlbge, ki bi zagotovili zmanjšanje omenjene izgube.
Ker mora biti družbena prehrana predmet razprave celotnega kolektiva, je bil oddelek za socialno varstvo zadolžen, da ugotovi tako mnenje delavcev proizvodnih enot, kot mnenje delavcev strokovnih služb ter na podlagi ugotovljenih mnenj poda konkretne predloge, ki bi omogočili bodisi zmanjšanje izgube, bodisi — s spremenjeno organizacijo — večji efekt dela delavske restavracije.
V	skladu s statističnimi metodami je oddelek za socialno varstvo izbral reprezentativni vzorec, ki je zajel 30,4 °/o vseh zaposlenih, od tega 67 % delavcev v proizvodnih delovnih enotah in 33 °/o delavcev strokovnih služb. Približno polovica vseh anketiranih prebiva v Kranju, druga polovica pa jih prihaja na delo iz bližnje ali daljnje okolice.
V	raziskavi je oddelek za socialno varstvo skušal dati večji poudarek mnenjem delavcev, ki so po stažu v podjetju starejši (60 %) in ki so po mnenju oddelka za socialno varstvo tudi več doprinesli delovni organizaciji, ter mnenje delavcev na priučenih delovnih mestih, poklicnih delovnih mestih ter tehničnih delovnih mestih (87%).
Skoraj 64 % delavcev proizvodnih delovnih enot koristi toplo malico, 61 % delavcev strokovnih služb pa koristi včasih toplo malico, včasih pa se poslužuje uslug bifeja. Velika večina vseh smatra, da je topli obrok zadovoljiv, menijo pa, da bi zaradi raznovrstnosti bilo potrebno kuhati dva različna obroka malice.
Tako delavci proizvodnih delovnih enot (65 %) kot delavci strokovnih služb (60 °/o) so mnenja, da je sicer sedanja cena toplih obro-
kov primerna zato, ker omogoča, da se toplih obrokov poslužuje veliko število delavcev. 27 % pa jih meni, da je cena z ozirom na stalno rast cen osnovnih živil nekoliko prenizka. Podražitev toplih obrokov bi bila upravičena samo v primeru, če podražitev ne bi bila tolikšna, da bi prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki.
Samo četrtina vseh anketiranih kosi v naši delavski restavraciji, od tega 22 % delavcev proizvodnih delovnih enot in 26 % delavcev strokovnih služb. Kljub temu pa velika večina (80 %) meni, da kosil ni potrebno ukinjati.
Upoštevajoč mnenje kolektiva, oddelek za socialno varstvo meni naslednje:
•	topli obrok (malica) je količinsko sicer zadovoljiv, vendar preenoličen. Predlagamo, da bi kuhali dva različna topla obroka malice, oz. da se poišče kakšna druga rešitev;
•	da dopuščamo možnost podražitve toplega obroka (malice), vendar podražitev ne bi smela biti tolikšna, da bi bili prizadeti delavci z nižjimi osebnimi dohodki. Cena ne bi smela biti višja od 1,20 din;
•	kosila naj ostanejo v sedanji obliki, njih cena pa naj se zviša na ekonomsko ceno;
•	nekatere izgube delavske re-
stavracije bi bilo mogoče zmanjšati z ustreznejšo organizacijsko obliko.	A. S.
Pri zbiranju podatkov o dosedanjih predsednikih delavskega sveta (objavili smo jih v prvi številki glasila), smo po naključju izpustili ime, priimek in sliko našega delavca, ki je bil tudi predsednik delavskega sveta.
To je tov. FRANC GOLOB, ki je v Savi zaposlen od leta 1953 in dela na delovnem mestu vodja odpreme.
Predsednik delavskega sveta podjetja je bil od 8. maja 1961 do 26. aprila 1962.
Bralcem, še posebno pa tov. Golobu se za napako oproščamo.
UREDNIŠTVO
Stališče sindikatov
KDAJ IN KAKO BO FEDERACIJA PORAVNALA SVOJE STARE OBVEZNOSTI DO GOSPODARSTVA? VPRAŠANJE SLOVENSKIH SINDIKATOV ZVEZNEMU IZVRŠNEMU SVETU Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je včeraj pismeno zaprosil zvezni izvrš-
Bo povišanje cen toplemu obroku in kosilom pripomoglo tudi k boljšemu redu v naši restavraciji?
gledam televizijo, posebno odkar sem kupila pralni stroj in imam malo več prostega časa. Sedaj je le bolje. Za kaj drugega pa ni denarja. Morja si ne morem privoščiti.«
0 Pa ste ga vsaj že videla?
Tedaj se je zaiskrilo v Rozikinih toplih očeh: »Da, videla sem ga lani, ko smo se peljali z letalom v Pulo. Samo tri tisočake je stalo, pa me je hčerka pregovorila in sva šli. Bilo je zelo lepo.«
0 Vas je bilo kaj strah, peljati se Z avionom, saj je bilo to prav gotovo prvič v življenju?
»Bilo je vznemirljivo, toda strah me ni bilo prav nič.«
0 Rada bi vas še vprašala, kaj menite o našem samoupravljanju?
»Oh, to pa vprašajte raje kakšnega pametnejšega!«
0 Opazila sem, da je Rozka postala že skoraj nestrpna. Mudilo se ji je nazaj na delo, sicer ne bo postorila vsega, kar jo še čaka. Zaželela sem ji, da bi kmalu dobila stanovanje, katerega ji že toliko let obljubljajo.
Ko sem odhajala, sem pomislila na Rozikine besede, da se ji zdi, da ljudje delajo čudeže, ko spravijo toliko skupaj, da si zgrade hišo. Meni pa se zdi, da delate večje čudeže vi, Rozka, ko s tako skromnimi dohodki preživljate številno družino, pa še kaj prihranite.
DANICA DOLENC
ni svet za informacije, na kakšen način in kdaj bo federacija izpolnila svoje stare obveznosti do gospodarstva.
To pismo predsednika slovenskih sindikatov zveznemu izvršnemu svetu je v skladu z oceno o rezultatih ukrepov za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu, ki jo je sprejelo predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na svoji seji 9. februarja. Na tej seji je vodstvo slovenskih sindikatov pozitivno ocenilo prizadevanja delovnih organizacij, bank, skladov skupnih rezerv in družbeno političnih skupnosti v uresničevanju ukrepov, za odpravljanje nelikvidnosti, ki so že dala prve rezultate, hkrati pa je ugotovilo, da so tudi nepokrite obveznosti federacije do gospodarstva eden izmed zelo pomembnih vzrokov za njegove sedanje težave.
Kombinat ŽITO Ljubljana predlaga podražitev črnega kruha
SINDIKATI ODLOČNO
NASPROTUJEJO POVIŠANJU
CENE
Zavod SRS za cene je naslovil na republiški svet zveze sindikatov Slovenije pismeno stališče o predlogu kombinata ŽITO Ljubljana, naj bi podražili črn kruh. Sindikati so se na osnovi nekaterih podatkov iz delovnih organizacij prehrambene industrije opredelili, da se cena za črn kruh ne sme povišati.
čeprav še ni podrobnejše utemeljitve, s katero bi kombinat ŽITO lahko opravičil svoj predlog za podražitev črnega kruha, že nekaj razpoložljivih argumentov zadostno utemeljuje odklonilno stališče sindikatov. V sindikatih menimo, da so nesprejemljive težnje po povečevanju cen za osnovne življenjske potrebščine, saj je to najbolj občutljivo področje vplivanja na življenjsko raven ljudi. Sprejemamo sicer dokumentacijo, da Je v kombinatu ŽITO proizvodnja črnega kruha pri sedanji ceni nerentabilna, vendar sodimo, da pri takih osnovnih življenjskih izdelkih, kot je črn kruh, ne bi smeli iskati akumulacije. To pa seveda ne pomeni, da bodo sindikati sprejeli ali mimo gledali morebitne poskuse, da bi zmanjšali proizvodnjo črnega kruha ter povzročili pomanjkanje tega osnovnega prehrambenega izdelka na tržišču na račun povečane proizvodnje dražjega belega kruha in drugih pekovskih izdelkov. Proizvodnja črnega kruha (Konec na 4. strani)

menu/ucun,*
Samoupravljanje tudi v kapitalizmu
Bilo je nenavadno; v dveh ted- — so rekli v davnini. Prihajamo in
Kljub zakoreninjenosti kapitali- komunizmu zoperstaviti z neko vr- se izogniti posledicam, ki izvirajo stičnih družbenih odnosov smo sto ljudskega kapitalizma, bodisi, iz njih. Dejstvo je, da se je pro-zadnje čase tudi na zahodu priče	da hočejo profilirati z možganskim	ces začel in da vedno hitreje	na-
določenim procesom, družbenim	potencialom svojih sodelavcev ali	preduje. Pojav pomeni verjetno	za-
nih"so nas“Žapust7ulti'rje" sodelav-	odhajamo 1 pa' vendar jTrnaloko-	spremembam ki zaslužijo, da jim	pritegniti na podjetje vedno bolj	četek konca nekega sistema,	Čeči, štirje, ki so delali z nami, se	mu vseeno, ko nad našimi vratar-	P°svetuno nekoliko vec pozorno-	fleksibilno delovno silo bodisi, da	prav vseh posledic trenutno	se
trudili in mišim na jutrišnji dan.	nicami črna zastava nemo, a vsi-	stL ° tem razpravlja tudi zahodno	želijo z omogočanjem udeležbe pri	sploh ne moremo predvideti
Pa nenadoma	poseže	vmes uso-	ijivo opozarja, da nekoga med na-	nemska re"Ja Štern v članku Mi dobičku rešiti socialne probleme m ALEKSANDER STOJANOVIČ
da, nesreča in	pretrga	nit življe-	mi jutri ne bo več na delo, da je	YS1 smo udeleženi pri dobičku na-
nja. Človeku, delavcu, mlajšemu	umri. Posameznika prizadene toli-	fega P?dJetJa» m sicer o priprav-
aii nekoliko starejšemu in navda	ko, kolikor sta si bila s pokojni-	Uenosti vse večjega števila podjet-
s tesnobo nas vse, ki smo jih po- kom blizu - vsakdo pa ob novici mkovL dehti del svojega dobička znali, nas vse, katerih del je bil. obstane in v mislih preleti dogod- ?«svc!Jlml delavci. Z našega giedi-
Panta rhei -	vse se	spreminja	ke, srečanja in vtise o pokojnem.	sca J,e P°Jav zammlv- saJ.sve J.e
Fanta rhei	vse se	spreminja	OBRANIMO POKOJNE V SPO-	godilo, da prvič v zgodovini kapi-
MINU, NJIHOVIM SVOJCEM PA tall2tma kapitalistični podjetniki ne
NAŠE ISKRENO SOŽALJE.	°	r'°"
UREDNIŠTVO
Taborniki so imeli letni obračun
Mladi delavci, ki ljubijo nara- go, kot je orientacija po azimutu vo, so se združili v taborniškem na terenu s slabimi potnimi mre-
smatrajo več dobička kot svojo nedotakljivo lastnino. Avtor članka odredu »Albina Drolca«. Kdo pa žarni in še težko prehodnem, navaja podatek, da je danes v je bil Albin Drolc, bo kdo vpra-ZRN že okoli 3000 podjetij, v ka- šal. Albin Drolc Krtina je bil de-
V letu dni so v svoje vrste sprejeli 16 novih članov, predvsem
terih lahko zasledimo prve zamet- lavec, ki je izgubil življenje pri mladih. Predvidevajo, da bo letoš-ke delavskega samoupravljanja, pa delu v Savi. Leta 1941 se je v kiju- nji vpis mladih v odred še več-čeprav avtor tega izraza ne upo-	čil v boj proti	fašizmu.	V	parti-	ji.	(sedaj šteje odred 60 članov),
rablja. Med ta podjetja spadajo	zanih je postal	komandant	bata-	Za	uspešno	delo pa jim stalno pri-
nekateri industrijski giganti, kot Ijona in zatem komandant briga- manj kuj e denarja za opremo (po-Badische Anilin und Soda-Fabrik de. Ob koncu vojne je bil koman- trebovali bi 800.000 SD). Denar bi AG, ki ima 4,3 milijarde DM letne- d ant gorenjskega vojnega podro- rabili predvsem za izvedbo neka-ga prometa, tovarna Volksvvagen čja. Po vojni pa je kot starejši terih akcij in dopolnitev nepopol-iz VVolfsburga, podjetniška grupa	človek zapustil	armado	in	prišel	ne	opreme,	za šotore, busole, kar-
Bertelsmann z 12.000 zaposlenimi	na delo v Savo.	Izgubil	je	življe-	te	in vsaj	delno enotne taborni-
itd.	nje pri nesreči pri delu. Naši ta- ške obleke. Torej, denar bi zares
V vseh teh podjetjih uporabljajo borniki so po tem delavcu — ju- vložili v tisto, kar služi razvija-razhčne modele delitve dohodka, naku dali ime svojemu odredu. nju zdravega in zavestno lepega Skupno večini teh modelov je, da 25. januarja letos se je v menzi v mladih ljudeh. Sodelovali so s se je lastnik oz. podjetnik zavest- obrata I zbralo 30 mladih fantov sindikalno in borčevsko organh no in z določenimi nameni odpo- in deklet, ki so se pogovorili o ta- zacijo. Upajo, da jih bodo v nji-vedal delu dobička, ki si ga delav- borniškem delu v letu 1969. Sta- hovih prizadevanjih podprli orga-ci razdelijo, in imajo možnost ali rešina Jože Brlenič je podal po- ni upravljanja in sindikalna orga-pa se to od njih zahteva, da svoj ročilo, iz katerega je razvidno, da nizacija.
del dobička investirajo v podjetje, je bilo leto 1969 najbolj aktivno. Pri sindikatu so jim obljubili.
Izvedli so skupno 14 taborniških da jim bo sindikalna organizacija zainteresira- akcij: orientacijski pohod ob br- iz obstoječega materialnega fon-
VINKO KEPIC
ANTON FLORJANČIČ (Nadaljevanje s 3. strani)
Stališče
sindikatov
SREČKO BOLE
kjer so zaposleni.
Posledice osebne
nosti delavca pri poslovnem uspe- žicah Save in spominsko orienta- da dodelila 18 šotorov, hu podjetja so očitne. Pri delu so cijski pohod pod Storžičem po Taborniki menijo, da je vključe-delavci bolj iniciativni, polni novih poteh Kokrškega odreda. V Ra- vanje mladih v taborniške organi-idej, vsak član kolektiva si prisvo- dovljici so za 410 doseženih točk zacije posebnega pomena, še poji skupne cilje podjetja. Delavci pa v orientacijskem pohodu ob br- sebno, ker je malo možnosti za niso soudeleženi samo pri dobičku, žicah Save dobili diplomo. Uvrsti- rekreacijo v prostem času. temveč tudi pri izgubi. S svojim li so se med prve. Tudi pod Štor- V naslednji številki tovarniškega denarjem namreč jamčijo za ob- žičem so prišli v pohodu prvi na glasila vam bodo taborniki pove-stoj podjetja, čeprav avtor tega cilj, čeprav niso bili seznanjeni z dali, kakšen je njihov program v članka ugotavlja, da do takšnih načinom orientacije, niti ne pri- letošnjem letu. katastrof še ni prišlo, in ne mo- pravljeni na tako zahtevno nalo-re priti, ker takšna podjetja po svojih zmogljivostih nadkriljujejo vsa druga, torej tudi konkurenco.
Vprašanje je, ali gre v opisanih primerih res za zametek samoupravljanja kot procesa osvobaja- .	,	.	,	........	,	„	,	,
nja človekovega dela in človekove šPortno m rekreacijsko življenje puste. Ta korak so pri nas smu-osebnosti, kar bi pomenilo mož- Savčanov je precej razgibano Ste- čarji izredno toplo sprejeli, ker ne nost, pot, do ustvarjanja celovite ^ sekclJe vključujejo skoraj smemo prezreti, da je smučanje človekove sposobnosti in odprava 10 “/o vseh zaposlenih.	izredno drag šport oz. draga re-
dvoličnega človeka razredne druž- , To Pat "ekaJ. ° ™anju, spor- kreacija «	. _	.
be. Gotovo je, da vodijo lastnike kl doblva “ leta v leto večje 2 Kakšen ,e odziv med Savcam? podjetij pri tem, ko omogočajo š1teIvll° privržencev. To potrjujejo »Da je bila ustanovitev sekcije svojim delavcem udeležbo pri do- dol?e Jr?te »a smuciscdi ko smu- dobrodos a oz. zaželena, nam po-bičku, politični, gospodarski in so- =arjl .cakaJ°- da Rh .vlečnice po- trjuje dejs vo, da se je v 10 dneh cialni motivi. Bodisi, da se hočejo tegnejo sto metrov višje od koder vpisalo v to sekcijo več kot 100
se potem v nekaj minutah spuste članov kolektiva m prepričan sem,
Ustanovljena je savska smučarska sekcija
po strmini navzdol.
Ker so v naši tovarni pred kratkim ustanovili smučarsko sekcijo,
da se bo to število še povečalo.« 3. Načrti in želje vaše sekcije? »Načrtov in želja je veliko, če
sem s predsednikom odbora sek- bomo pa v vsem tem uspeli, bomo
cije pripravil tale razgovor:
pa videli! Uspeh ni odvisen samo
1. Tov. Toplak, zakaj ste se od- od dobre organizacije, temveč tudi
od samih udeležencev. V načrtu imamo organiziranje smučarskih
rv,
ločili ustanoviti smučarsko sekcijo?
pomeni za podjetje trenutno manj kot 15 % celotnega obsega njegove dejavnosti, večina preostale proh- rofc/ 'tako poredko 'javljajo vodnje — od pecivnega kruha do slaščičarskih izdelkov — pa omogoča zaradi preprostega oblikova-
»Silen razmah smučanja in veli- tečajev, ki jih bodo vodili naši ko število ljubiteljev smučanja v znani smučarji — tekmovalci. Po-
Ne vem, kje je vzrok, da se nam naši fantje, ki služijo vojaški	naši tovarni sta že dolgo vzbujala	tem je pred nami organizacija to-
željo po organiziranem smučanju,	vamiškega smučarskega tekmova-
No, tokrat sta nam pisala Milan Čufer in Ivan Lipar.	Ne smemo prezreti, da imamo v	nja, ki je že skoraj tradicionalno
Sv,va	z.u,	MicLziuotcKti	uuinvv.a-	»Ponovno se vam oglašam iz daljnjega Niša. Lepo se vam zahva-	na?* tovarni močno smučarsko	in ki vsako leto privabi večje Stenja cen akumulacijo.	To	dokazuje	ljujem za redno pošiljanje glasila, saj imam tako stik s podjetjem.	e 1P0' ze vr!*° let uspešno tek-	vilo smučarjev — tekmovalcev.
J	J	J	„ , ,	, ,	„	,	muje na raznih tekmovanjih — Čaka nas tudi obcmsko sindikalno
Sedaj sem dobil tehmcno službo m opravljam - prav tako kot	občlnskih in republiških. Da pa bi	prvenstvo in republiško prvenstvo
prej v Savi delo vulkanizerja.	Se kvaliteta in število tekmovalcev	usnjarjev in gumarjev, ter verjetno
Dnevi mi potekajo hitro, saj se ml vojaško življenje ne zdi tako	še povečalo, smo ustanovili sekci-	še kakšno tekmovanje.
jo, da bi tako vzgojili čim več do-
Lepo pozdravljam vse sodelavce, posebno delavce v valjarni II in brih smučarjev.
razveseljiva ugotovitev, da bo podjetje ŽITO ustvarilo letos nad 6 milijonov dinarjev skladov in da je naredilo velik razvojni korak pretežno z lastnimi sredstvi.
Občinske skupščine in sindikati želim vsem mnogo uspehov ter mnogo sreče pri izvrševanju nalog, ki smo lani z razumevanjem sprejeli ste si jih zadali.«
podražitev belega kruha - zlasti Tako nam plše	Cufer, v. p. 5945/8, Niš
še zato, ker so predlagatelji m zagovorniki povišanja cene zagotavljali, da se cena za črn kruh ne bo povečala!
Seveda pa je realizacija vsega tega tesno povezana z denarjem. Poleg tega pa naša znana turi- ki pa ga ni nikoli preveč ...« stična podjetja Transturist, Kom- Vsem smučarjem želim veliko pas in Creina na svojih smučiščih lepih sobotnih in nedeljskih uric dajejo organiziranim skupinam po- na beli opojnosti.
ZAHVALE
Tudi vojak Ivan Lipar, ki služi vojaški rok na otoku Visu, lepo pozdravlja vse nekdanje sodelavce, posebno v mehanični delavnici II.
»Na otoku Visu, kjer sem v rodu obalne artilerije, se že nekaj stališče' da je treba nastopiti žo- časa kopamo. Tu je namreč zelo toplo,« pravi vojak Ivan. per vsako težnjo po povečevanju
cen za osnovne življenjske potreb- V svojem pismu se zanima tudi, kako je z denarnimi nagradami, ščhie. Zato bo predsedstvo repub- ki jih dobijo vojaki ob 1. maju in 29. novembru. Prosi, da nanj ne požrtvovMnosljo" nadaijuje^^čeVo delo" ta M^Vušpeh ra i^pehiim. hškega sveta Zveze sindikatov na bi pozabili.	Zahvaljujemo se tudi za novoletne čestitke.
Ivan, upam, da oddelek za socialno delo ne bo pozabil nate, samo Tudi v prihodnje želimo vsem vam veliko uspehov.
Na splošno vlada v sindikatih
eni izmed prihodnjih sej analizi-
V imenu častnih članov — gasilcev se zahvaljujem gasilskemu industrijskemu društvu Sava za pozornost, ki so nam jo izkazali, ko so nas povabili na svoj občni zbor.
Veseli smo bili vaših uspehov, zadovoljni ob spoznanju, da z vso
ralo tudi to vprašanje ter sprejelo svoj točen naslov nam pošlji — pa tudi vse spremembe naslova nam
ustrezna stališča.
javi!
SLUŽBA RS ZSS ZA INFORMIRANJE
Tudi časopis ti bomo pošiljali.
Lep pozdrav obema in še nam pišita!
UREDNIK
VALENTIN SVETE
Tovarišema VINKU KEPICU in ANTONU BOŽIČU se najlepše zahvaljujem za obisk in darilo v času moje bolezni.
ANTON GLOBOČNIK
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Joža
Stular. Naslov uredništva: Kranj, Škofjeloška 6, tel. 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP