XIII.
TRIKRAIJEVSKA IGRA IZ MMBKK DOI.INI*, ki Jo j« igralo letos Jugoslovenska pevsko društvo »Slavček« t Wate»cheju (Belgija) v lokalu častnega člana g. Cer-njaka. Lepo uspelo Igro M al mimo številnih roJakov-delav cev ogledali tudi lzseljenlškl komisar 1» Bruslja g. Aleksa Spali«, lzseljenlškl učitelj le Eisdena in domači izšel)«.
nlšld duhovnik g. p. Hug. Prah
^ domovini
V LfubSjan!, dsie a. aprUa 1957
Rodil s« je 1880 v Novi vasi pri Ptuju, Maturtoal je 1. 1900, nakar se je posvetil študiju filozofije, »lavistike ln germanistike v Pragi in na Dunaju. Pozneje je izpopolni svoje študije ša v Frankfurtu in Berlinu. Promoviral ja 1. 1905 na Dunaju, nakar je kot prostovoljec odslužil vojaški rok v Krakovu. Službo je nastopil v Mariboru kot učitelj na gimnaziji. Od 1. 1903 ko je začel službovati v Mariboru, je njegovo tme nerazdružljlvo zvezano z nacionalnim razvojem Maribora in slovenska Štajerska.
Dt. Pivko je ostal zaveden nacionalist tudi med vojno in veroval je v vstajenje malih slovanskih narodov, vedel je pa tudi, da se je treba za svobodo bojevati. Zato je na tirolskem bojišču 1. 1917 zasnoval znameniti carzanski podvig. Prešel Je z večjim delom 3. bosansko hercegovskega polka ln z mnogimi češkimi in slovanskimi častniki na italijansko stran. V Italiji je organiziral ediinico prostovoljcev, ki «> so z uspehom bojevali na raznih frontah proti Avstriji.
Po vojni je dr. Pivkovo vsestransko Javno delovanja v Mariboru rodi-lo nešteto topih sadov. Dr. Pivko si je pridobil tudi velik ugled kot poslanec. Z dr. Pivkovo smrt jo je pa nastala zlasti največja vrzel r mariborskih sokolskih vrstah. Dr. Pivko je bil ustanovitelj mariborskega sokolake-ga drufitva in delj časa tudi starosta mariborske sokolske župe.
Za svoje neumorno ln zaalužno delovanje je prejel dr. Pivko več visokih odlikovanj tudi drugih držav.
Dr. Pivko se je moral lani podvrečd operaciji, ki jo je dobro prestal, toda zaradi prevelike vestnosti je nastopil službo, ko še ni bU dovolj udav. Nastopile so komplikacije ki jim je podlegel. Njegova smrt ja globoko pretresla vso našo nacionalno javnost. Tolaži nas samo zavest, da bo ostalo večno živo dr. pivkovo delo, ki mU j« zagotovite trajen spomin ln v ntutt a*-ciooalai zgodovini častno mesto.
IVAN BAJ2ELJ t — Sele nedavno Je slavH svojo 60-letnlco neumorni sokolski in javni delavec br. Ivan Bajželj. Te dni je nevarno obolel na ledvicah ln se je moral v ljubljanski bolnišnici podvreči operaciji. Operacijo je v redu prestal, a nastopila so nova vnetja, ki so mu pretrgala nit življenja* Rajnki je bil po rodu iz prijaznega Stra-žlšča pri Kranju. Ko je dokončal učiteljišče v Ljubljani (1. 1897), je najprej služboval na Jesenicah, potem je prevzel mesto telovadnega učitelja na realki v Idriji, kjer Je deloval v Sokolu skupno z br. Gane lom in drugimi sokolskimi delavci. Pozneje Je z odličnim uspehom dovršil telovadnovzgoj-ne študije na dunajski visoki šoli ln se * začetku leta 1930 preselil v Ljubljano tn poučeval telovadbo, dokler nI prevzel mesta referenta za telesno vzgojo pri zdravstvenem oddelku v Ljubljani. Leta 1932 pa J« prevzel vodstvo telovadbe na učiteljišča, kjer Je delal do upokojitve. Bil je kremo-nit značaj ln povsod cenjen družabnik. Ve« prosti čas Je posvečal vzgoji mladine v UM lu t sokolskih društvih. Naj počiva v mirni
Nenadne je umrl v Mariboru eden naših najzaslužnejših ki najuglednejših nacionalnih fcer javnih delavcev, prof. dr. Ljudavit Pivko.
Dr. Ptvhere javno delovanje je tako mnogoetransfce, da ga ni mogoče niti nastati, kaj Sele pravilno presoditi v krafc-kesu časoplseeaa članku. Dr. Pivko je Ml mož dejanj. BU je organizator mariborske ga sokelstva, pisec neštetih narodnoob-rambnih, vzgejniških In zgodovinskih del, idealen vzgojitelj mladine, delavec za okre pitev slovanske vzajemnosti, bU je pa tudi več let pei&aaee. Največji ugled je pa užival kot esnevatelj znamenitega carzaa-skega podviga.
Američani, bi se ne dajo prekositi v senzacijah ln tehniki, so zgradili to napravo, je na zemlji avto ln v zraka aeroplan
ANGLEŠKA LADJA »LORD ERNTE« kliče na pomoč pri Flamboroughu (York-■hire). Vihar in razburkano morje sta vrgla ladjo na čeri, kjer se je potopila. V zadnjem trenutku so rešili posadko 15 mož in kapitana
V Franciji, kakšnih 80 km od Bourgesa, se je primerila strašna železniška nesreča. Brzi vlak, ki Je prihajal Iz Pariza ln Je vozil s hitrostjo 80 km na liro, Je zavozll v star brest, ki ga je bil vihar Izruval lz zemlje ln vrgel na progo. Strojevodja Je prepozno slišal eksplodlranje signalnih kapic Jtonl potegnil zavore. Lokomotiva s tenderjem se Je nagnila na levo stran In potegnila za seboj tudi par vagonov, ki so se pit padcu razbili. Izpod razvada bnega vlaka so potegnili trinajst mrličev. Na sliki levo: Lokomotiva • tenderjem in naslednjim* sagonl po Uttrjenjo. —< Kft desni: KnnUiHa
prizorišču katastrof«
Najnovejše
AVTOMOBIL PREIZKUŠAJO V TRDNOSTI. S pomočjo posebne prožine se požene avtomobil z brzino 100 km na uro po zraku, da po padcu na zemljo lahko pregledajo, kaj se je na njem pokvarilo. Inienjerji ugotove po tem, kolikšna je odpornost motorja
In ogrodja.
Član reševalne ekspediclje na povratku z ranjenim smučarjem, katerega Je privezal zaradi lažjega transporta na njegove smučI tal se zdaj z njim spušča po vrvi navzdol

SINJI TRAK OCEANA. Vidni znak svetovnega prvenstva na morju si je zopet priborila francoska ladja »Normandie«, ki ga Je iztrgala »Queen Mary«. Seveda so »Normandie« za vožnjo, na kateri Je odnesla zmago, temeljito popravili. Dobila je dvqj nova vijaka katerih vsaki tehta 22 ton. Na sliki: »Normandie« v Le havreškeml
pristanišča
KRI NA PARIŠKIH ULICAH. Nedavno je prišlo v Parizu do krvavih spopadov med političnimi pristaši »Ognjenega križa« in med komunisti, žrtve teh spopadov so bili stražniki. Zgoraj: Policisti se skrivajo za avtomobilom, da bi se ubranili krogel iz vrst demonstrantov. Spodaj: Ranjene stražnike peljejo z avtobusom v bolnišnico
POLITIČEN POGREB V PARIZU. Zadnja pot petorice smrtnih žrtev spopada na pariškem Clichyju. V tem sprevodu je sodelovalo nad pol milijona ljudi
NESREČA S PLINOM V NANTESU. V Nantesu na Fran-coabem ae Je pokvaril plinovod ln plin Je uhajal v hiše, kjer podleglo zaatrupljenju več oseb. Oblasti so odredile pr«x iakavo. N« ilUd: inženjer ji In delavci n« terenu
POSLEDICA SILNIH DEŽEVIJ NA ANGLEŠKEM. Na tisoče mož je skušalo odvrniti poplavno katastrofo od Barwaya zadnji teden. Toda sila vode je na koncu zmagala« Ccz podrte jezove se je razlila po zemlji navzlic jeklenim čolnom, s katerimi so jo
skušali zadržati in zajeziti
SLADKOR GORI. Na danski tovorni ladji »Lalla« je nastal v Charlestonu (USA) ogenj. Uničil je ves tovor sladkorja v vrednosti nad četrt milijona dolarjev. Pota* ■o gasili gasilci, po številu 600 mož, tri ure, pomagalo pa jim je tudi 600 obalni«
stražnikov
Illpii
VELIK ZAŠČITNIK Balbom na poti v mošejo
ISLAMA MED MUSLIMANI. Zgoraj: MussoUrf » m«xtelM ejo v Apollonijt. Spodaj: Ogledovanje starinskih ostankov r uer«
Tedenska kronika
£B(.ffiUfiKI RAZGOVORI V LONDONU. BelgijaM kralj Leopold Je te dni obiskal tondM, kjer se Je pogajal o belgijski nev-trato««ti ter belgijskem obrambnem sistemu
JIF.G ISLAMA. To je me«, ld je bil v Afriki m Mossollnlju. Uročil ma ga J« iftnez Jusuf. Me« Je obložen s srebrom ln zlatom
Diktatorja sta