Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija Litija — sp — OBČAN /2005 070.485 I 1MM14S8,8 Z d COBISS o I www.maros.si Avgust 2005, št. 8, leto 6 NOVICE IZ OBČINE LITIJA www.litiia.net/tiskariia-aco Litijski alpinisti v Andih Iz uredništva.. V četrtek 23. junija smo Peter Zupančič, Marko Mal, Tanja Menegalija, Miha Praunseis, Sašo Borišek in Simona Slana (AO Rašica) poleteli iz Muenhenskega letališča proti Peruju osvajati nekoristen gorski svet. Za cilj smo si izbrali vrhove v pogorju Cordilliere Blance. Tu stoji cela vrsta belo zasneženih gora, ki segajo vse do 6764 m nadmorske višine. Za prvo turo smo si skupaj izbrali dolino Ishinke, kjer smo na višini 4200 m postavili bazni tabor. Služil nam je kot izhodišče proti Urussu 5420 m, Tachlerahuju 6035 m in Ishinki 5530 m, ki smo jih zavzeli prvi teden. Sledilo je nekaj dni počitka v mestu Huaraz (3100 m) za nabiranje moči in premagovanje bolezni. Nato sva se z Mihom podala proti Huascaranu 6764 m, ki je najvišji vrh Peruja. Po treh dneh hoje sva dosegla kamp dve na višini 6000 m, kjer naju je zaustavil močan veter. Ostali člani so se podali proti Piscu 5752 m, vendar je večina morala obrniti zaradi zdravstvenih težav. Osvojil gaje samo Peter. nadaljevanje na strani 9 Poletna ležernost in brezbrižnost se počasi končuje, saj druga polovica avgusta že oživlja »dopustniške« kolektive v podjetjih. Koliko vas je na dopustih resnično lahko pretrgalo vezi z delovnim mestom, z zadolžitvami in projekti? Koliko vas je delo vzelo s seboj vsaj v mislih, če že ne v aktovki? Koliko vas je odšlo zaskrbljenih glede svoje zaposlitve in bodočnosti le-te? Koliko vas sploh ni počitnikovalo? Prečrne misli za poletne mesece? Pred dnevi sem zasledila, se črnomeljski občini obeta blizu 200 brezposelnih, kar pomeni, da bo skoraj vsak peti občan brezposeln. Trd realist mi je rekel: »Unija je zares pričela kazati svoj obraz.« Dolgo že vemo, da pridnost in marljivost nista več garant za delo oz. zaposlitev. Včasih se zdi, da tudi izobraženost ne več -saj je potrebna velika mera iznajdljivosti; ni več samoumevno, da bo delo poiskalo tebe, če si usposobljen in voljan delati. Kakšne vrednote potem vcepiti šolajoči mladini? Zdi se, dasta odličnost in tekmovalnost med bolj zaželenimi, tudi vztrajnosti ne gre zanemariti. Čeprav temačni jutri vzbuja strahove in pomisleke, pa vendar iz naših šol prihajajo sposobni in učeni mladi ljudje, ki so morda boje pripravljeni za soočenje s »kruto tržno realnostjo«, kot si lahko mislimo. Pa vendar, vsak izmed staršev si za svojega otroka želi gotovosti, varnosti, sreče ... starši takšni smo. Naj bo novo šolsko leto uspešno in kreativno! Andreja ŠTUHEC SPIRITUA1 GOSP' Ju s, gi KONCERT ČRNSKE DUHOVNE GLASBE Eden največjih mojstrov črnske duhovne glasbe PAULA. SMITH, ZDA dirigent ZBOR SVETEGA NIKOLAJA LITIJA Veronika Hauptman - klavir Nikola Matosic - kontrabas Aleš Kajina-bobni CERKEV SV. NIKOLAJA LITIJA SOBOTA 27. AVG. 2005 OB 20.30 URI WWW. LITI jA.ORG Prispevke pošljite do 10. SEPTEMBRA 2005 na nastovTiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net 0 TEŽAVAH Z ZAPIRANJEM RUDNIKA SITARJEVEC SEZNANJEN TUDI MINISTER VIZJAK Konec julija so se na Ministrstvu za gospodarstvo z ministrom Andrejem ■#" Vizjakom sestali predstavniki številnih institucij, ki so ministra seznanili s problematiko rudnika. Ugotovili so, da je bilo na področju raziskav rudnika Sitarjevec že precej narejenega, posebej kar se tiče ogrožanja Litije z ujetimi vodami v zapuščenih rovih. Minister je predlagal ustanovitev komisije, ki uo skušala zbrati potrebna sredstva za nadaljnje raziskave, njen namen pa je tudi koordinacija in priprava strokovnih osnov za sprejem zakona o zapiranju rudnika Sitarjevec. Komisijo bodo sestavljali: Maja Šubic in r ' Janez Zeble (Ministrstvo za gospodarstvo), Uroš Bajželj, Uroš Herlec in Jakob Likar (Naravoslovna tehnična fakulteta), Blaž Zarnik (Občina Litija) ter Mirko Dolinšek (Center za razvoj Litija). 13. VAŠKI DAN »Vnedeljo sepražnje obleci« V NEDELJO, 28. AVGUSTA 2005, NA VAČAH 10.30 Otvoritev kulinarične razstave v prostorih OŠ Vače. Vzporedno z razstavo bo potekal del kulturnega programa, lahko pa se boste zadržali tudi ob bogato založenih stojnicah. 14.00 Kulturni program, na katerem bodo sodelovali folklorna skupineJavorje, MPZ Vače in plesnaskupina Hip Hop Cukrčki. Program bo vseboval tudi prikaz obrti in navad povezanih z modo, tekmovanje med društvi žena in deklet v zabavnih igrah, razglasitev rezultatov ocenjevanja najlepše urejene domačije, naselja in stanovanjske hiše v KS Vače ter razglasitev rezultatov iger in podelitev priznanj. Prireditev bodo vodile in povezovale članice Društva žena in deklet Vač e. 17.00 Zabava z ansamblom »Mladi Dolenci« Vljudno vabljeni na Vače! Prava rešitev zame in za mojo družino. Pokličite oi 565 97 85, www.dnpodgora.com Investitor: Financiranje: m Raiffeisen LEASING Raiffeisen KREKOVA BANKA Vodenje projekta: M(QyN D Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a Tel. št.: (01) 8980-570 RAZPISUJE za šol.l. 2005/2006 vpis v naslednje izobraževalne programe: I. EKONOMIJA 1. Trgovec, IV. stopnja - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti. 2. Trgovec - dokvalifikacija - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV ali V. stopnje, izobraževanje traja od enega semestra do enega leta. 3. Prekvalifikacija v trgovca - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Ekonomski tehnik - prekvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno leto. 5. Ekonomski tehnik - dokvalifikacija - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je nedokončana šola V. stopnje. Izobraževanje traja eno do dve leti. 6. Ekonomski tehnik, V. stopnja, poklicno-tehniško izobraževanje - poklic: ekonomski tehnik/tehnica Pogoj za vpis je končan program srednjega poklicnega izobraževanja trgovec, administrator ali poslovni tajnik. Izobraževanje traja dve leti. II. STROJNIŠTVO 1. Strojni tehnik, V. stopnja -poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana triletna šola iz programa strojništva, gradbeništva, rudarstva ali elektro smeri. Šolanje traja dve leti. Prijave sprejemamo na Zavodu za izobraževanje in kulturo Litija, enoti Ljudska univerza, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu na št.: (01) 8980-570. Izobraževanje se bo pričelo v septembru ali oktobru 2005. Vabljeni! Občinske investicije na področju Komunalne infrastrukture POKOPALIŠČE LITIJA Zgrajen je bil nov poslovilni objekt ob starem pokopališču v Litiji, pridobljeno je tudi že bilo uporabno dovoljenje. Objekt bo upravljalo JP KSP Litija d.o.o. in bo v kratkem predan v uporabo. Objekt ima dva poslovilna prostora, večji osrednji prostor, malo kuhinjo ter sanitarije. V prihodnjih letih bo dograjeno še pokopališko obzidje, žarne enote, prostor za klasične pokope ter parkirni prostor. UREDITEV MAROKOVE POTI V mesecu juniju je bila zaključena rekonstrukcija Marokove poti v Litiji v obsegu zagotovljenih sredstev proračuna, investicija se bo nadaljevala v prihodnjem letu. Izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema na Marokovi poti v Litiji zaokrožuje celoto izgradnje sistema odvajanja komunalnih voda na zahodnem delu mesta Litija. Cilj naložbe je zamenjava obstoječega dotrajanega mešanega kanalizacijskega sistema ter hkrati sanacija vozišča. Izvedena dela predstavljajo gradnjo 100 metrov dolgega odseka od križišča Marokove ulice s Predilniško ulico, ki se navezuje na prav tako nov kanalizacijski sistem na Graško cesto. SANACIJA ČRNEGA ODLAGALIŠČA ODPADKOV PRI VAČAH Občina Litija je v preteklih letih sanirala večino črnih odlagališč po krajevnih skupnostih. Odlagališče na Vačah pa je kljub sanaciji in zaščitni ograji postalo ponovno »aktivno«, zato je bilo za preprečevanje nadaljnjega odlaganja nujno ukrepati. Izvlekli in odpeljali so avtomobilske karoserije in druge kovinske odpadke, odstranili odpadke, ki so bili odloženi zunaj ograjenega dela odlagališča, ter obnovili in podaljšali ograjo. Upamo, da je okoljska ozaveščenost krajanov KS Vače in okoličanov tolikšna, da ta lokacija ne bo ponovno postala črno odlagališče. GRADNJA PRIZIDKOV PRI OŠ GABROVKA SE ZAKLJUČUJE PROTIPOTRESNA SANACIJA STROPNIH KONSTRUKCIJ NA OŠ LITIJA Prvi šolski objekt v Gabrovki pri Litiji je bil zgrajen že pred 120 leti. Od takrat pa vse do lanskega leta je v njegovih prostorih tekel osnovnošolski pouk. Ker pa so leta in zob časa, navkljub skrbnemu in zglednemu vzdrževanju, naredila svoje, ta objekt v zadnjem času ni več zadoščal sanitarnim, protipotresnim in drugim varnostnim predpisom. Na podlagi strokovne in izvedenske študije je bilo ugotovljeno, da stare šole ni smotrno obnavljati oziroma popravljati, pač pa je racionalnejša rešitev porušitev obstoječe stare šole in nadomestna izgradnja novih prostorov. Nova prizidka in srednji - obstoječi del Osnovne šole Gabrovka ter cerkev Sv. Križa v Gabrovki Zaradi omejitve prostora in razpoložljivega šolskega zemljišča v okolici šole v Gabrovki pa ni bilo mogoče vseh manjkajočih prostorov za zagotovitev programa 9 - letne osnovne šole zgraditi le na enem mestu, pač pa je projektantska rešitev (avtor projekta Marko Boltin) predvidela dva nova prizidka ob obstoječem srednjem delu šole, ki je bil dograjen v letu 1978. Občina je v oktobru leta 2004 podpisala pogodbo za adaptacijo obstoječe stavbe in izgradnjo potrebnih prostorov z najugodnejšim izvajalcem podjetjem SGP Zasavje Trbovlje, ki je bil izbran na javnem razpisu, za pogodbeno vrednost 350 mio SIT, gradbena dela pa se v tem mesecu že zaključujejo. Z novogradnjo je šola v južnem prizidku pridobila novo šolsko knjižnico, multimedijo in računalniško učilnico, eno predmetno učilnico in tri kabinete ter zbornico in prostore za upravo, v severnem prizidku pa štiri nove razredne učilnice, dva kabineta, večnamenski prostor, nove sanitarije in garderobe. Arhitekt se je z barvno študijo novih prizidkov skušal tudi čim bolj približati naravi in okolici; tako je južni prizidek zeleno obarvan, ker je bližje zelenju doline in gozda pod šolo, severni prizidek pa je rdeče obarvan, ker je bližje vinogradom in vinskim goricam na pobočjih Moravške gore. Poleg novih prostorov v prizidkih (skupaj 850 m2 novogradnje), je bila skoraj v celoti prenovljena tudi obstoječa telovadnica in šolska stavba iz leta 1978 (skupaj cca 1100 m2 delne in popolne adaptacije). Vsi predvideni investicijski stroški za celotno investicijo (za gradnjo, dokumentacijo, nadzor, opremo prostorov, zunanjo ureditev in komunalno opremljanje zemljišča) pa so ocenjeni na približno 405 mio SIT, od tega naj bi približno 30 % sredstev prispeval državni proračun, vse ostalo pa občina Litija. Predvideno je, da bo 141 učencev OŠ Gabrovka že septembra v letošnjem šolskem letu vstopilo v novo in popolnoma prenovljeno šolo. V starem delu OŠ Litija se v mesecu avgustu izvajajo gradbena dela pri sanaciji lesenih stropnih konstrukcij z namenom zagotovitve potrebne protipotresne varnosti in statične stabilnosti objekta. Šola bo po končani sanaciji pridobila nove in prenovljene prostore, ki jih do sedaj za pouk, zaradi varnosti, niso smeli uporabljati. Predvideno je, da se bodo dela končala do začetka pouka v novem šolskem letu. Na starem delu OŠ Litija se v še dveh preostalih učilnicah izvajajo dela za protipotresno sanacijo stropnih konstrukcij. Vrtec Najdihojca na Rozmanovem trgu je dobil novo streho V mesecu juliju so bila opravljena dela pri sanaciji in zamenjavi strešne kritine na objektu vrtca Najdihojca v Litiji. Zamenjano je bilo 750 m2 strešne kritine in na novo urejena strelovodna zaščita. Vabilo na ogled GASILSKE PARADE Gasilska zveza Litija letos praznuje 50 let obstoja. V počastitev tega jubileja, bo v nedeljo, dne 11. SEPTEMBRA OB 10.00 URI potekala parada po ulicah Litije. Po paradi pa bo še priložnostna slovesnost v dvorani Gimnazije Litija. Vabljeni I Gasilska zveza Litija dan datum ura KOLEDAR PRIREDITEV avgust-september kraj četrtek petek ponedeljek torek 25.8. 26.8. 29.8. 30.8. 6.00 10.00 9.00 16.00 POČITNICE 2005 Društvo prijateljev mladine Terme Olimje (kopalni vlak) Glasbeno plesna delavnica Izlet v neznano Športni torek Knjižnica Litija Športna dvorana Igrišče Roz. trg POLETNI FESTIVAL 2005 sobota 27.8. 20.30 Spiritual & Gospel Zaključni koncert glasbene delavnice / MePZ sv. Nikolaja Litija-cerkev sv. Nikolaja nedelja 4.9. 11.00 Proslava ob 100-letnici PD Litija Janče petek 9.9. 20.00 LETNI KONCERT skupine PERKAKŠNS s KIKAMI ter gosti Dvorana Gimnazije Litija sobota 17.9. 10.00 OTROŠKA MATINEJA Kulturni center torek 13.9. 18.00 Prireditev ob 100-letnici rojstva slikarke Mire Pregelj Knjižnica Litija Vsebino prispevkov zbrali in uredili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES SLS. Slovenska ljudska stranka KDO JE V RESNICI POZABIL NA OBČINO LITIJA V julijski številki je Sandi Gombač v imenu 00 LDS Litija poiskušal prikazati vso potrebno skrb, ki jo ima on oz. njegova stranka za prihodnost naše občine. Jasno je, da se ta skrb ne prične in ni povezana samo s predlogom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ampak mora to biti prioritetna naloga ves čas. Težava seveda nastopi takrat, ko vladajoča občinska politika sedem let nemo dopušča, da se državne institucije mirno selijo iz Litije v Zasavje, reagira šele takrat, ko opozicija oz. SLS Litija protestira. Tisto, kar je Litiji v teh letih uspelo zadržati, je zlasti lahko zasluga intervencije opozicije, če je prišla pravočasno do informacij. Opozicija je uspela tudi v tem mandatu prepričati večino v občinskem svetu, da se imenuje komisija za oblikovanje strateških ciljev občine Litija, vendar na žalost ni prišlo s strani g. župana do sklica vsaj prve konstitutativne seje že omenjenega posvetovalnega telesa občinskega sveta. Po mnenju SLS Litija verjetno v tem tiči ključni problem, zakaj občina kljub jasnim deklaratornim izjavam o Litiji kot regijskem središču ni storila več oziroma tisto, kar bi bilo potrebno, da bi bilo naše mesto ob konkurenci, ki nas obkroža, bolj prepričljivo pri dosegi tega cilja. Ve č kot jasno je, da bo poleg ostalih kriterijev tudi nabor t.i. državnih institucij eno od meril pri okvirnem določanju prihodnjih regijskih središč oz. sedežev upravnih okrajev. Iz tega vidika se zato zdi nesprejemliv pristop, ki zahteva, da je Litija v vzhodni kohezijski regiji, ki dogoročno prinaša dlje časa možnost polnega koriščenja sredstev iz kohezijskega sklada in strukturnih skladov EU, hkrati pase ne stori ničesar, da bi se prepre č i to pošiljanje Litije v tako imenovano Zasavsko naročje. SLS Litija je že večkrat jasno povedala, da je Litija sedež osrednje regije, ki lahko vključuje tudi Zasavje, nikakor pa ne pristanemo, da bi bili kot nepomembna občina oz. mesto priključena Zasavju.Glede tega morajo imeti občanke in občani možnost odločanja na referendumu in odločitev mora biti zavezujoča tudi za državo. Pristop v tej smeri je po naši oceni pravilen, zato mora občina takšnjo voljo čimprej tudi sprejeti, namreč ni več čas za taktiziranje. Zato bi občinski svetmoral že na septemberski seji sprejeti odločitev, da občina Litija zahteva, daje v Litiji sedež upravnega okraja, da je prenos institucij države mimo soglasja občine Litija ničen ter da se jasno določi okvir razvojnih nalog, ki jih v tej smeri mora izvajati CENTER ZA RAZVOJ LITIJA, takšen postopek je tako v okviru predpisov RS kot tudi določb EU lahko mogoč. Menimo daje druga pot edina tista naravna, se pravi povezava z Ljubljano kot prestolnico, kjer nas povezuje največ naravnih poti, smo pa ob precejšen del regionalnih sredstev s strani Evropske unije. Tretja pa je tista, v kateri bi se ključne odločitve o regionalnem razvoju odločale v Zasavju, kar pa ocenjujemo, da bi bilo navkljub temu, da bi bili v vzhodni kohezijski regiji, najslabša. Nekaj pomembnega časa je litijska občina že zamudila in tu bi bilo lahko umestno vprašanje, kdo je pozabil na svojo občino oz. kdo je v zadnji sedmih letih krojil občinsko politiko, vendar to ni namen tega prispevka, pač pa, DA VSE POLITIČNE STRANKE ZASTOPANE V OBČINSKEM SVETU IZKORISTIMO TEH PET MINUT PRED DVANAJSTO IN STORIMO TISTO, KAR JE ZA PRIHODNOST LITIJE IN NJENEGA ŠIRŠEGA OBMOČJA NUJNO POTREBNO. 00 SLS Litija, Franci ROKAVEC NASA KULTURA Teks in foto: Ciril GOLOUH Pogled na litijsko podeželje Spodnja Slivna »geometrično središče Slovenije« postaja vedno bolj turistično privlačna - tako za domače kot tuje obiskovalce. Da je temu tako, so pripomogli domačini in uredili svoj kraj vsak po svojih močeh. Na sliki je prijeten kozolec v sredini vasi, lahko bi rekli prava mojstrovina izdelave z lesenimi žlebovi, pod katerim najdejo prijeten počitek obiskovalci. Kako se predstavljajo domačije V Tenetišah 1. je na poseben način označena domačija »Paternoster«. Pred vhodom k domačiji je postavljen majhen kozolec ocve-tličen s sulfinijami, pred njim pa stoji reklamni napis s sliko ter napisom »Domačija Paternoster«. Pohvale vredna zamisel Pater-nostrovih, ki je prerasla v skrb za urejenost okolice domačije. Litijska tržnica med rožcami Zadnjo julijsko soboto so bili obiskovalci in tudi prodajalci (tržnice) zelo presenečeni, saj so stojnice našle prostor na asfaltiranem parkirišču in to med lepo urejeno in ocvetličeno okolico na Valvazorjevem trgu 4. Zadovoljni kupci in zadovoljni prodajalci po tihem upajo, da to ni le muha enodnevnica. Čas je že, da tržnica dobi stalne prostore, kaj mislite vi, občani Litije? Proizvodni prostori »ABI« na Ljubljanski cesti v fazi rušenja Proizvodna hala zgrajena z denarjem delavcev »Komunale Litija« leta 1973 pod vodstvom takratnega direktorja Avgusta SPATA je sedaj v fazi rušenja. Tu bo čez nekaj mesecev stal nov trgovski center »Hofer«. Do letos se je v tej proizvodni hali ustvarjala nova vrednost, odslej pa bo nova trgovska hala poleg sosednjega »TUŠA« omogočala samo potrošnjo in nekaj novih zaposlitev trgovk. Ko vam to poročamo, je hala že porušena. Pogled na Marokovo ulico v prenavljanju Ulice se prenavljajo. Toda po kakšnih načrtih?! To, kar vidite, je Marokova ulica ob vrtcu. Na tem delu ceste stoji tudi prometni znak »Otroci na cesti«. Postavlja se vprašanje, kje pa naj bodo. Koliko denarja je bilo vloženega v to obnovo, kaj so razmišljali projek- m SOCIALNI DEMOKRATI SOLSKI ZVONEC m HI 3 Še teden dni in ponovno se bo oglasil šolski zvonec. Najbolj bodo veseli tisti, ki ga bodo slišali prvič. Prvošolčki, ki bodo prvič v svojem življenju sedli v šolske klopi. Verjamem, da ga bodo veseli tudi tisti, ki se po počitnicah vračajo v šolske klopi. Za starše to pomeni nekaj več skrbi in tudi organizacijskih podvigov, kako svojega šolarja pospremiti varno v in iz šole. Že nekaj let se OŠ Gradec srečuje s težavami okrog prometne urejenosti. Jutranja konica, ko pripeljejo avtobusi in osebni avtomobili staršev, naredi okoli šole pravi kaos. To je vsako leto tema tudi Sveta staršev OŠ Gradec, a se do danes ni spremenilo skoraj nič. No, nekaj vendarle. Občina je poskrbela za nekoliko širše obračališče avtobusov na Graški dobravi pri trgovini, a žal ga prevozniki ne uporabljajo in avtobusi za osnovnošolce in gimnazijce ustavljajo ob šolskih vhodih. To pa ustvarja pravi prometni kaos in le sreči, pa vendar tudi previdnosti voznikov se je potrebno zahvaliti, da še ni prišlo do nesreče. A vseeno je ni pametno izzivati. Zato bi bito potrebno poiskati rešitev, ki bi zadovoljila vse, prevoznike, starše in konec koncev šolo, ki nosi odgovornost do svojih učencev, a je žal nemočna in njihova prošnja za pomoč neuslišana. Bo res potrebno počakati, da pride do najhujšega? Zakaj ni mogoče organizirati vstopa in izstopa učencev in dijakov pri trgovini na Graški dobravi ? Sam sem v srednjo šolo hodil v Ljubljano. Vlak, mestni avtobus, gneča, prehodi preko mnogo bolj prometnih cest, kot so litijske in takih dijakov je tudi danes še veliko. Pa ne boste menda trdili, da litijski učenci in dijaki ne bi zmogli narediti petminutnega sprehoda od trgovine do šolskega vhoda. Potrebno je le neka dobre volje in soglasja. Najprej med vodstvoma OŠ Gradec in Gimnazije Litija. Predvsem zato, da se bosta lahko s skupnim stališčem obrnili na prevoznike ali tiste, ki na njih lahko vplivajo in jim dopovedali, da je vstop in izstop iz avtobusa tam, kjer je za to varen prostor. Prevoznikom in tistim, ki so odgovorni za prometno varnost pa naslavljam prošnjo naj šolama in staršem prisluhnejo in pomagajo. Saj gre za naše otroke in njihovo varnost! Kaj je bol nevarno: izstopiti iz avtobusa in prehoditi 500 m do šole, ali izstopiti iz avtobusa sredi ceste in tik pred ali za njim prečkati cesto in tvegati, da te zbije avto ? Mislim, da je odgovor več kot očiten. Želim si, da bi bilo novo šolsko leto prelomno tudi v reševanju te prometno-varnostne težave. To je le ena od črnih prometnih točk, na katere se spomnimo ob vsakem začetku šolskega leta. Veliko jih je še večjih in še težje rešljivih. Moram priznati, da se vsako jutro s strahom peljem skozi Zgornji Hotič, kjer morajo otroci vsakodnevno delati prometni prekršek, da pridejo do avtobusne postaje. Pa še na tako nepreglednem mestu. Verjamem, da bo v naslednjih letih tudi tu in še povsod drugje bolj poskrbljeno za varnost naših otrok. Do takrat pa nam vsem skupaj ostane le zvrhana mera previdnosti. Predvsem voznice in vozniki bomo še bolj pozorni in previdni pred prehodi in na cestah, ki vodijo mimo šol. Otroci so naše največje bogastvo - besede, ki naj sprožijo tudi dejanja. Vsem šolarjem in dijakom uspešno novo šolsko leto. Gorazd MAVRETIČ, predsednik 00 SD Litija tanti, da si niso vzeli časa, da bi projektirali hodnik za pešce, vsaj ob ograji do vhoda v vrtec iz smeri Marokove ulice. In kaj so razmišljali vodilni v vrtcu in postavili lepo ograjo skoraj ob cesti? Vse za varnost za ograjo, zunaj ograje pa, kot da varnost otrok ni pomembna. Morda bo sedaj kdo pomislil, da je za varnost otrok treba poskrbeti tudi pri dohodu v vrtec iz Marokove ulice. Cerarjeva hiša ob Ljubljanski cesti - zrcalo Litije Podoba Cerarjeve hiše na Ljubljanski cesti je med najbolj klavrnimi naokoli. Dokler je bila v njej trgovina s pohištvom »Mercator« in drugimi najemniki, je hiša še dajala videz objekta primernega za mesto Danes pa daje podobo zapuščenega objekta, katerega bi bilo potrebno čim prej porušiti. ©IPienMJgllfŠAiMA T@Š@®VHMA TA BUBAtB živali looNAKA Odprto pon - pet: 9.00-12.00 15.00-19.00 sob: 9.00- 12.00 Mateja Šimenc s.p. (Tel.: 01/8981 -005) 1270 LITIJA, VALVAZORJEV TRG 19 Fondacija VillaLittd 100 let Planinskega društva Litija Fondacija Villa Litta bo ob 100-letnici PD Litija, izdala posebno spominsko pisemsko ovojnico, založila poštni žig in organizirala filatelistično razstavo. Poštni žig bo v uporabi v nedeljo, 4. septembra 2005 na Jančah, kjer bo na dan praznovanja 100-letnice izpostavljeno poštno okence. V planinskem domu bo tudi razstava, možno pa bo dobiti tudi spominsko pisemsko ovojnico, (mb) ^f^CE Bh'%y France Bezlaj, spominski / CJ : žig in pisemska ovojnica l ižg. Fondacija Villa Litta bo 19.9- ob 95-letnici rojstva jezikoslovca in etimologa Franca Bezlaja (1910-1994), rojenega v Litiji, založila spominski žig, ki bo tega dne v uporabi na pošti 1270 Litija. Izdajo žiga bo spremljala filatelistična razstava, izšla pa bo tudi posebna spominska pisemska kuverta, (mb) PRIJAZNOST V CIRKUŠAH V juliju, prve dni dopusta, sem si zaželela malo narave in odpeljali smo se v Cirkuse, kraj povezan s preteklostjo naše družine. Vsi se radi vračamo v znano okolje. Medtem, ko bi se z mamo sprehodili, naj bi mož pogledal za gobe. Naš izlet v domačo vas se je hitro zaključil. Takoj, ko smo ob cesti za vasjo parkirali avto, je mama stopila na žeblje. Opazili smo, da so v travi na celotnem dovozu, tik ob cesti, zakopane tri deske z žeblji, o čemer slikovito govori tudi fotografija. Lastnikom, ki ne dovolijo sprehodov v njihove gozdove predlagam, da to označijo na bolj odkrit in manj nevaren način. (MMA) JERNEJ prodajni center Šmartno pri Litiji odprto od 7.00 do 18.00, v soboto od 7.00 do 12.00 tel: 01 898 74 72, fax: 01 898 71 81 prodajna akciia D topdom od 27.08. do 24.09.2005 (več kot 80 izdelkov) - toplotna izolacija (ursa, tervol, stiropor) - fasade (tervol, lamele, baumit, rofix, demit, jubizol) - strešna kritina (tondah, bramac, esal, landini) - schidel dimnik - mavčne plošče in profili - keramične ploščice (gorenje, marazzi) - beltop, jupol - štedilnik na trdo gorivo... Na zalogi po akcijski ceni: prane plošče, armaturne mreže, betonske cevi, peči VIADRUS V 3 dneh Vam kompletiramo centralno instalacijo in jo brezplačno pripeljemo na dom. ORGANIZIRAN PREVOZ BLAGA in IZPOSOJA UDARNIH KLADIV 12. AVGUST - SVETOVNI DAN MLADIH Razglasili so ga Združeni narodi leta 1999 in je namenjen osveščanju o težavah mladine. Situacijska analiza položaja otrok in mladine v Sloveniji je pokazala, da je Slovenija kljub spremembam v zadnjem desetletju ohranila zadovoljivo kakovost življenja otrok, medtem ko to ne velja za položaj mladine. Ob vse hitrejšem staranju prebivalstva mladi postajajo odrinjena skupina iz procesov odločanja. V skupino mladih v Sloveniji štejemo tiste, ki so stari od 15 do 29 let. V zadnjih 20 letih se število mladih počasi, vendar stalno zmanjšuje. In kakšno je stanje mladih v občini Litija? Zastopanost v občinskem svetuje relativno majhna. Možnost zaposlitve obstaja zgolj izven Litije, čeprav je izobrazbena struktura dokaj na visokem nivoju. Stanovanjskiproblemi se rešujejo v okviru izgradnjeprizidkov k invidualnim hišam oziroma ureditvi podstrešnih stanovanj, v kolikor jim to ne preprečujejo veljavni občinskipredpisi. Največ novih mladih družin stanuje v stanovanjskih hišah ali stanovanjih svojih staršev, kajti od leta 1991 se v Litiji ni zgradila niti ena stanovanjska enota v družbeni lasti (neprofitno stanovanje), čeprav je povpraševanje po teh zelo veliko. Družabno življenjeje zapostavljeno in prepuščeno invidualno vsakemu posamezniku, žalje tako v mestu, boljše stanjepa je (morda) v podeželskih krajevnih skupnostih, Ciril GOLOUH VARCUJMO Z ENERGIJO Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: gsm-041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije asver ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! SODELUJMO PRI RAZVOJU PODEŽELJA! Januarja sprejeti razvojni dokument Razvojni program podeželja, ki vključuje 13 občin (Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Domžale, Moravče, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče), poleg ostalih vsebin zajema nabor izvedbenih projektov, za katere so vključene občine smatrale, da so pomembni za njihov nadaljnji razvoj. Eden pomembnejših je projekt Po poteh dediščine, ki v katalogu Trkamo na vrata dediščine združuje 44 najkvalitetnejših točk dediščine, od teh se na območju občin Litija in Šmartno pri Litiji nahajajo naslednje: Vače-najdišče vaške situle, Oglarska dežela na Dolah pri Litiji, grad Bogenšperk, cerkev sv. Martina v Šmartnem in cerkev sv. Antona Padovanskega v Veliki Štangi. Z namenom realizacije nekaterih opredeljenih projektov je Center za razvoj Litija spodbudil pripravo izvedbenega projekta Razvoj intelektualne infrastrukture v okviru projekta Po poteh dediščine. Občina Litija je projekt kot nosilka konec lanskega leta prijavila na Agencijo RS za regionalni razvoj za financiranje iz neposrednih spodbud za leto 2005 za občine osrednjeslovenske regije. Agencija je omenjeni projekt odobrila, sedaj pa je nastopil čas za realizacijo v projektu zavedenih aktivnosti. Le-te obsegajo izvedbo 6 tematsko različnih delavnic, strokovno ekskurzijo, okroglo mizo, pripravo pravilnika o izgledu lokacij točk dediščine in na tej osnovi zasnovo enotne informativne infrastrukture (info table) na točkah dediščine. Ker so delavnice namenjene najširšemu krogu obstoječih in potencialnih turističnih in gostinskih ponudnikov okrog točk dediščine, vas že sedaj vljudno vabimo, da se jih udeležite. Na tem mestu povzemamo terminski plan izvedbe posameznih aktivnosti, na katere bodo ustrezne ciljne skupine tudi pisno vabljene: Veščine komunikacije pri delu s strankami 6.9.2005 Dol pri Ljubljani Uporaba sodobnih informacijskih sistemov 19.-20.9.2005 Litija - Gimnazija Definirajmo dobro poslovno idejo 28.9.2005 Lukovica Strokovna ekskurzija na območju projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine 7.10.2005 Dolenjska (Otočec, Pleterje, Zagraški gaj, Kostanjeviška jama,...) Priprava in trženje turističnih produktov Geografsko-turistična predstavitev projektnega območja Okrogla miza - Podeželje, prostor neizkoriščenih priložnosti 18.10.2005 Komenda TURISTIČNO DRUŠTVO POLŠNIK IN ZADRUGA ZA RAZVOJ PODEŽELJA JARINA z.o.o. vabita na peti POLŠNIŠKI SEJEM, ki bo v nedeljo, 18. septembra 2005, s pričetkom ob 13. uri, pod šotorom pri Lovski koči na Polšniku. Polšniški sejem temelji na predstavitvi dela kmetov, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetijah in ostalih podjetnikov s podeželja. Tako boste lahko uživali ob ogledovanju in nakupu izdelkov domače in umetne obrti ter domačih dobrot. Sejemski dan bo popestren s kulturnim programom, živo glasbo in dobro gostinsko ponudbo. Za atraktivni del popoldneva, pa bodo poskrbeli ljubitelji starih avtomobilov in motorjev. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija tel: 01/896-27-10, 01/896-27-15, fax: 01 /896-27-12 info@cr-litija.si • www.litija.net/rcl CENTER ZA RAZVOJ LITIJA - vstopna točka eVEM Od 1. julija 2005 deluje Državni portal za poslovne subjekte e-VEM (vse na enem mestu), ki omogoča celotno registracijo samostojnega podjetnika posameznika na enem mestu. Storitev je mogoče opraviti tudi na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1,1270 Litija. Na Centru za razvoj Litija so bodočim podjetnikom na voljo referenti in svetovalci za pomoč pri izvedbi storitev, ki jih ponuja portal e-VEM. S svetovalcem se lahko (bodoči) podjetniki posvetujete in jih vprašate za nasvet in pomoč. Storitve portala e-VEM so brezplačne. Vabimo Vas, da se oglasite na Centru za razvoj Litija, ter izkoristite možnosti, katere vam ponuja nov državni portal eVEM. PODJETNIŠKI KROŽKI ZA OSNOVNOŠOLCE Center za razvoj Litija bo tudi v šolskem letu 2005/2006 izvajal Podjetniške krožke na osnovnih šolah v občinah Litija in Šmartno pri Litiji. Namen podjetniških krožkov je spoznavanje osnovnih podjetniških pojmov, izbiri in preveritvi poslovne ideje s poslovnim načrtom ter izdelava le-tega. Litijski in šmarski učenci so se v zadnjih dveh letih že izkazali kot podjetni, saj so dvakrat zaporedoma na Vseslovenskem podjetniškem forumu prepričali komisijo, da je prav njihova poslovna ideja najboljša! V prvih dveh mesecih novega šolskega leta bomo na vseh osnovnih šolah izvajali animacijske delavnice, kjer se bo lahko učenec vključili v krožek. Če cenite kreativno podjetniško razmišljanje omogočite vašemu otroku vključitev v podjetniški krožek. Izletniška kmetija Pr’ Fosilne skupaj s Krajevno skupnostjo Gabrovka, Društvom podeželskih žena in deklet Gabrovka, Športnim društvom Gabrovka in Centrom za razvoj Litija vabi na JESENSKI POHOD po obrobju Gabrovško-Moravške doline v soboto, 24. septembra 2005, s startom od 7.00 do 8.00 ure, pri Turistični kmetiji Pr’Posilnc, Laze pri Gobniku 2, Gabrovka. Informacije: Izletniška kmetija Pr’Posilnc, tel.: 01 897 11 36, 051 313 722, e-mail: info@cr-litiia.si SUBVENCIONIRANO PODJETNIŠKO SVETOVANJE IN USPOSABLJANJE V septembru 2005, novosti v vavčerskem sistemu svetovanja. Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno delujočim podjetjem (sredstva zagotavlja Ministrstvo za gospodarstvo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj), vsem potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot (sredstva zagotavlja Ministrstvo za gospodarstvo) ter brezposelnim osebam, prijavljenim na Zavodu RS za zaposlovanje (sredstva zagotavlja Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve). Program vavčerskega svetovanja izvaja Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG www.pcma.si) v sodelovanju z mrežo izbranih Lokalnih in Regionalnih podjetniških centrov: Center za razvoj Litija www.litiia.net/rcl/ index.html, ki v programu prav tako nastopa kot izvajalec programa, predstavlja mesto, kjer se uporabniki storitev lahko vključite v program in koristite storitve svetovanja po subvencioniranih cenah. Neposredne storitve svetovanja v programu, nudijo visoko strokovno usposobljeni svetovalci. Subvencije lahko koristite za: • stroške svetovanja in usposabljanja s področja poslovnih funkcij podjetja (vodenje in upravljanje, trženje, prodaja, nabava, finance, investicije, kadrovske zadeve, informacijska funkcija, proizvodna funkcija), • stroške svetovanja in usposabljanja pri pripravi razvojno naravnanih programov in projektov, • stroške svetovanja in usposabljanja s področja prava (svetovanje pri izbiri statusne oblike podjetja, delovno pravni zakonodaji, gospodarskih poslih, zaščiti avtorskih pravic in industrijske lastnine, zakonodaji EU), • stroške svetovanja in usposabljanja s področja davkov, • stroške svetovanja in usposabljanja s področja računovodstva (vzpostavljanje računovodske funkcije v podjetju). Cena storitev za splošno (generalistično) svetovanje znaša 5.900,00 SIT +DDV, za specialistično svetovanje pa 7.600,00 SIT+DDV. • Subvencionirane cene storitev programa znašajo za delujoča podjetja v višini do 50 % neto vrednosti upravičenih stroškov svetovanja. Posamezen svetovanec je v času veljavnosti pogodbe o vključitvi v program, ki velja najkasneje do 31.12. tekočega leta, upravičen do subvencioniranja upravičenih stroškov storitev programa v višini največ 1.000.000,00 SIT (velja za pogodbe sklenjene po 1. septembru 2005). • S sklenitvijo pogodbe o vključitvi je potencialni podjetnik (zaposlene osebe, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja in nezaposlene osebe, ki niso prijavljene na ZRSZ) v programu upravičen do 100% subvencioniranja stroškov programa. Koristi lahko svetovanja do višine treh minimalnih plač. • S sklenitvijo pogodbe o vključitvi v program je brezposelna oseba (prijavljena na ZRSZ) v programu upravičena do 100 % subvencioniranih stroškov storitev programa. Brezposelna oseba lahko koristi svetovanja in usposabljanja v višini dveh minimalnih plač, pri čemer se upošteva znesek veljavne minimalne plače na dan sklenitve pogodbe. Oglasite se na Centru za razvoj Litija, kjer vam bomo posredovali podrobnejše informacije. Zadruga za razvoj podeželja Jarina z.o.o. Dole 10, Dole pri Litiji tel.: 01 897 21 04 e-mail: info@cr-litiia.si Vsak dan od 7:00 do 15:00, prosimo za predhodne najave. Naredi, kar zmoreš, s tistim, kar imaš, tam, kjer si! PRI PRIDOBIVANJU NEPOVRATNIH SREDSTEV USPEŠNI TUDI KMETJE! V mesecu aprilu je objavila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Javni razpis za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so blizu kmetijstvu - alternativni dohodkovni viri. Javni razpis dodeljuje nepovratna sredstva (do 50%) za investicije v infrastrukturo na kmetijah, ki so povezane z dopolnilnimi dejavnostmi. Priprava tovrstne vloge je dokaj zahtevna in zajema tako pripravo same vloge kakor tudi poslovni načrt. Ker so roki za prijavo zelo kratki, je potrebno s pripravo vloge pričeti že pred samo objavo javnega razpisa, da lahko posameznik pravočasno odda kvalitetno in popolno vlogo. V letošnjem letu je bila uspešno oddana in tudi potrjena vloga s strani agencije za celotno zaprošeno vrednost sredstev tudi Turistično urejeni kmetiji Blaj iz Dragovška. Vloga oz. investicija je zajemala ureditev strehe, povečanje terase in kapacitet turistično urejeni kmetiji in se bo začela izvajati v naslednjem mesecu ter zaključila v poletnih mesecih naslednjega leta. Vinko Kokovica Verjamem v svojo investicijo in bi se ne glede na odobritev sredstev odločil za njeno izvedbo. Velika težava pri pripravi dokumentacije je, da je ne more pripraviti vsak sam, saj je z njo veliko dela. Dokumentacijo smo začeli pripravljati skupaj z Jarino z.o.o. že pred samim razpisom, saj nam drugače ne bi uspelo, še posebej, če je za to potrebno tudi gradbeno dovoljenje. Zdi se mi, da so roki zelo kratki, zato so še toliko bolj pomembne pravočasne informacije, kdaj se pred- T , ,,* = kmptiia Biai videva objava razpisa. V času priprave Tunsllcno ure|ena kmetl,a Bla| dokumentacije je bilo potrebno pridobiti veliko potrdil in podatkov, zato sem pogosto tudi večkrat na dan odšel k različnim institucijam po potrdila. Zdi se mi prav, da se sredstva dobijo potem, ko predložiš plačane račune, saj lahko ie tako dosežemo, da se ves denar resnično porabi za tisto, za kar je namenjen. Upam, da mi bo Jarina z. o. o. pomagala tudi pri pripravi poročil ter v naslednjem letu pri pripravi nove vloge na razpis za širitev ponudbe. V bodoče se nameravam vključevati tudi v njihove turistične programe. V prostorih turizma na kmetiji pa bo tudi posebna polica, kjer bodo predstavljeni izdelki pod blagovno znamko Jarina ter promocijski material. Prepričani smo, da Turistično urejena kmetija Blaj ni zadnja, ki ji je uspelo pridobiti nepovratna sredstva za razvoj dopolnilne dejavnosti na kmetiji, zato upamo, da bo v naslednjem letu odločilo za ta korak še več kmetij in, da bo višina odobrenih sredstev vsako leto višja. Tovrstne investicije ne pomenijo le razvoja posamezne kmetije, ampak tudi občine in regije. Iskričini otroci V sredo, 17. avgusta 2005, je DZS, d.d. v svoji knjigarni in papirnici v Litiji obdarila pet izmed 60 otrok iz socialno ogroženih družin. Ostali otroci bodo po pakete šolskih potrebščin prišli v k njim najbližjo maloprodajno enoto DZS. Akcija je nastala na pobudo sodelavcev v Maloprodaji in Veleprodaji podjetja DZS in je bila s strani vodstva DZS potrjena v sklopu praznovanja 60 obletnice poslovanja podjetja DZS. DZS je akcijo izpeljal z Iskrico Nedeljskega dnevnika in tako o0 otrokom v skupnem znesku podaril cca 1.800.000 sit. Vsak otrok bo prejel šolsko torbo oz. nahrbtnik, peresnico, pisala, barvice, zvezke, risalne liste, Akte, kalkulatorje in vse ostale nujno potrebne potrebščine za šolo. Poleg tega smo vsakemu paketu priložili še 2 knjigi in pralni prašek Ava in Vanish. DZS verjame, da je tako 60 otrokom in predvsem njihovim staršem olajšal vstop v novo šolsko leto, saj je za povprečen nakup šolskih potrebščin za posameznega otroka potrebno odšteti cca 15.000 sit. Da so paketi prišli v prave roke smo videli danes na podelitvi. Otroci: Luka, Tomaž, Matej, Sonjam Medina se kar niso mogli ločiti od svojih novih torbic. Sprva so se plašno stiskali k staršem, potem pa le zadovoljno povedali nekaj stavkov. Ob dogodku je DZS pripravila manjšo pogostitev. Ob tej priliki se DZS zah valjuje vsem svojim partnerjem, ki so prispevali potrebščine za akcijo ter vsem sodelavcem, ki so nesebično pomagali v pripravipaketov. NatašaJEŠE Hoja je oblika gibanja, kijeprimerna v vseh letnih časih, tako za mlade kot starejše. PRVI PLANINSKI POHOD STANOVALCEV DOMA TIŠJE NA ZASAVSKO SVETO GORO V Domu Tišje je bil v petek, 22. julija 2005 za stanovalce organiziran prvi planinski izlet na Zasavsko Sveto Goro. Planinskega izleta so se udeležili stanovalci, ki imajo še dovolj moči in veselja do pohodništva. Tudi vreme je bilo izletnikom zelo naklonjeno. Med potjo so občudovali lepo naravo, gorsko cvetje in se naužili svežega zraka. Bilo je veliko dobre volje ter prijetnega počutja in kar hitro so bili na vrhu, od koder so občudovali prekrasen razgled na našo lepo Slovenijo, v ozadju pa so videli tudi naš Dom. Večina stanovalcev se je udeležila tudi svete maše, ki je bila namenjena prav njim. V planinski koči je sledilo odlično kosilo. Za presenečenje je poskrbel harmonikar s svojimi vižami in stanovalci so z velikim veseljem ob spremljavi harmonike tudi zapeli. Planinski izlet je bil potrdilo, daje hoja zelo učinkovita za dobro psihofizično počutje posameznika in da ima hkrati velik sociološki učinek medsebojnega povezovanja stanovalcev. Klavdija BRIC in Renata OZIMEK - delovni terapevtki montaža Bajec PUC O K n n in URflTR Borut Bajec sj>., Ulica 25. maja 11,1270 UtIJa Telefon: 01/898 08 llSfaks-l01/898 37 21 Gsm: 041/754 468 • E-mail: bbajec@siol.net MM rom S POSEBNE AKCIJSKE CENE ZA DIZELSKE SDI MOTORJE PONUDBA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOGE ZA VOZILA SDI 47 KVV/64 KS Novice Iz KUD ART CLUB LITIJA J • Končuje se montaža kratkega dokumentarnega Mašina podob, ki prikazuje eno zadnjih projekcij v Litiji. Tri osebe v ozadju (ang. v off-u) razgrabljajo, zakaj je kino mrtev. • Nato se bo zmontiral dokumentarni video zapis o edinstvenem Muzeju premoderne umetnosti v Sp. Hotiču. Slika, ki jo je Jakše poimenoval Marjetice, mi je še posebej všeč. • Takoj zatem začnemo s pripravami na snemanje kratkega filma Samski moški: branje scenarija v živo, risanje vsakega kadra posebej (ang. storyboard), izdelava sekvence z 3D animacijo, iskanje primerne lokacije za snemanje, pridobitev dovoljenj in izposoja opreme. \ j KUU\JRNO UMETNIŠKO DRUŠTVO LITIJA Premiera filma bo / 07.10.2005 ob 19h v Knjižnici Litija. Na ogled bosta tudi kratka filma Mašina podob in Primer št. 288, ki je nastal na filmski delavnici Od ideje do premiere, ki jo je podprlaJSKD OI Litija. Pišete mi lahko na e-mail: skoripon@gmail.com Kratka filma Pin koda in Sežigalnica Borisa Ulčarja iz KUD ART CLUB LITIJA sta se uvrstila na Luksuz festival poceni filma, ki želi prikazati kratkometražno in nizkoprora-čunsko produkcijo domačih in tujih avtorskih, eksperimnentalnih, alternativnih, aktivističnih filmov in videov, ki nastajajo v tradicionalnih ali “garažnih" produkcijah, v klubih, v okvirih nekomercialne, eksperimentalne, avtorske neinstitucionalne produkcije in pomenijo alternativno kulturno medijsko podobo sicer dominami množični uradni distributerski ponudbi, ki jo povečini obvladujejo veliki distributerji s tradicionalnim “hollywoodskim” programom. Festival bo otekal na Trški Gori pri Krškem od 2.-3. septembra 2005, kjer bo omogočeno tudi kampiranje. Več na: http://w\vw.drustvo-dzmp..si/ Zapisal: Boris ULČAR MOTO CENTER LABA LITIJA pokličite OI / 8QQ 5Č 13 CARcommerce Ljubljanska cesta 16, 1270 LITIJA Tel.: 01/898-04-40 Fax: 01/ 898-04-45 E-mail: carcommerce@siol.net JE PROMET POZABLJEN? Litija je mesto. Seveda bi jo v vsaki večji evropski državi imeli za malo večje naselje. Ampak ta status si je pridobila že leta 1952 s sklepom najvišjega organa v takratni državi. Kakšen vzrok je imela oblast za to, ko pa je bila Litija mnogo manjša kot sedaj? Enostavno. Takrat je bila mnogo pomembnejša kot sedaj. Kmalu zatem je Litija dobila ulični sistem in prometno ureditev. Seveda je bila v tistih časih pred več kot 50 leti prometna ureditev zelo enostavna. Avtomobilov skorajda še ni bilo, ljudje so po Litiji in okolici hodili peš, še s kolesi so se le redki vozili, kam dlje pa z vlakom. Tovorni promet je prav tako potekal po železnici, po Litiji in okolici pa je bila konjska vprega glavno prevozno sredstvo. Z gradnjo stanovanjskih naselij na njivah v Gradcu in Litijskem polju pa so nastale tudi nove ulice in ceste. Za takratne razmere udobne, saj je bil »fičo« (fiat zastava 750) skoraj edini avto, ki se je začel pojavljati na litijskih ulicah. Prometna ureditev je bila tudi potem še kar znosna, kljub temu, da so se že pričele kazati tradicionalne litijske slabosti pri načrtovanju oz. pozidavi prostora. To je namreč v glavnem potekalo tako - in na žalost je tako še d.anes - da so najprej zgradili bloke in hiše, nato pa se vselili. Šele nato so ljudje pričeli ugotavljati, da jih promet bodisi moti ali pa da so ulice preozke, da ni pločnikov, da nekateri vozniki divjajo mimo hiš, da je hrup prevelik, da so ogroženi od prometa itd. Prometna ureditev v mestu je v glavnem ostala na enaki organizacijski ravni. Pa čeprav je v zadnjih desetletjih frekvenca prometa stokrat večja. Kar poglejmo. Ulice v novih naseljih v Gradcu so že zdavnaj preozke, promet pa je še vedno dvosmeren, con z umirjenim prometom sploh ni, čeprav gre za čista stanovanjska naselja. Mnoge ulice so postale tranzitne za lokalni promet, ker ni bila ureditev prometa nikoli domišljena tako, da bi po stanovanjskih ulicah vozili le tisti, ki tam stanujejo. Največja prometna štala pa je nastala z izgradnjo gimnazije, ki so jo »arhitekti« locirali tam kjer pač je. Seveda glavni graditelj tudi slučajno ni razmišljal o tem, da bo v šolo prihajalo na stotine dijakov, da je tam tudi osnovna šola, vrtec in kup stanovanjskih hiš... Če bi avtobusi vozili dijake le do trgovine, bi bilo že bolje. Saj sto metrov bi pa menda že lahko šli peš. Velik problem je tudi Ulica Mire Pregljeve. Po njej gre skozi Litijo ves promet iz vzhodnega in južnega zaledja in še nekaj tranzita z Dolenjske. Pa je ulica čisto preozka, križišče z Levstikovo pa je še vedno takšno kot pred 30 leti. Že večkrat omenjeno križišče na koncu mostu na desnem bregu Save je še vedno takšno kot je bilo takrat, ko so zgradili nov most. Od tega je že 32 let. Od občine se proti Podšentjurju ne da varno in normalno peljati, prehodov za pešce pa sploh ni! Zaradi tega križišča bi že zdavnaj morali narediti velik cirkus, saj gre tudi za državno cesto. Bo pač še nekaj let v posmeh in predstavljanje zaostalosti in nesposobnosti. Vzrok za to je znan, most so na hitro zgradili, čeprav tam ni bil nikoli načrtovan pravokotno na Savo. Prav na hitro so po istem načelu zgradili še nadvoz, čeprav bi podvoz veliko bolj ustrezal. Poseben problem je mirujoči promet. V centru Litije se težko najde prostor za parkiranje. Glavni vzrok za to je v tem, da v Litiji po ves dan stojijo avtomobili ljudi, ki so v službi (v Litiji ali Ljubljani). Veliki reveži so tudi stanovalci v blokih, ki nimajo parkirišč, čeprav bi vsakemu stanovanju moralo pripadati vsaj eno. Največji problem za Litijo pa je tranzitni promet skozi osrčje mesta. Litija za državo očitno ni več toliko zanimiva, da bi ji delali obvoznico in so se raje odločili za posodobitev obstoječe ceste. Torej bo tako še nadaljnjih sto let. Sedaj, ko so odprli tudi promet čez Trojane se že kažejo napovedi o še večjem povečanju tranzitnega prometa skozi Litijo, saj se bodo mnogi vozniki želeli izogniti plačilu cestnine z vožnjo skozi Zasavje. Sem ter tja - tokrat po Šmartnem • Ko je bil šmarski župan kot neodvisni kandidat izvoljen, je bilo to za mnoge presenečenje. Poznam ga že dolgo. Moram reči, da gre za poštenega in odkritega človeka. Ne uporablja odvečnih besed, izraža se jasno in vsem razumljivo. Ne zbuja vtisa, da je nekaj več, kot je v resnici. Ima tudi jasne načrte. To je bilo za ljudi najbrž dovolj, da so mu dali glasove. Izpostavil se je z Rakovnikom, ekološko svinjarijo državnega formata, ki se je doslej ni nihče upal dotakniti. Njegov načrt je sanacija te svinjarije. Da bi to lažje dosegel, ga je ponudil za odlagališče jedrskih odpadkov. To bi bilo po zagotovilih stroke varno, za šmarsko občino pa tudi izjemno donosno, za del ljudi, združenih v civilno iniciativo pa ne. Občina bi z denarjem od odlagališča kmalu postala zelo urejena. Pa še sedanje svinjarije bi se znebili. Koliko ima v zvezi s tem nasprotnikov in podpornikov, bi pokazal šele referendum, če bo. Ali pa število glasov, ki jih bo dobil na prihodnjih volitvah, če bo kandidiral. • Sicer pa mu podjetnosti ne manjka. Njegovo opozorilo, da je res neumnost, da država pusti tja odlagati strupene industrijske odpadke, ki jih vozijo z Vrhnike (I), gospodinjskih iz domače občine pa ne, je vsakomur jasno. Minister pa nič... Poleg vsega pa litijsko občino drži za vrat pri javnih podjetjih in zavodih zaradi nedefinirane in na hitro sprejete pogodbe o delitveni premoženja, ko sta šli občini narazen. Pa še za 60 milijonov za ceste jo terja in je zadeva na sodišču. Državi pa je kar naravnost povedal, da občina ne bo več sodelovala pri elektrovodu 2x400 kv prek občine, če mu ne zgradijo obvoznice. • Ko sem že ravno pri obvoznicah, pa še tole: Šmartno jo res potrebuje, Litija pa še bolj, saj so to ugotovili že .pred 40 leti (!), ko so izdelali načrte in jo pričeli že delati (!). Čeprav je bil takratni promet stokrat manjši kot danes. Potem so kar odšli, Litija pa s.e ni nikoli tako odločno zavzela zanjo kot šmarski župan. Čeprav gre čez litijski most vsak dani 5 tisoč vozil... • Nas Šmartno res prehiteva? Morda pa res. Izdali so tudi novo karto občine. Litijska je še vedno iz leta 1989. Brezposelnost jim pada. Od lanskega decembra, ko je bila 9,0 %, je padla na 7,8 %, v Litiji pa je z lanskega decembra narasla od 12,0 % na 12,2 %. Državno poprečje je 10,1 %... Neto plače pa so bile maja letos v šmarski občini 144 tisoč sit, v litijski pa 149 tisoč sit. Državno poprečje je 175 tisoč sit... I B I ZA IN FRESC GDRDD IN FRID PRIHRANEK DD 497.DDD SIT ANGLEŠČINA ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJI ZA ODRASLE When?11where? ■/ skupine do 10 tečajnikov ✓ prijave do 07.09.2005 v' 90-urni s 2x tedensko po 2 šolski uri s cena od 99.000,00 sit z DDV v literatura vključena v ceno v možnost plačila na do 5 obrokov (cena obroka že od 21.780,00 z DDV) v predviden začetek tečaja 14.09.2005 s predviden zaključek tečaja 24.02.2006 INFO: GSM: 031/ 770 924 E-mail: Tečaj.desetka@gmaiI.com Občni zbor DIS KO Polšnik Člani DIS KO Polšnik smo se dne 8.5.2005 zbrali na občnem zboru v gostilni Majcen na Polšniku. Prisotnih članov je bilo 68 ter vabljeni gostje iz Trbovelj, Radeč, Litije, predsednik in predstavniki KS Polšnik. Pozdravni govor je imel predsednik društvajožef Pograjec, ki je tudi predlagal enominutni molk za pokojne člane v letu 2004. Kljub temu, da smo ena izmed organizacij v manjšem kraju, se člani odbora trudimo, da pokrivamo vsak svoje področje v KS Polšnik in Konjšici. Le tako lahko vsi skupaj pomagamo našim članom pri reševanju nerešenih problemov, na pomoč pa nam priskoči tudi krovna organizacija pod vodstvom predsednice Ivice Žnidaršič. Naj omenim, daje bilo veliko energije vloženo pri obdavčitvi Zakona o zavarovanju in renti. Vodstvu DIS je to uspelo. Zato želimo, da se čim več izgnancev in njihovih potomcev včlani v društvo. Le tako bomo še bolj povezani. Naše društvo šteje 99 članov; na novo vpisanih je 11, umrlo je 6 članov. Lani smo obiskali in obdarili 18 starejših članov. Tega so se vsi razveselili. Želimo, da še naprej bolj organizirano poteka izvajanje oskrbnih programov in storitev za bolne, osamele in invalidne člane DIS. Na občnem zboru so poročali o deiu društva ter o finančnem stanju. Podane so bile tudi informacije o uveljavljanju pravic po slovenskem, nemškem in avstrijskem zakonu. Predstavili smo tudi program za delo v letu 2005. Izvedene so bile tudi nadomestne volitve. Odločili smo se, da dostojno proslavimo 60-letnico vrnitve iz izgnanstva. Udeležili smo se proslave na Rajhenbur-škem gradu. Na proslavi je sodeloval tudi naš praproščak s praporom društva, ki smo ga razvili v letu 2003. Na to proslavo nas je odšlo poln avtobus udeležencev. V Rajhenburgu smo imeli ob izselitvi pred 60. leti začasni postanek. Od tod nas transportirali v rane nam neznane kraje. Ob tem smo doživeli veliko hudega. Danes pa smo zares srečni, da živimo na svojem, v svobodni domovini. Po končani proslavi smo se odpravili še na izlet po Posavju. Obiskali smo Turistično kmetijo Klenovšek -Grobelnik, Podvrh, Sevnico, kjer smo tudi imeli kosilo. Na kmetiji Horvat smo si ogledali razstavo kmečkih del ter se za konec ustavili še v vinotoču Celestina v Tržišču. Domov smo se vrnili z lepimi vtisi. Tako občni zbor kot tudi izlet smo izvedli v lastni režiji in se domenili, da prihodnje leto spet gremo druženju in doživetjem naproti. Amalija RAZPOTNIK LULviv.tsc-laba.si -4 VAM AH A ftKCUSKE C2čtl^ OPReme V SPOMIN 27. avgusta mineva leto dni odkar je odšla NELI MIRNIK. (1935 - 2004) Pogrešamo te! Tine, Vali z družino in Marko Nisi rekla, da zapuščaš nas, to bi bil tvoj poslednji glas. Nisi rekla, da je to slovo, pustila si nam le solzno oko. ZAHVALA MARGARETA ROGAN (1942-2005) Iskreno se zahvalujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Še posebna zahvala sosedi Majdi H. ter g. Vinku in ge. Fani Povše, kakor tudi župniku za čutne poslovilne besede ob slovesu. Vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali! Ne mislim na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala. (Anna Frank) ZAHVALA 13. julija 2005 je v 29. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše drage žene, mamice, hčerke in snahe URŠKE DOBLEKAR roj. CEROVŠEK iz Sitarjevške ulice v Litiji. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrekali ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu spremili na njen tako prerani grob. Posebna zahvala gospodu župniku Marjanu Lampretu ter novomašniku Juretu Babniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in trobentaču. Hvala vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči vsi njeni! Skrb, dobrota, delo in poštenje, vse to spremljalo tvoje je življenje, ljubila si delo ljubila si dom, zdaj pa brez tebe je prazen naš dom. V SPOMIN 24. avgusta mineva dve leti odkar nas je zapustila naša žena, mama, babica in prababica ANGELA SERUCAR roj. JERMAN. (1919 - 2003) Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite pri njenem grobu. Vsi njeni Že 2 leti minilo je, še v srcih je praznina, ne moremo pozabiti te, ne greš nam iz spomina! V SPOMIN 25. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustila naša draga IVANKA ZIDAR PONEBSEK. 1950-2003 Vsi njeni Ptice žalostno so pele, ko odšel si ti od nas. Le tihi grob nas vsak dan spomni, da ne bo te več med nas. Na ranem grobu postojimo, prižgemo lučko, da gori. Enkrat pa, verjetno skupaj, srečali se bomo vsi. ZAHVALA BRANKO VOJ E 1962-2005 Globoko se zahvalujemo vsem, ki ste našega sina, brata in očeta pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Ne jočite na mojem grobu, tiho k njemu pristopite in mi večni mir zaželite. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA JANEŽIČA st. iz Litije. (1937 - 2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. dekanu za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem iz Loškega Potoka za zapete žalosti nke ter delavcem pogrebnega zavoda za vso pomoč. Žalujoči vsi njegovi Spomin, ki se napiše, se lahko strga in zbriše. Spomin, ki vtisne se v srce, nikoli ne pozabi se. ZAHVALA 1. junija 2005 je v 53 letu starosti prenehalo biti plemenito srce našega dragega sina, očeta, brata in strica JANEZA REPINA iz Litije. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekali pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Marjanu Lampretu za besede slovesa in cerkveni obred, pevcem moškega cerkvenega zbora, mešanemu pevskemu zboru ZVON, g. Mateju Požunu in g. Mirku Kaplji za ganljive besede slovesa, konjenikom Valvasorjeve konjenice za častno stražo, trobentaču Gašperju Namestniku za zaigrano zadnjo melodijo in KSP Litija za vso organizacijo pogrebnega obreda. Hvala vsem, ki ste otoplili bolečino, se ga spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne da se verjeti. Celo ko resnica ti v dlani leži, pa ves čas zanikaš, ker bridko boli. ZAHVALA MILORAD KRAGULJ 1966-2005 Iskreno se zahvalujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sočustovanje ter tistim, ki ste nam finančno pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Banka, sin Luka, hčerki Dajana in Tamara. Je čas, ki da in čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine... ZAHVALA 24. 7. 2005 nas je v 68. letu starosti zapustil RUDI REMEC. Ob boleči izgubi moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in Elektru Ljubljana za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred. Žena Marjana, sin Sašo in hčerka Vlasta z družinama. ZAHVALA ob smrti našega moža in očeta STANISLAVA GRČARJA iz Moravč pri Gabrovki. (13.2.1936 - 27.7.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ..ni je smrti brez življenja, ni svobode brez trpljenja, vse prešlo bo kakor kalna reka.. (Kajuh) Svojo življensko pot je 16. avgusta 2005 sklenil FRANC ŽIBERT 1920-2005 iz Litije, udeleženec NOB. Od njega smo se poslovili 20. avgusta 2005 na litijskem pokopališču. Žena Terezija, hčeri Marija Terezija in Ljuba, sin Franci z družinami, sorodniki in prijatelji Litija, 2005 mm Odo Mflool mma Milan MIHELIČ s.p. Na Dobravi 4, LITIJA Tel. doma: 01/898-33-89 (po 17. uri) GSM: 041-541-002 20. jubilejni KOLESARSKI VZPON NAGEOSS 11. SEPTEMBER 2005, ob 10. uri. Štart pred Tenis park AS-om Prijave uro pred startom. Udeleženci prejmejo jubilejno kolajno in malico. Vabljeni! ŠD PARTIZAN Planinsko društvo Litija in MDO Zasavja vas vabita, da se udeležite praznovanja 100. LETNICE ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA V LITIJI IN ZASAVJU. Slovesnost bo potekala v nedeljo, 4. septembra 2005 s pričetkom ob 11. uri pri planinskem domu na Jančah. Slovesnost se bo nadaljevala s tradicionalnim srečanjem zasavskih planincev, ki ga bo popestril ansambel Litijski odmev. V prooramu bodo sodelovali: Slavnostni govornik: - Pevsko društvo Lipa Litija g. Tone Škarja, - Šolarji iz ROŠ Janče podpredsednikPZS - Pevski duet Medvešek FASADERSTVO IZDELAVA TOPLOTNIH FASAD Z: ■ stiroporjem - mineralno volno GRADIŠEK JANEZ s.p. Partizanska pot 13, Litija GOVEDOREJSKO DRUŠTVO LITUA Valvatorjev trg 3, LITIJA VABILO NA OGLED SEJMA V GORNJI RADGONI Kmetijska svetovalna služba Litija v sodelovanju z Gove- SVETOVALNA dorejskim društvom tudi v letošnjem letu organizira mm), ogled sejma v GORNJI RADGONI, v torek. 30.08.2005. SL0VENUE Prvi avtobus bo krenil na pot ob 6.00 uri iz Gabrovke in bo ~ pobiral udeležence ekskurzije na relaciji Dole (6.15), Velika Preska (6.30), Cerovica (6.45), Selšek (6.50), Zgornja Jablanica,Sp.Jablanica (6.55) in Litija - pri črpalki OMV na Savski ob 7.00. Drugi avtobus pa bo krenil iz Velike Štange (pri Rudi Tours) ob 6.30 in bo prav tako pobiral udeležence ekskurzije ob poti, nazadnje v Šmartnem pri pokopališču (6.45).Ob 7.00 pa bo odhod izpred črpalke OMV na Savski cesti. Opozarjamo vas, da so ure navedene okvirno, zato imejte nekaj minut rezerv!!!. Ogled sejma PREDVIDEVAMO V ČASU OD 10.00 -14.00 ure, kosilo bo na turistični kmetiji Puhan v neposredni bližini znamenite Plečnikove cerkve v Bogojini. Po dobrem kosilu si bomo v Gančanih pri Beltincih ogledali še hladno stiskanje oljne ogrščice in predelavo v biodizel. Prijave zbiramo na Kmetijski svetovalni službi KSS Litija na številkah 01 8995 014 ali 01 8995 013 do polne zasedenosti sedežev na avtobusih. V PRIČAKOVANJU VAŠIH PRIJAV, VAS LEPO POZDRAVLJAMO! -AVTOAKUSTIKA -ALARMI - CENTRALNO ZAKLEPANJE - ELEKTRIČNI POMIK STEKEL CarTech ROBERT VOJE s.p. Loška 3,1270 LITIJA GSM: 041 893 724 E-mail: cartech@siol.net klub glasbenikov PUSTOTNIK organizira: PLESNE TEČAJE LITIJA (športna dvorana); - družabni plesi za odrasle (standardni in latinsko-ameriški plesi) - trebušni ples plesi za šolsko mladino - plesne urice za predšolske otroke JEVNICA (KUD Jevnica): - družabni plesi za odrasle - trebušni ples Za dodatne informacije pokličite: 041 879 354 KRAJEVNA SKUPNOST DOLE pri LITIJI VAS VABI, da se v soboto 10.9.2005 udeležite 7. TRADICIONALNE PRIREDITVE, LETOS POD NASLOVOM »OGLARSKADEŽELA2005« Dolčanke in Dolčani vam želimo predstaviti utrip podeželja nekoč in danes, spoznati vas želimo z našimi aktivnostmi ter turistično ponudbo našega kraja. Seznanili se boste z veščinami Oglarjev in mojstrov starih obrti. Prava paša za oči pa bodo tudi konjeniki, ki s svojimi veščinami vsako leto navdušijo številne obiskovalce. Letošnja prireditev bo imela poudarek na temah: »Uporaba oglja danes« in »Obnova stavbišč na podeželju«. Prireditev bo v šotoru, tako da slabo vreme ni ovira. PROGRAM PRIREDITEV OB DNEVU KS DOLE: PFTFK. fl9. SEPTEMBER 2008- • prihod konjenikov v tabor in namestitev, • predstavitev konjenikov, • sledi zabava s skupino »VUHUBANDA« in gostjo večera »NUŠO DERENDA«. SflROTA. 10. SEPTEMBER 2005: • predavanje na temo obnova starih stavbišč na podeželju ob 14. uri, • odprtje sejma domače obrti in dobrot ter predstavitev stojnic ob 15. uri sledi prihod konjenikov, • pozdravni nagovor vsem udeležencem, • prikaz dela oglarjev, kovačev, prikaz izdelave soda, • obisk prijateljev iz Bele krajine in prikaz peke na žaru, • tekmovanje v pečenju na oglju, • igre konjenikov, • razglasitev najlepše cvetlično okrašene stanovanjske hiše v KS Dole, • podelitev priznanj in nagrad naj uspešnejšim v igrah na prireditvi, • družabno srečanje. NEDELJA. 11. SEPTEMBER 20(1.1- • od 9. ure dalje odhod udeležencev »konjeniškega tabora« • srečanje zadružnikov KZ Trebnje. Vsi, ki se želite spoznati z delom dolskih Oglarjev in okusiti utrip Oglarske dežele, vabljeni na športno igrišče Dole pri Litiji. Tel..01 8981 740, GSM: 041 648 942 e-mail: gradisek.janez@siol.net www.fasaderstvogradisek.com PIZZERIA 'FRONTO" GOSTILNA ŠPENVE JASMINA ŠPENVE S.P. VALVAZORJEV TRG 16,1270 LITIJA TEL01/S99 5000 REDNO ZAPOSLIMO FANTA ZA RAZVOZ HRANE! Zastopstvo in prodaja akumulatorjev FULMEN za osebna in tovorna vozila, traktorje ter moto program. ZA VSE AKUMULATORJE 24 fTI6S6C6V! Velika izbira akumulatorjev za motorna kolesa in skuterje! KONTROLA in POLNENJE KLIMA NAPRAV O reče počitnice - hlačen avle! BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ ČLANOM DRUŠTVA INVALIDOV Člane Društva invalidov obveščamo, da Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, s sedežem Povšetova 37, Ljubljana nudi brezplačno pravno pomoč članom društev invalidov. Pravno pomoč si lahko zagotovite neposredno na sedežu Centra v Ljubljani, prav tako pa si pravne nasvete ali pomoč lahko zagotovite s pisno vlogo na navedeni naslov oz. po telefonu 521 18 88. Podrobnejše informacije invalidom občin Litije in Šmartna pri Litiji nudimo tudi v pisarni Društva na Parmovi 7 v Litiji ali po telefonu: 8981-284. DRUŠTVO INVALIDOV LITIJA mali oglasi ODKUPIM VSE VRSTE KNJIG, razen šolskih učbenikov. GSM: 041-458-270 NAPRODAJ stanovanje, 54 m2, v bloku na Prvomajski ul. 3, v Litiji. Informacije: 041-844-124. PRODAM prečno flavto, staro 1 leto. CENA: 70.000 SIT. Informacije: 01/8987-753 (zvečer). PRODAM AVTO ALFA 155 letnik 93; dodatna oprema: servo-volan, klima, centralno zaklepanje, alarm. CENA: 100.000 SIT. Vozilo je registrirano do junija 2006. GSM: 697-561. GOSTILNA IN PIZZERIA Graška c. 64,1270 Litija, tel.: 01/898 00 00, 898 00 01 Ugodna nedeljska kosila. KNJIŽNICA LITIJA 1270 LITIJA, Parmova 9 E-mail: knjiznica.litija@email.si Izposoja, informacije Litija: 01/898 05 80 Fax: 01/898 05 85 Izposoja Šmartno: 01/899 20 80 MAK -MojA Knjižnica Poletje v Knjižnici Litija - brez klime in v pričakovanju nove računalniške opreme V knjižnici se letošnje poletje ne moremo pritoževati čez vreme, saj to namreč ne vpliva bistveno na branost. Morda bi lahko celo rekli, da so Lilijani in Šmarčani letos na račun deževnih poletnih dni brali celo več, ob obisku knjižnice pa klime niti niso preveč pogrešali... K branju v knjižnici še naprej spodbuja Peter Nos. Mlade obiskovalce nagovarja tudi k reševanju knjižne uganke, vabi pa tudi k številnim počitniškim aktivnostim, ki jih Knjižnica Litija izvaja skupaj z Društvom prijateljev mladine Litija. Da ne bo trud oz. preživljanje počitniškega časa s Petrom Nosom »zaman« (čeprav je že prebrana knjiga sama po sebi nagrada), bomo jeseni na zaključni prireditvi poskrbeli za prave nagrade. Mladi bralci, risarji, ugankarji in sploh obiskovalci knjižnice - izpolnite nagradni kartonček!!! V knjižnici smo med poletnima mesecema poskrbeli za manjša popravila, uredili smo arhiv, jesen pa neučakano pričakujemo v duhu novih računalnikov. Naš uspeh na razpisu Ministrstva za kulturo bo nedvomno najbolj razveselil vse uporabnike »lene in nezanesljive« računalniške opreme. E-knjižnica v Litiji bo dobila 4 nove računalnike, tiskalnik in LCD projektor, krajevna enota v Šmartnu pa nov računalnik za uvedbo modulov Cobiss3 pri izposoji gradiva. V Šmartnu bomo eno računalniško mesto z dostopom do interneta namenili tudi uporabnikom, čeprav stiska s prostorom ostaja problem številka ena. Seveda bosta k investiciji prispevali tudi obe občini ustanoviteljici. Razgibana jesen se napoveduje s številnimi prireditvami, kjer pri pripravi sodeluje tudi Knjižnica Litija. V torek 13. 9- bomo s predstavitvijo družinskega drevesa rodbine Pregelj obeležili 100 let rojstva slikarke Mire Pregelj. Prireditev bo v knjižnici ob 18. uri. Sledil bo filatelistični dogodek (Villa Litta- ovojnica in žig) - in sicer 20. septembra 2005, ko bo minilo 95 let od rojstva jezikoslovca Franca Bezlaja - sestavljalca slovenskega etimološkega slovarja, ki je bil rojen v Litiji. Za jesenski čas pripravljamo tudi literarne večere, saj na predstavitev čaka kar nekaj del domačih avtorjev. Z novo pesniško zbirko Zvezdane Majhen se bomo srečali 27. septembra. Septembra bomo v knjižnici skupaj z osnovnošolci pričeli novo šolsko leto - s tekmovanjem za bralno značko, sklenili pa bomo tudi akcijo Počitnice s Petrom Nosom. Na prireditev vas bomo seveda povabili. Počitnice se še niso čisto iztekle - zaključite jih z dobro knjigo (knjižničarke so izdelale nekaj priporočilnih seznamov). To poletje je izšlo kar nekaj »hudo dobrih knjig«, mi je zaupal mlad, pa vendar prekaljen bralec, ki pravi, daje, medtem ko je čakal na Da Vincijevo šifro in Angele in demone, prebral nekaj res vročih knjig. Da si bo to poletje gotovo zapomnil - tudi brez klime! A. ŠTUHEC 5. kmečki dan Društva podeželskih žena in deklet Poišnik CENTR0MERKUR blagovnica LITIJA Te!.: 01/8983 238 Delovni čas: PRITLIČJE pon-sob 7.00- 21.00 1. IN 2. NADSTROPJE pon-pet 8.00- 20.00 sob 8.00-13.00 ZNIŽANJE ""svetila do -30% požeti njivi, kasneje pa še star ljudski običaj šranganje. Na lepo okrašenem vozu s konjsko vprego se je ženin s svati pripeljal na dom po nevesto. Po kratkem, hudomušnem pregovarjanju z nevestinim očetom, mu jo je le uspelo dobiti. Nato sta se oba s pričama in godcem odpeljala naprej do šrange sredi vasi. Vaški fantje so postavili dva lepo okrašena mlaja. Na majhni mizi so imeli pod steklom denar, na mizi vino in potico. Tu so vaški fantje ženinu in nevesti prebrali pismo, v katerem so opisali nevestine odlike, ženinu pa jasno povedali, kako mora za nevesto skrbeti. Dolgo so se, predvsem na hudomušen način, pogajali z ženinom, ki j e moral za nevesto plačati določeno vsoto denarja. Vsoto je lahko znižal, če je dobro opravil delo, ki so ga zanj pripravili: žagal je drva, luščil koruzo, zabijal žeblje, tresel jabolka. Ker se je naš ženin pri vseh opravilih dobro izkazal, so mu vaški fantje le popustili v ceni in tako je lahko plačal ter odpeljal nevesto. Sobotno popoldne smo obiskovalcem popestrili tudi s kravjo ruleto, katere glavni dobitek je bilo žensko kolo. Za razvedrilo in plesne užitke pa je poskrbela skupina Krila. Seveda pa smo tudi letos pripravili razstavo domačih dobrot, za katero so naše članice spekle veliko peciva, kruha, piškotov, potic. 5. kmečki dan DPŽD Poišnik na Veliki Preski je bil zelo uspešno izveden. K temu je pripomoglo več stvari: dober program, lepo vreme, delovna vnema in pomoč vaščanov ter enkratno vzdušje, h kateremu so pripomogli naši številni obiskovalci. Vsem, ki ste nam pomagali in nas obiskali, se iskreno zahvaljujemo in vas vabimo, da se nam naslednje leto spet pridružite. Kdaj in kje - to vas bomo pa še pravočasno obvestili! Amalija KADUNC Po daljšem obdobju slabega vremena je v soboto, 30. julija spet posijalo sonce. Lepo vreme in zanimiv program sta na Nograškovo kmetijo na Veliki Preski privabila veliko obiskovalcev. Najprej so si obiskovalci lahko pogledali prikaz starega kmečkega opravila muljenje korenja na Sobota, 30. julij 2005. Velika Preska. Vroče. Delovno. Veselo. Tako nekako bi lahko na kratko strnili značilnosti naše prireditve. TIK ZK - KULTURNI CENTER Litija Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70 V Kulturnem centru se že pospešeno pripravljamo na novo sezono, zato Vas že sedaj, koza večino še trajajo počitnice, obveščamo o naših načrtih. MUZEJSKA DEJAVNOST IN RAZSTAVE: v septembru bomo v prostorih Kulturnega centra na Stavbah za javnost odprli tri stalne muzejske zbirke. O odpiralnem času Vas bomo pravočasno obvestili v fekalnih medijih. OTROŠKE MATINEJE: predstave za naše najmlajše se bodo začele v soboto, 17. septembra, ob 10.uri. Potekale bodo po že ustaljenem urniku, vsako drugo soboto ob 10. uri. GLEDALIŠKI ABONMA: v septembru bomo zbirali prijave za gledališki abonma, ki bo tudi v sezoni 2005/ 2006 ob že običajnih četrtkovih ve cerih. Tudi letos bomo izbirali med priznanimi in uveljavljenimi slovenskimi gledališči. Okvirni program za novo sezono je naslednji: 1. SLG Celje: LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM (drama) 2. MGL: VSE O ŽENSKAH (komedija) 3. Šentjakobsko gledališče: ALAN FORD (musical) 4. Teater 55: KAJ PA ZDAJ (komedija) 5. Špas teater: KADAR MAČKE NI DOMA (komedija) Rezervni predstavi: Gledališče Gustav: JAMSKI ČLOVEK (monokomedija) Mestno gledališče Ptuj: NEVILLOV OTOK (komedija) STARI ABONENTI - potrditev od 1.9. do 9-9-NOVE PRIJAVE - od 9-9. do 16.9 Telefon: 01/8980-274, vsak dan od 6.30 do 14.30 V prednovoletnem času pripravljamo zanimivo razstavo starih fotografij, ki prikazujejo litijske ulice in zgradbe, ki so po 2. sv.vojni zaradi prenove mesta izginile. Za pomoč prosimo vse prebivalce Litije, ki v svojih družinskih arhivih hranite fotografije stare Litije, da nam jih posodite oz. prinesete kopije. Vse informacije dobite v pisarni KC od 6.30 do 14.30 ali po telefonu 01/8980-274! Kolektiv Kulturnega centra Vam želi prijeten preostanek počitnic! Kmetijsko gozdarska zadruga Litija KGZ LITIJA Vas vabi v prenovljeni in povečani TC-SUPERMARKET! —j ponedeljek-petek 7.30 -20.00 sobota 7.30- 18.00 nedelja 7.30- 11.30 KONČNA PODOBA TC-SUPERMARKETA JESENI! vJgEr i - največja izbira blaga v Litiji - med največjimi centri v Zasavju c j-}:, - ugodne cene - vse Mercatorjeve prodajne akcije - lastne akcije ■ AGROMARKET DELOVNI C AS: ponedeljek-petek 7.00- 19.30 sobota 7.00- 13.00 telefon: (01)8963-241 Ugodna ponudba na oddelku BARVE, LAKI! V prihajajočem jesenskem času bogata ponudba: • STISKALNIC (stiskalnica Lacman VS 80 - 150.395,00 SIT) • KADI • MLINOV za sadje in grozdje • INOX POSOD JURE PLASKAN IN KAROLINA ŠKRABANJA USPEŠNA NA MLADINSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU V ŠAHU Prvenstvo je letos potekalo v Ulllltl Franciji, v mestu Belfort od 18. do 29. julija. Dvanajst igralcev je zastopalo Slovenijo v kategorijah dečkov in deklic do 10,12,14,16 in 18 let. Karolina je igrala v skupini deklic do 10 let, Jure pa v skupini fantov do 14 let. V Juretovi skupini je nastopalo 136 igralcev iz 69-ih držav. Zmagal je Le Quang Liem iz Vietnama z devetimi točkami. Jure je v enajstih kolih zbral šest točk in bil 43. ter se tako uvrstil v prvo tretjino nastopajočih. Vsekakor je to uspeh in dober obet za naprej, saj se je kosal z najboljšimi predstavniki šahovskih velesil. Njegov največji uspeh je zmaga nad Špancem Salgadom Lopezom (na sliki), ki je bil na koncu četrti in ima rating 2340, kar je skoraj tristo točk več od Juretovega. Zelo dobro je igrala Karolina, ki je s štirimi zmagami in štirimi remiji ter samo tremi porazi prav tako zbrala 6 točk in bila med 91 tekmovalkami na koncu 37. Igrala je s predstavnicami Anglije, Vietnama, Avstrije, Estonije, Peruja, Francije, Kanade, Madžarske, Turkmenistana ter Bosne in Hercegovine. Zmagala je Kitajka Wank Jie z devetimi točkami. Med ostalimi slovenskimi predstavniki velja omeniti Ano Muzychuk, Ukrajinko, ki nastopa za Slovenijo in je zmagala pri deklicah do 16 let. Šest točk je uspelo zbrati še Sandiju Krivcu (fantje do 14 let), ostali so na koncu imeli od 4,5 do 5,5 točk. Občini Litija, OŠ Litija in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri udeležbi na tem prvenstvu se najlepše zahvaljujemo. družini PLASKAN in ŠKRABANJA Za šahovske poznavalce pa prilagamo še po eno partijo Jureta in Karoline, v katerih sta z belimi figurami zabeležila zmago: Plaskan Jure, 2057 - Salgado Lopez, 2340 SLO ESP 1.e4c5 2,Sf3d6 3.d4 cxd4 4.Sxd4 Sf6 5.Sc3 a6 6.Lc4 e6 7.0-0 Le7 8.Lb3 0-0 9.(4 Sbd7 10.Kh1 Dc7 11.f5e5 12.Sde2 b5 13,Sg3 Lb7 14.a3h6 15.0(3 Sb6 16.Sh5 Kh7 17.Dh3 Sxh5 18.Dxh5 Lf6 19.Tf3 Sc4 20.Lxh6 gxh6 21.Th3 Lg7 22.f6Th8 23.Tg3Thg8 24.0f5+ Kh8 25.fxg7+ Txg7 26.D16 Tag8 27.Th3 1-0 Škrabanja Karolina - Doris Gerhold SLO AUT 1.e4e5 2.S(3 Sc6 3.Sc3 S(6 4,Lb5 Sd4 5,d3 Lb4 6,Lc4d6 7.0-0 Lg4 8.h3 Sxf3 9.gxf3 Lxh3 10.Te1 Sh5 11.(4 Sx(4 12.Lxf4exf4 13.0h5 0(6 14.0xh3 Lxe3 15.bxc3 0-0 16.(3 Dxc3 17.Lb3Tae8 18.Tad1 Df6 19.d4h6 20.K(2Te7 21.Tg1 Kh7 22.C3 Tfe8 23.LC2 Kh8 24.Tg4 De6 25.Lb3 0(6 26.Tdg1 Tg8 27.0h2c5 28.Txf4Te6 29,Txf6Txf6 30.e5dxe5 31.dxe5 Tb6 32.0(4 T(8 33.Lc2Tb2 34.De4g6 35.Th1 h5 36.Txh5+ Kg7 37.Th4 Txa2 38.e6 1-0 g ff Konec meseca junija se je zaključi l čilo šolsko leto in s tem tudi treningi taekvvondoja v telovadnici OŠ Šmartno pri Litiji. Seveda samo do septembra, ko se vrnemo spočiti z novimi močmi in novim zmagam naproti. Litijski taekwondoisti na Jančah .......... Ker je bilo za nami uspešno tekmovalno pa tudi rekreacijsko leto, smo organizirali pohod na Janče. Tako smo se v nedeljo, 19. junija, zbrali pred Športno dvorano v Litiji člani, starši in prijatelji ter se napotili proti Jančam. Na poti do našega zastavljenega cilja pa smo imeli tudi nekaj postankov. Tu smo nekaj pojedli in popili, naši najmlajši udeleženci pa so se pozabavali na igralih. V zgodnjih popoldanskih urah smo prispeli na Janče, kjer smo nadaljevali naše druženje ob prijetni glasbi, jagodah in češenjah. Prijetno utrujene nas je kombi Rudi toursa odpeljal nazaj v dolino. Zahvaljujemo se vsem članom ter njihovim staršem za vso podporo,zaupanje in pomoč. Se vidimo septembra. Trenerji: Franci Šircelj, 2. dan: Maruška Višnikar, 2. dan; Blanka Šegš, 1. dan; Lea Klopčič, L. dan prof in trade d.o.o. Tsst CCtejrZ fKMOtte Prof in trade d.o.o., Cesta na Brdo 49, Ljubljana - tel.: 01 423 87 50, faks: 01 423 87 55, gsm: 041 75 31 34 e-mail: profin2@siol.net - www.profintrade.si EURODEKOR EGGER Oplemenitene iverne plošče EGGER 2800 x 2070 x 18mm e EURODEKOR VV954ST2 - BEL 4990 SIT/kos, 860 SIT/m2 • EURODEKOR U708ST2 - SIV 5742 SIT/kos, 990 SIT/m2 • EURODEKOR H1582ST15 - BUKEV 6090 SIT/kos, 1050 SIT/m2 Promocija novih dekorjev KOLEKCIJA EGGER 2005 PO PROMOCIJSKIH CENAH VAM PREDSTAVLJAMO DEL KOLEKCIJE 14 NOVIH DEKORJEV EURODEKORJEV EGGER, KI VAM BODO V PRIHODNJE ZELO POMEMBEN ADUT PRI URESNIČEVANJU ZAHTEV VAŠIH NAROČNIKOV. • U311 BURGUND - bordo rdeča • U205 CAPPUCCINO - kapučino/bež • H1137 FERARA EICHE NATUR - ferara hr S H1232 LOIRE ECHE - loire jesen naravni NUDIMO VAM 5% PROMOCIJSKI POPUST NA NAVEDENE EURODEKORJE, LAMINATE ROBNE TRAKOVE. Ogled eurodekorjev je možen na naši spletni strani www.profin^rade.si RAZPRODAJA LAMINATNIH PLOŠČ EGGER RAZPRODAJA DOLOČENIH DEKORJEV LAMINATOV OD 800 SIT/m2, kos od 2912 SIT. POPOLNA RAZPRODAJA ROBNIH TRAKOV, ABS-ov Razprodajamo opuščen program melaminskih trakov z in brez lepila /15 SIT trn/ in ABS trakov širine 23/2/ 50 SIT tm, 31/2mm 100 SIT tm. Navedene cene so brez DDV. Količine so omejene in veljajo do razprodaje zalog. PROFINTRADE D.O.O. m ANITA KOSMAČ V FINALU, X ŽANA MANDIČ V POLFINALU Da sta vztrajnost in trdo delo enkrat zagotovo poplačani, je dokazala 15 letna Žana Mandič, ki je na turnirju do 16 let v Kamniku osvojila pokal za 3- mesto in s tem še povečala število uspešnih tekmovalcev TK AS Litija, ki osvajajo najvišja mesta. Zajeten kup novih točk pa jo bo pripeljal tudi visoko na lestvici do 16 let. Žana je na treningih vedno obetala več, kot je potem dejansko pokazala na turnirjih. V zadnjem času pa so se začeli tudi rezultati, naprej kolo ali dva, očitno pa bodo sedaj na vrsti tudi mesta, ki prinašajo pokale in Žana zagotovo še ni rekla zadnje besede. Še večji uspeh je v kategoriji do 14 let dosegla Anita Kosmač, ki ji je spodletelo šele v finalu. 2. mesto je pred novo menjavo lestvice izvrstna napoved za naslednjo sezono,prineslo pa bo tudi visoko uvrstitev na lestvici TZS do 14 let. Tenis klub AS Litija bo imel tudi po zaslugi omenjenih dveh tekmovalk v sami »špici lestvice »tekmovalce tudi v kategorijah do 14 in do 16 let, kajti do 12 let še trdno držimo prvo mesto z Nikom Razborškom in Nastjo Kolar, prav tako se med TOP 5 držita Anja Poglajen in Matej Zlatkov i č do 18 let. Sedaj pa so zapolnjene vse starostne kategorije, kar nas uvršča med najboljše slovenske klube. In da bo tako tudi ostalo, skrbijo naši najmlajši tekmovalci. Ti so tekmovali na OP od 8 do 11 let, ki ga je organiziral TK Mirna iz Maribora. V kategoriji mini tenisa je zopet slavil zmago naš Grega Kokalj, ki postaja nepremagljiv v svoji kategoriji. Svojo prvo zmago pa je v kategoriji mini tenisa zabeležil tudi Nejc Šter, ki je po mnenju trenerke Oksane Dobrynske v zadnjem času najbolj napredoval in bo v naslednji sezoni zagotovo mešal štrene favoritom na teniških terenih. Na turnirju do 12 let v Ljubljani sta nove to č ke za lestvico TZS osvojila Mark Čuk in Pia Čuk, saj sta se oba uvrstila v 2. kolo. Njun položaj na lestvici bo jeseni več kot odličen in več kot smo vsi pričakovali glede na njuno starost oziroma mladost. Pia ima namre č komaj 9 let, Mark pa 10. Nik Razboršek, Blaž Bizjak in Lara Lukač so nastopali na mednarodnem ETA turnirju do 12 let v Splitu. Blaž je izgubil v prvem kolu, Lara v drugem, Nik Razboršek pa se je prebil do polfinala, kar je zopet še en izvrsten rezultat našega najboljšega igralca. Vsi v klubu pa nestrpno pričakujemo tekme v 1. moški slovenski teniški ligi, ki se bodo začele v začetku septembra. Tudi letos Tenis klub AS Litija računa na uvrstitev v play off oziroma v boj za naslov državnega prvaka. Tekme bodo letos še težje kot prejšnjo sezono. Tega se zaveda tudi vodja ekipe Marjan Cuk, ki je sestavil izredno močno ekipo. Gledalci bodo lahko uživali v vrhunskem tenisu. Točen razpored tekem bo na voljo na internetni strani www.as-litiia.si od konca avgusta dalje. Obveščamo pa tudi, da bo v začetku septembra vpis nove generacije otrok v teniško šolo in sicer predvsem letnikov 96 in mlajših. (A.P.) DOVJE 2005 PD LITIJA PLANINSKI KOTIČEK j|| 25. MLADINSKI PLANINSKI TABOR - DOVJE 2005 M el Iz naslova je razvidno, da je bil letos majericama, ta tihim, pravico pa je po zadnji že 25. mladinski planinski tabor. Svojo plati delil planinec. v bazo smo imeli na Karavli nad Dovjim. Zal je prišla tudi nedelja in s tem dan slove- Iz šotora smo lahko občudovali gorovje nad Mojstrano, na levi sa. Udeleženci so si obljubili, da se naslednje Mežaklo, na desni pa Vrtaški vrh in Sleme, v sredini pa je bila leto zopet srečajo na taboru, paleta gora Macesnovec, Dimniki, Luknja peč, Rjavina, Rž, Za uspešno izveden tabor se moram Triglav, Cmir in Stenar, pod njimi pa je sramežljivo izzivala zahvaliti vsem sodelujočim od postavljal- p^ Črna gora. cev tabora, vodnikom, kuharjem, anima- ”5 MUVDINSKI Tabor je potekal od nedelje 10.7.2005 do nedelje 17.7.2005. torjema in tistim, ki ste nam priskočili kakor PLAi‘™,s,=KL™®OR Tudi letos smo v taboru gostili trinajst trboveljskih mladih koli na pomoč, planincev, domačinov pa je bilo enajst. Za uspešno izvedbo je Vodja tabora: Ana MOHAR sKroelo šest vodnikov, učiteljica iz Trbovelj, nekaj dni vodnica iz Trbovelj, kuhar in njegova pomočnica ter animatorja, ki sta skrbela tudi za urejenost tabora. Že vrsto let nam Avtoprevozništvo OMAHEN omogoči brezplačen prevoz opreme, za kar se mu na tem mestu zahvaljujem. Glavni namen tabora je hoja v hribe, kljub deževju smo osvojili vse planirane vrhove: Planino Dovško rožco in Dovško babo, Jerebikovec, Borovlje, Kepo, Golico, lovsko kočo na Brvogah in Triglav. Ogledali smo si tudi spodnji Martuljški slap, spomenik Jakobu Aljažu in planinski muzej v Mojstrani. Orientacijo sta prevzela dva mlada pripravnika, ki sta se letos izpopolnila v tej smeri. Tekmovanje je potekalo v dveh težavnostnih skupinah. Za uspešen vzpon na Triglav po Bambergovi smeri smo ponavljali vozle in gibanje ob vrvni ograji. Na literarni in likovni koloniji je nastalo kar nekaj dobrih izdelkov. Zaključni večer pa je popestril krst z župnikom Jakobom Aljažem, dvema 2. DRUŽINSKI PLANINSKI TABOR - DOVJE 2005 V Planinskem društvu Litija smo letos ponovno organizirali družinski planinski tabor. Tabor je potekal od 19.7. do 23.7.2005. Prostor za postavitev šotorov smo našli v bližini vasi Dovje pri Mojstrani, kjer je deloval znani župnik Jakob Aljaž - eden največjih prijateljev slovenskih planin. Letos se nam je pridružilo 13 družin, vseh skupaj nas je bilo 44. Kuharici Marija in Monika sta morali skuhati še kakšen obrok več, saj smo vsakdan dobili obisk treh najmlajših članic PD Litija (na zadnji dan tabora so skupaj dopolnile 316 dni) in njihovih mamic. Vreme nam letos ni bilo preveč naklonjeno, vendar smo izvedli skoraj vse načrtovane aktivnosti. Prvi dan smo si ogledali vas Dovje in spomenik Jakobu Aljažu. Drugi dan je bil na vrsti izlet, gamsi so se podali na Kepo, mravljice so obiskale planino Dovška rož’ca, polžki pa planino Mlinca. Popoldne smo tekmovali na poligonu. V četrtek dopoldne so nas gostili v planinskem muzeju v Mojstrani, po kosilu pa smo si ogledali spodnji Martuljški slap. Pred {X večerjo je bilo še orientacijsko tekmovanje družin. Predzadnji dan je bil na vrsti ponovno °°V,E m r° planinski izlet. Zaradi slabe vremenske napovedi so gamsi in mravljice združili moči in se povzpeli na Črno goro, polžki pa so se od Aljaževega doma v Vratih podali do vznožja Triglavske severne stene. Obe skupni sta obiskali še slap Peričnik. Zvečer smo imeli tudi krst tistih, ki so se nam pridružili prvič. Če nam je vreme dopuščalo, smo zvečer prižgali taborni ogenj, če pa je bilo vreme slabše, smo se z družabnimi igrami zabavali pod štabnim šotorom. V soboto smo tabor zaključili s skupinsko fotografijo in pospravljanjem tabora in opreme. Za dobro počutje udeležencev so poleg kuharic Marije Kokalj in Monike Benegalja ter ekonoma Petra Rutarja poskrbeli še vodniki Aleš Pregel, Janez Medved, Maja Mohar, Ana Mohar, Roman Po-nebšek, Matej Krnc in Sašo Jovanovič, pomagala pa sta jim še Aljaž Zupan in Miha Mohar. Pri organizaciji pa so nam pomagali tudi sponzorji: Omahen transport d.o.o, Mizarstvo Jan, Ijlpstle d.d. in Mlinotest Ajdovščina d.d. Vodja tabora: Aleš PREGEL nadaljevanje s 1. strani LITIJSKI ALPINISTI V ANDIH Ostalo je samo še nekaj dni časa, zato smo jo Marko, Miha in jaz mahnili še na vrh Volunarahuja 5686 m in ga osvojili. Tri tedne gorskih doživetij je minilo zelo hitro. V soboto smo že morali kreniti iz Huaraza na pot proti Limi od koder smo 18. julija poleteli proti Evropi. Vrnili smo se zdravi z obilico novih izkušenj, ki jih bomo prenesli na mlade alpiniste. Naj se ob tem še zahvalim našim sponzorjem, ki so nam pomagali uresničiti sanje: ORIA COMPUTERS Zagorje, OPEL SERVIS MAHKOVIC, TAMPOTISK Pavlica Zlato s.p., AVTOGALANT Novo mesto, H&P INŽINIRING, Zagorje ter stranki SLS iz Litije za prevoz na letališče in nazaj. Sašo BORIŠEK - JOUL V začetku julija letos so otroci z območja občin Litija in Šmartno v organizaciji OZRK Litija ponovno letovali v Punatu, majhnem mestecu na otoku Krku, kjer jim nudijo gostoljubje v Mladinskem zdravilišču Območnega združenja Rdečega Križa Maribor. LETOVANJU OTROK V PUNATU Letos praznuje zdravilišče 50-letnico, kar se je poznalo tudi na novoprepleskanih pročeljih, bivalnih prostorih in spominskem obeležju pred upravnim poslopjem. Tudi sicer zelo urejeni objekti so dobili letos še lepšo podobo. Ni potrebno posebej poudarjati, da so otroci na letovanju uživali, saj so poleg kopanja doživeli še mnogo prijetnih uric. V zdravilišču letuje v eni izmeni skupaj preko 500 otrok, ki so jih predlagale območne organizacije Rdečega križa. Večina otrok je letovala na priporočilo zdravnikov, stari pašo bili od šest do petnajst let. Otroci so bili razdeljeni v skupine, vodili pa so jih vzgojitelji, ki jih organizator letovanja izbira iz vrst pedagoških ali zdravstvenih delavcev, izjemoma pa tudi študentov te stroke. Vzgojitelji imajo dosti dela, da uskladijo želje in potrebe otrok, od katerih nekateri prvič občutijo slanost morske vode in doživljajo utrip obmorskega mesteca. Pa še toliko privlačnih stojnic nudi svoje dobrote. Težko se je upreti sladoledu, sveže pečenemu kruhku paniniju, da ne omenjam svetlečih obeskov, pa vodnih pištol in ostale krame, ki otrokom praznijo denarnice, vzgojiteljem pa povzročajo dodatne skrbi, saj morajo v vsakem trenutku vedeti, kje so otroci iz njegove skupine. Po večerji je še posebej živahno, vrstijo se družabni večeri, športna srečanja in izleti v mesto. Kar prehitro mine čas do počitka, potem pa je potrebno v sobi še premlevati dogodke, urejati vtise, si zapomniti nov naslov prijatelja ali prijateljice, tečni vzgojitelji pa zahtevajo strogo tišino! Dnevi hitro minevajo, ob koncu letovanja se popeljejo z ladjico zvečer na panoramsko vožnjo, naslednji dan pa obiščejo še mesto Krk. So res že desetkrat prespali? Saj so komaj odšli! Še župan jim je ob odhodu iz Litije zaželel toplo morje in srečno vrnitev! Želje so se mu na splošno veselje uresničile. Nasvidenje prihodnje leto I OZRK Litija Letovanje na Debelem rtiču V Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču je tudi letos preživljalo del svojih počitnic petdeset otrok iz litijske in šmarske občine. Kar nekaj jih je bilo, ki so tja odšli iz zdravstvenih razlogov, saj ima Debeli rtič zaradi bujnega sredozemskega rastlinja Izredno ugodno podnebje. Ce temu dodamo še dva bazena s prečiščeno morsko vodo, lepo urejena igrišča in ustrezne bivalne prostore v paviljonih, so že zagotovljeni osnovni pogoji, ki omogočajo lepo, pestro in varno počitnikovanje. Za skrbno načrtovanje letovanja in njegovo izvedbo je poskrbelo Območno združenje RKS Litija. Otroke je spremljalo pet vzgojiteljev in pedagoški vodja. Poleg čofotanja v vodi, plavanja in nabiranja školjk ob obali, gradnje gradov, predorov in cest iz mivke, je potekalo še toliko aktivnosti, da je časa kar zmanjkovalo. Dobršen del dneva so predvsem fantom zapolnile športne aktivnosti. V nogometu, odbojki, košarki, namiznem tenisu in vlečenju vrvi so se pomerili tudi s skupinami iz drugih slovenskih krajev. Javno podeljena priznanja za dosežene uspehe pa so prinašala še dodatne vzpodbude in veselje za sodelovanje. Najmlajše je vabil Veveričin domek. Privlačno opremljen in poln igrač je vsakemu otroku ponujal pot v drugačen domišljijski svet. Vzgojiteljici Žana in Tadeja sta ga obogatili še z branjem pravljic, ki so se ponujale na tamkajšnjih knjižnih policah. Pravljice so vabile otroke tudi zvečer v posteljo in jih sladko utrujene zazibale v trden spanec. Počitnice navadno niso primeren čas za učenje. Na Debelem rtiču se je izkazalo,, da to vedno ne drži. Ura angleščine je bila prav zabavna. Škoda, ker je za nadaljevanje zmanjkalo časa. Večeri so bili zapolnjeni s plesom, za nekaj spremembe pa so poskrbeli tudi glasbeni gost, čarodej in TV voditeljica otroških oddaj. S kratkim kulturnim programom so nastopili tudi najbolj pogumni iz naše, litijske skupine. V kratkem uvodu so predstavili mesto Litija in povabili gledalce na obisk. Ob zaključku letovanja jih je bilo nekaj, ki še ne bi šli domov, nekatere pa je že osrečevala misel na bližnje srečanje z domačimi. Vsi pa so si bili edini, da so na Debelem rtiču preživeli deset lepih počitniških dni. Milka ROGELJ IZLET KRAJEVNE ORGANIZACIJE RK KRESNICE KORK Kresnice je konec meseca maja organizirala izlet članov RK, krvodajalcev in starejših krajanov. Zbralo se nas je 56 izletnikov. Že na parkirišču pred pošto v Kresnicah nas je pozdravilo sonce, dobra volja In razpoloženje pa sta nas spremljala ves dan. Pot nas je vodila iz Kresnic do Bistre pri Vrhniki. Ogledali smo si tehnični muzej Slovenije. Muzej ohranja, preučuje in razstavlja materialno in nematerialno dediščino s področja tehnične kulture, zgodovine, znanosti in tehnike, ter vpliv tehnike na razvoj človeka in narave. Osrednjo pozornost namenja dosežkom slovenskih raziskovalcev na področju tehnike. Ogledali smo si stalne zbirke s področja tekstila, ribolova, kmetijstva, elektrike, gozdarstva, lesarstva, lova, samostojni objekt na vodni pogon, ki še obratuje, mlin , furnirnico, žage in orodno kovačijo. Muzej želijo na prijeten, poučen in zanimiv način približati obiskovalcu. O tehničnem muzeju Slovenije bi se dalo še veliko povedati in napisati. Večina izletnikov se je ogleda udeležila, ostali pa so v prijetnem parku ob Žuborenju reke Bistre posedeli ob kavi in prijetnem klepetu. Pot smo nadaljevali po avtocesti preko Unca v Cerknico. Na kmetiji odprtih vrat »Levar« ob Cerkniškem jezeru nas je čakalo kosilo. Obogateno je bilo z domačo špehovko in izvrstnimi domačimi aperitivi. Po kosilu smo se, podali na vožnjo z lojternikom okoli Cerkniškega jezera. Šli smo na pot v osrčje Notranjske po stopinjah Valvasorja. Ob topotanju kopit njihovih belogrivih lepotcev smo doživeli pristno naravo ob največjem in najbolj skrivnostnem slovenskem jezeru. Presihajoče Cerkniško jezero vedno kaže drugačno obličje. Sledil je ogled muzeja. Na maketi smo si lahko ogledali znamenite kraške pojave, doline, požiralnike in jame. Ob nizkem vodostaju je mogoč celo obisk edinega slovenskega naseljenega otoka. Cerkev v Dolnjem jezeru pri Cerkniškem jezeru je posvečena sv. Petru. Strop v cerkvi je iz leta 1682 in ima 66 kvadratov, kateri je vsak drugače poslikan. Na koru pa so slike svetnikov. Sledila je prosta zabava, kjer smo ob kozarčku dobrega vina in s svojo dobro voljo zapeli in poklepetali. Proti večeru smo se počasi odpravili domov. Polni prijetnih občutkov smo se srečno vrnili. Obljubili smo si, da bomo tudi naslednje leto leto organizirali tak ali boljši izlet. Za pomoč pri organiziranju izleta se zahvaljujem Darku Rovšku za skrbno izdelan projekt in vodenje, Francu Jančarju predsedniku nadzornega odbora KORK Kresnice, članom ___________________ KORK Kresnice in nazadnje vsem m— zavnazvedRilo OSMA ČRKA ABECEDE FINSKI KIPAR (VVAINO) AMERIŠKI SLIKAR (JOHN) OKRAJŠ. IME IBRAHIM ZAMRZNJE- NA VODA STANKO NOVAK ALUMINI- JEV SILIKAT NADALJE- VANJE GESLA L f ŠPANSKI PIANIST (ISAAC) ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV AVELINO PREDHOD- NICA UDBE ZAČETEK TAOIZMA NEIMENO- VANE DOVRŠNI PRETEKLIK OSEBNI ZAIMEK IRAŠKI POLITIK PREDSED. GZ LITIJA MEŠETAR IZ PRODANE NEVESTE KEMIJSKI ZNAK ZA FOSFOR NAPOVE- DOVALKA VREMENA ITALSKI NOVČIČ POGOSTI VEZNIK VRTAČA V GORAH NACE JUNKAR PRVA ŽENSKA PO BIBLIJI ZVEZDA VEČERNICA 13. ČRKA ABECEDE HRVAŠKI NOGOMET. VRATAR SOLMIZA- CIJSKI ZLOG PREBI- VALCI TREBNJA GRŠKA ČRKA IGRALEC HUNTER VZOREC, OSNUTEK SESTAVIL JOŽE VIZLAR RADIOAK. ELEMENT URADNA LISTINA EVA MALEN- ŠEK KEMIJSKI ZNAK ZA ALUMINIJ NORVEŠKA REKA ITALIJA MADŽARSKI ŠAHIST ERBIJ STANKO ERŽEN MODERNA GLASBA MLADIH KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ TUNIŠKI GLAVAR GORA V MAKEDONIJI KRANJ SLIKAR S TOPLIM VOSKOM RADIJ MUSLIMANSKI SODNIK HIMA- LAJSKA KOZA ŠTEFAN OBLAK TERMIN VELIKA PTICA, KI NE LETA IGRALKA GARDNER GLAS TROBENTE GERMAN. ŠKRAT LOJZE ROZMAN VRHNJI DEL GLAVE TELESNA POŠKODBA ANTON NANUT JOŽE OŽBOLT PREDSED. PLANIN. ZVEZE SLOVENIJE VELIKA UTEŽNA ENOTA RUSKI SKLAD. ANATOLIJ KISIK PATOLOŠKI STRAH PRED SMRTJO Težje besede: AES, ALBENIZ, CSOM, KECAL, SLOAN IZŽREBANCI JULIJSKE KRIŽANKE: 1. NAGRADA: Rozi Kranjc, CKS 3,1270 Litija 2. NAGRADA: Darja ŽIBERT, Zg. Log 1,1270 Litija 3. NAGRADA: Kristina MAK, Zagozd 5,1273 Dole Izžrebanci prejmejo nagrade v SLAŠČIČARNI GIMI, Levstikova ul. 2, LITIJA. 1. NAGRADA: 3 x SADNA KUPA 2. NAGRADA: 2 x PORCIJA SLADOLEDA 3. NAGRADA: TORTA MENU Ime in priimek: Ulica:________________________ Pošta:_________________________ Tel:___________________________ Rešeno avgustovsko nagradno križanko pošljite do 10. 9. 2005 na AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E kB, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 6.9.2005 OB 16. URf INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice j GSM:041-744-631 ŠtKB GSM:041-546-837 (imRommncuf Izvajanje elektroinštalacijskih del Prodaja in montaža sekcijskih garažnih vrat Izvedba dvoriščnih drsnih vrat www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si udeležencem izleta. Marinka TEHOVNIK, KORK Kresnice naslov uredništva. Izžrebali bomo 5 reševalcev, ki bodo prejeli knjigo GASILSKA ZVEZA LITIJA - 50 let. V mestu Litija je več objektov, ki nam niso v ponos, temveč v veliko sramoto. V prejšnji številki sem objavil sliko restavracije Pošta, ki ne potrebuje posebnega komentarja. V tej številki objavljam sliko Elsnerjeve hiše, ki tudi govori sama zase. Moj namen je opozoriti na takšne in podobne probleme, ki jih na žalost videvamo vsak dan, pa vendar ne vidimo. Morda pa pri odgovornih vzbudim vsaj kanček slabe vesti in tudi na ta način pripomorem k hitrejšemu reševanju takega stanja. SLABA VEST ? /tekst in foto Anton Kovič/ Nagrade prispeva: Gasilska zveza Litija. TEL.: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 x_. ^ ^ Km - TV SATELITSKI SISTEMI (fiksni in z motorčkom) - ELEKTROINSTALACIJE za novogradnjo in obnovo vaše hiše ali stanovanja - DOMOFONI in VIDEOFONI - ALARMNI SISTEMI profesionalne znamke ELMO za stanovanja ali poslovne prostore KLEMEN OBLAK s.p. Sava 52,1282 Sava GSM: 031 528 609 1 1 iHterhith EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM prvi v Sloveniji - BREZ DOPLAČILA nudimo sončnozaščitna stekla (ponudba velja do 31.8.2005) www.interalta.si Avgust2005,št.8,leto6 NOVICE IZ OBČINE ŠMARTNO PRI LSII JI www.litiia.net/tiskarna-aco Drugega avgusta so Kurski in Rilski nadškof German ter zbor bogoslovcev kurske nadškofije obiskali Šmartno pri Litiji. Pred tem so bili v nedeljo 31. julija z delegacijo na spominski slovesnosti ob ruski kapelicipod Vršičem. Ruski visoki gostje v Šmartnem Pri večerni maši v Šmartnem, ki jo je daroval domači župnik Marjan Lampret, so bili tudi ruski bogoslovci, ob oltarju pa njihov nadškof German. Po maši pa so bogoslovci pripravili čudovit koncert ruskih duhovnih in narodnih pesmi. Ni bilo slučajno, da so ravno Šmartno izbrali za enega svojih koncertov, ki so jih imeli še v nekaterih drugih slovenskih cerkvah. Iz šmarske župnije namreč izhaja Davorin Hostnik (Martin Matvejevič Hostnik), ki je sestavil prvi rusko - slovenski in slovensko - ruski slovar. Ve č kot 40 let je deloval v mestu Rilsk, od koder je prišla ruska cerkvena delegacija, ki jo je vodil Kurski in Rilski nadškof German. V mesto Kursk pa je že leta 1870 odšel poučevat na tamkajšnjo gimnazijo klasične jezike tudi v Šmartnem rojeni Bartolomej Brezovar. Skupaj s pevci in člani Društva Slovenija - Rusija si je nadškof v učilnici Ustvarjalnega središča Breznikar pred mašo ogledal dokumente, fotografije in drugo muzejsko gradivo o Hostnikovem delu in življenju. Med dokumenti je tudi rokopis novega dopolnjenega rusko slovenskega slovarja (neobjavljenega), ki gaje podarilanjegova vnuki-njajelena Vladimirovna Hostnik, ki živi v Rusiji in tiskarski izvod rusko - slovenskega slovarja iz leta 1897, ki ga je Ustvarjalnemu središču Breznikar podaril častni doktor moskovske univerze Lomonosov Aleksander Skaza. Po ogledu Hostnikovih dokumentov je v knjigo vtisov Kurski in Rilski nadškof zapisal: »Za nas, člane ruske cerkvene delegacije, ki smo prišli v Slovenijo, da bi počastili spomin ruskih vojščakov, ki so izgubili življenje med prvo svetovno vojno, je zelo prijetno, da smo obiskali to čudovito hišo - muzej. Tukaj se ohranja spomin na izjemnega prosvetitelja, prevajalca in prijatelja ruskega naroda g. Martina Hostnika. Avtor prvega rusko - slovenskega slovarja je dolga leta živel v Kursku in Rilsku, v mojih dveh sedanjih škofijskih mestih, kjer je »sejal razumno, dobro, večno«. Veliko hvaležnost izkazujemo njegovim potomcem, ki ohranjajo spomin, knjige in dokumente, velikemu prosvetitelju pa večen in hvaležen spomin! Z globokim spoštovanjem Kurski in Rilski nadškof German, 2.8.2005.« Ob koncu obiska je gostiteljica Magda Breznikar podarila ruski delegaciji izvode Hostnikovega zbornika, ki ga je Ustvarjalno središče Breznikar izdalo ob 150-letnici Hostnikovega rojstva in nadškofa Germana prosila, da jih nekaj odnese tudi na gimnaziji v Rilsku in Kursku, kjer sta Brezovar in Hostnik poučevala klasične jezike. Šmarski župnik Marjan Lampret pa je ruske goste obdaril s knjigo, ki je bila izdana ob 100-lelnici šmarske katedrale. Tone PLANINŠEK V"10 »» «>♦ - X = * Začenja se 40. zaporedna s"»rokometna sezona v Šmartnem 2. julija smo v Šmartnem praznovali 40. letnico delovanja rokometa. V ta namen smo pripravili kulturno prireditev, sledila pa je veselica, kjer nas je zabavata skupina fltomik Harmonik. Na uraden in neuraden del je bilo povabljenih veliko pomembnih gostov, ki zaznamujejo rokometno dogajanje v Šmartnem. V sezoni 2005/2006 se obeta veliko organizacijskih sprememb. Spremembe so posledica čedalje večjega števila članov in tekem, ki se jih udeležujemo. V ta namen bomo izvolili nov upravni in organizacijski odbor. V mesecu septembru začnejo s tekmami vse rokometne selekcije. Šmarčani imamo letos prijavljenih šest selekcij. Pri dekletih sta to dve: starejše deklice A (1. 1991 in mlajše) in kadetinje (1. 1989/ 1990), pri fantih pašo selekcije štiri: mlajši dečki A (L 1993/1994), starejši dečki A (L 1991/1992), kadeti (1. 1989/1990) in člani, ki bodo nastopali v 2. DRL - vzhod. Ekipe mini rokometa bodo tudi letos prijavljene preko osnovnih šol. V Šmarski OŠ se je tekmovalo že prejšnja leta, letos pa bomo poskušali začeti z delom tudi v obeh litijskih šolah. Vse te ekipe bodo pod vodstvom štirih trenerjev, ki imajo opravljene profesionalne licence. V pomoč jim bodo štirje pomočniki. Skupaj imamo v pogonu okoli 150 igralk in igralcev, ki bodo odigrali preko 150 uradnih tekem. Člani so s treningi začeli že 3. avgusta. Trenirali bodo pod vodstvom novega trenerja Saša Barleta, ki je v prejšnji sezoni vodil člansko ekipo Al Arabi iz Kuvajta. Sašo je trener že 10 let in ima dosti izkušenj. V novo sezono je vstopil z ambicijami in z veseljem, saj mu je po njegovih besedah mlada ekipa izziv, ker ima velik potencial za naprej. Med igralsko zasedbo v novi sezoni ni dolgoletnega prvega vratarja Primoža Cenkarja, ki se bo bolj posvetil delu trenerja, saj bo v novi sezoni vodil dve mlajši selekciji, prav tako pa bo pomočnik članske ekipe. Ostali igralci nadaljujejo z delom, le mladi levoroki Matevž Vidmar je prekinil z igranjem, saj pravi, da se bo posvetil študiju, kjer mu želimo veliko uspehov. Tako bo ekipa spet ena najmlajših v Sloveniji. Cilj prvega dela je čimbolje odigrati tekme in prenesti kar se da naj več točk v končnico, kjer se bo odločalo o dveh ekipah, ki bodo vstopile v tako željeno l.b ligo. Vse selekcije pridno vadijo že od 16. avgusta in sicer na rokometnem igrišču v Šmartnem, kjer bodo vadili do začetka septembra. Pri mlajših selekcijah je cilj vsaj dva polfinala, pri dekletih pa, da se ekipi ustalita in da privabita čimveč novih članic. 2. DRL - vzhod za moške se prične 24. septembra, l.krog bo v Športni dvorani Litija, kjer bomo gostovali RK Arcont Radgona. Mlajše selekcije pa začnejo s tekmovanji 17. septembra. Za konec se zahvaljujemo vsem sponzorjem, donatorjem, ljubiteljem športa in seveda staršem, da so nam omogočili, da smo sezono 2004/2005 uspešno zaklučili, hkrati pa vas naprošamo k nadaljnemu sodelovanju. Rokometno društvo Šmartno 99 o Ar O S ŠMARTNO 1999 Rokometno društvo Šmartno 99 vabi vse učence in učenke od 1. do 8. (9.) razreda, ki jih zanima rokomet, da se vpišejo v ROKOMETNO ŠOLO ŠMARTNO Vsi zainteresirani, ki imate radi šport in zabavo, se lahko v rokometno šolo vpišete od 16.08.2005 dalje od ponedeljka do petka od 15:00 do 19:00 ure na igrišču OŠ Šmartno, kjer imajo treninge mlade selekcije. Vabljeni! Rokometno društvo Šmartno 99 S OBVESTILO UCENCEM IN STARSEM Sporočamo Vam, da bo začetek pouka za učence matične šole in podružničnih šol od 2. do 9- razreda v četrtek, 1. septembra 2005, ob 8. uri. Vsi učenci se zberete pred šolo, kjer Vas bodo pričakali Vaši razredniki in Vas pospremili v učilnice. S seboj prinesite šolske copate, beležko in pisalo. Pouk bo potekal po naslednjem urniku: • 7.50-zbor učencev pred šolo, • 8.00 - 9-35 - dve šolski uri z razrednikom, • 9-35 - 9-55 - malica (prvi šolski dan dobijo malico vsi učenci, naslednje dni pa po predhodnih prijavah, ki jih bodo zbrali razredniki), • sledili bosta še dve uri pouka po urniku, ki ga boste prejeli prvi šolski dan. Kosila prvega šolskega dne ne bo. Za naslednje dni se bodo učenci prijavili za kosilo pri razredniku. Šolski prevozi: PRIHODI bodo potekali po starem voznem redu, ODHODI bodo ob 11.35. Učenci, ki si bodo izposodili učbenike v šolskem učbeniškem skladu, jih bodo lahko dobili: - učenci prvega razreda - prvi šolski dan v razredu, - učenci od drugega do devetega razreda - 30. in 31. avgusta 2005, od 8.00 do 14.00, v šolski knjižnici, - učenci podružničnih šol - prvi šolski dan, na svojih podružničnih šolah. Učence prvega razreda matične šole in njihove starše vabimo, da pridejo v šolo 1. septembra 2005, ob 16. uri. V šolski avli bomo za njih pripravili slovesen sprejem. Učence prvega razreda podružničnih šol in njihove starše pa vabimo, da pridejo v šoto 1. septembra 2005, ob 10. uri, ko bomo za njih pripravili slovesen sprejem. Ob koncu pa le še nasvet priporočilo oziroma prošnja. Spoštovani starši in drugi občani, zopet je pred nami vsakodnevni otroški vrvež na naših cestah. Vsi skupaj bodimo pozorni in previdni na najmlajše udeležence v cestnem prometu ne le prvi šolski dan, temveč vse dni v letu. Hvala in srečno! Vsem želim uspešen začetek novega šolskega leta, Albert Pavli, ravnatelj. PRIREDITVE MePZ »ZVON« Načrt dela, ki smo sl ga pevci MePZ »Zvon« iz Smartna pri Litiji z zborovodkinjo Marjanco Vidic izdelali za pomladno sezono 2005, je bil kar obsežen, a nam ga je uspelo izpeljati. V februarju 2005 smo imeli celovečerni koncert v šmarskem kulturnem domu v počastitev 115-letnice zbora. Nekdanji in sedanji člani zbora smo odigrali odlomke iz operete »Planinska roža«, ki smo jo prvič uprizorili ob 100-obletnid zbora. 22. aprila 1005 smo nastopili na območni pevski reviji v Šmartnem pri Litiji, v mesecu maju pa sta nas čakala kar dva nastopa. Prvi je bila tradicionalna »Zvonarijada«, ki jo je to pot pripravil moški pevski zbor »Zvon« iz Mengša in tako obenem počastil 30-letnico delovanja njihovega pevskega zbora. Prireditev je potekala zelo slovesno, a obenem sproščeno na gradujablje. Udeležili so se je tudi predstavniki iz političnega in kulturnega življenja v kraju. Zborov, ki se udeležujejo prireditve in se imenujejo »Zvon«, je trenutno sedem, prvič se nam je letos pridružil MePZ »Triglavski zvonovi« iz Mojstrane. Prireditev vsako leto pripravi drug kraj, tako smo v letu 2006 na vrsti mi, in Grad Bogenšperk predstavlja filmsko poslastico Slobodan Šijan MARATONCI TEČEJO ZADNJI KROG Maratonci trče počasni krug, 96' Grajski atrij, petek. 26. avgust 2005, 21.00 NOVOST! Vljudno vabljeni v Krčmo! TOREK - SOBOTA 10h -17h NEDELJA, PRAZNIKI 10h -18h PONEDELJEK zaprto Tel.: 01 8987 - 867 že sedaj vas prisrčno vabimo na prireditev, kjer »Zvonovi« resnično prijetno zvonijo in bi jih bilo škoda zamuditi. V nedeljo, 23. maja, smo prepevali na tradicionalnem pomladnem koncertu na gradu Bogenšperk. Naši gostje so bili MePZ iz Globasnice na Koroškem v Avstriji (zborovodja Mirko Hudel), MPZ Osnovne šole Gradec-Litija (zborovodkinja Marjanca Vidic) in Tamburaški orkester Folklorne skupine Javorje iz Šmartna pri Litiji (dirigent Helena Vidic). V prvem in drugem delu koncerta so se občinstvu predstavili Slovenci iz zamejstva z miloglasnimi pesmimi iz njihovega kraja, ki jih po večini tu še ne poznamo. Očarala sta nas čista intonacija in doživeto petje. V osredjem delu so nastopili MePZ »Zvon« iz Šmartna pri Litiji, nato še mladinski pevski zbor OŠ Gradec-Litija in Tamburaški orkester. Zelo lepo sta izzveneli skupni pesmi pevcev »Zvona« in učencev, »Snoč' pa dav’ je slan’ca pala« in »QuodIibet«. Mladi pevci so kar žareli, saj jim je bilo skupno petje s člani »Zvona« v veliko veselje in čast in jim je dalo volje za nadaljnje sodelovanje v zboru. Drugo leto smo povabljeni na koncert v Avstrijo in se ga veselimo. »Zvon« je sodeloval tudi na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični v juniju 2005. Ta nastop ima kljub vremenu, ki nas vsako leto malo preseneti, poseben čar in doživetje. Prepevali smo tudi na proslavi ob dnevu državnosti v domačem kraju, preživeli čudovit dan na zaključnem izletu na slovenski obali. S tem pa ni bilo še konec druženja. Poleti se srečujemo ob veselih in žalostnih dogodkih. Konec avgusta gremo na pevski vikend, 10. septembra 2005 pa bok nam prišef na obisk MePZ Divača, ki ga vodi zborovodja Ant/m Baloh. V šmarski cerkvi bodo izvedli sakralni kifneertob obletnici posvetitve cerkve. Prisrčno vabljeni na ta koncert in na vse v prihodnjem letu 2006. Katarina KRAGELJ Prispevke pošljite do 10. SEPTEMBRA 2005 na naslovTiskarnaACO, C.D.K. 39,1270 Litija v elektronski obliki ali po e-pošti: obcan@siol.net ali tiskama.aco@siol.net Novice/Sola .Avgust 2005 NOVICE IZ OŠ ŠMARTNO KONEC STAREGA IN ZAČETEK NOVEGA Načrtovalci šolskega koledarja so dobro vedeli zakaj je med koncem šolskega leta in začetkom novega daljše obdobje, ki mu mnogi popularno pravijo počitnice. V tem času si učenci odpočijejo od (včasih) napornega šolskega dela, učitelji in vodstvo šole pa uredijo vso šolsko dokumentacijo za preteklo leto, pripravijo poročila, opravijo potrebne analize in ocene, ter se pripravijo na naslednje šolsko leto. Poročilo o delu v preteklem letu, ocene in analize so osnova vsakega dobrega načrtovanja. Seveda pa tudi učitelji ne ostanejo brez zasluženega dopusta. Splošna ocena preteklega šolskega leta je zelo dobra. Ta ocena temelji na nekaterih dejstvih, ki jih bom navedel v nadaljevanju. 1. Devetletka - Uspešno smo nadaljevali drugo leto uvajanja devetletne osnovne šole v drugem in osmem razredu. Devetletka v prvem triletju prinaša veliko novega, pozitivnega. Težav praktično ni. Nekoliko drugače pa je z devetletko v tretjem triletju, kjer nastajajo določene organizacijske pa tudi vsebinske težave, ki pa smo jih dokaj uspešno reševali, tudi ob pomoči mentorskih šol (Gradec, Litija, Gabrovka). 2. Učni usneh - Če pogledamo učni uspeh le skozi številke, je bil v nekaterih delih boljši kot lani. Manj je bilo neuspešnih učencev, le trije (lani 5), manj je bilo tudi učencev, ki so dosegli zadosten učni uspeh, zato pa bilo več tistih, ki imeli dober učni uspeh. Ob tem je potrebno poudariti tudi to, da ima en učenec konec avgusta še en popravni izpit, in se lahko ta odstotek še izboljša. Podrobnejše podatke o učenem uspehu in primerjavo z lanskim letom si lahko pogledate na spodnjem grafu. Primerjava učnega uspeha 2004/05 (1-5) in 2003/04 (6-10) 10,0% ’ 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 L RS 48.4% 34,8% 16,1% 0,0% 0,65% 51,6% 33,0% 13,8% 1,1% 0,53% ■ PS 26,6% 36,3% 28,8% 7,9% 0,37% 27,8% 39,9% 28,1% 12,1% 0,71% 'opš 48,6% 40,0% 11,4% 0,0% 0.00% 54,4% 33,3% 12,3% 0,0% 0,00% □ Skupaj 35,7% 36,1% 23,2% 4,6% 0,44% 39,2% 36,7% 21,3% | 6,8% 0,57% odi pd db zd nzd odi pd db zd nzd OBVESTILO LASTNIKOM ZEMLJIŠČ ZA PRIJAVO ŠKODE PO DIVJADI Lovska družina Šmartno pri Litiji obvešča vse lastnike zemljišč, da škodo, ki jo je napravila divjad na njihovih zemljiščih in pridelkih, pismeno prijavijo v osmih dneh od nastanka škode na naslov: LD Šmartno pri Litiji, Črni potok 9a, 1275 Šmartno pri Litiji. Lovski pozdrav! Damjan GROZNIK, tajnik LD Anton PIPAN, predsednik LD DRUŠTVO PROSTI ČAS, ŠMARTNO PRI LITIJI LETOVANJE V BOHINJU Naložili smo prtljago, natovorili kolesa, se poslovili od domačih in se odpeljali, v ponedeljek, 1.8.2005, proti Bohinju, kjer smo ostali do sobote, 6.8.2005. Prebivali smo v domu CŠOD Bohinj. Poleg otrok različnih starosti je bilo z nami še nekaj staršev in trije učitelji. Program dela smo imeli narejen, vedeli pa smo, da se bomo morali prilagajati otrokom in vremenu. 1. Realizacija pouka - Tudi realizacija pouka je bila zelo dobra, saj je znašala praktično 100% in je ostala na lanski ravni. Nekoliko se je izboljšala realizacija po posameznih predmetih oziroma oddelkih. Letos je bilo le še 20 predmetov v 10 oddelkih takih, kjer je bila realizacija nižja kot 94 %. Lani je bilo takih oddelkov 24. 2. Vzaoino področje - Letos smo imeli nekoliko več težav v zvezi z disciplino in prekrški kot v lanskem letu, kar gre pripisati predvsem (nekaterim negativnim) značilnostim letošnje generacije osmošolcev. Do izraza so prišle nekatere oblike nasilja, ki smo jih s težavo vendar ob pomoči staršem uspešno reševali. Dva primera nasilja smo prijavili Policiji. Nekoliko več kot lani je bilo primerov povzročanja škode na šolskem inventarju, ki pa so jo učenci (starši) v skladu s Hišnim redom večinoma tudi poravnali. Število izrečenih vzgojnih ukrepov je bilo le 35, kar je bistveno manj kot v lanskem, ko jih je bilo kar 56. 3. Dodatna strokovna in looopedska pomoč - V zadnjih letih je to področje dela z učenci postalo zelo obsežno. Vse več otrok s posebnimi potrebami je vsako leto vključenih v različne oblike pomoči. To pomoč nudijo učencem specialni pedagogi, pedagogi, razredni in predmetni učitelji. V strokovnem in organizacijskem smislu je ta del vzgojnega in pedagoškega dela na izredno visokem nivoju, kar ugotavljajo predvsem strokovni delavci, ki se udeležujejo študijskih srečanj in strokovnih posvetov, kjer lahko naše delo primerjajo z delom drugih. 4. Druga področja- V tem delu bi se dotaknil sodelovanja z lokalno skupnostjo, ki je na vseh nivojih potekalo zelo dobro. Po lanskem letu, ki je bilo v finančnem smislu zelo težavno, se je stanje v tem koledarskem letu bistveno izboljšalo in je že doseglo skoraj optimalni nivo. Tudi sodelovanje s starši ocenjujem kot zelo dobro. Starši so svoje predloge za izboljšanje dela na šoli izražali preko sveta staršev in tudi v neposrednih pogovorih z vodstvom šole. Seveda pa so starši v nekaterih primerih (včasih tudi upravičeno) kritični do našega dela. V teh konkretnih primerih skušamo v pogovorih s starši ta nesoglasja čimprej odpraviti. Vesli smo, da se starši v velikem številu udeležujejo šolskih dejavnosti, delavnic in prireditev, ki jih pripravljamo za učence, starše in ostale krajane. 5. Dosežki - Z velikim veseljem ugotavljamo, da smo na številnih področjih dosegli izjemne rezultate in odmevne dosežke. V nadaljevanju omenjamo le nekaj najpomembnejših. Pevski zbori - uspešno nastopanje vseh treh pevskih zborov na medobmočni reviji, srebrno priznanje OPZ II in MPZ na regijskem tekmovanju v Logatcu, bronasto priznanje na mednarodnem festivalu na Češkem. Športni dosežki: odbojka dekleta in fantje, 3. mesto na področnem tekmovanju, dekleta so v rokometu dosegla 3. mesto na področnem tekmovanju, fantje pa 3. mesto na četrtfinalnem tekmovanju, fantje so bili v nogometu tretji na področnem tekmovanju, uspešno so nastopale dekleta in fantje na regijskem in državnem prvenstvu v plezanju, še bolj pa so se izkazala dekleta na področnem (dve ekipi) in državnem tekmovanju v ritmični gimnastiki. Kot zanimivost velja poudariti, da imamo na šoli tudi ekipo v vaterpolu, ki se je udeležila šolskega področnega tekmovanja. Šolska tekmovanja v znanju - učenci so na teh tekmovanjih dosegli 8 zlatih, 38 srebrnih in preko 60 bronastih priznanj. Zlata knjiga - v zlato knjigo je bilo vpisanih kar 14 naših učencev. Druga področja - učenci so uspešno nastopili na občinskem in državnem tekmovanju (5. mesto) Kaj veš o prometu in dosegli prvo mesto na državnem forumu podjetniških krožkov. Projekti - vtem šolskem letu smo realizirali nekaj uspešnih projektov: Comenius (mednarodno sodelovanje, obisk iz tujine), Gradovi v okolici Šmartnega, šolsko glasilo Čveka in glasilo osmošolcev, projekt šolskega parlamenta “Združeni v raznolikosti", božično novoletne delavnice, velikonočne delavnice, različne ustvarjalne delavnice na razredni stopnji, številne prireditve za starše, sodelovanje na likovnih kolonijah in natečajih, tudi mednarodnih, sodelovanje na literarnih natečajih, prireditve in proslave. Interesne dejavnosti: otroška folklorna skupina, ritmična gimnastika, rokomet, nogomet, odbojka, šah in številne druge, v katere je vključeno preko 350 učencev. Ob vseh teh uspehih in dosežkih se zdijo težave in problemi, s katerimi se včasih soočamo, majhni. Pomembno je, da se zavedamo, da posamezni negativni pojavi ne morejo izničiti našega kvalitetnega dela in uspehov, ki jih dosegamo, zato tem pojavom ne smemo posvetiti prevelike pozornosti. Moramo pa jih zaznati, odkriti, se z njimi soočiti in ustrezno ter pravočasno ukrepati. Namenoma sem za konec poudaril nekatere dosežke, rezultate in uspehe, ker se mi to zdi zelo pomembno. Ti dosežki in rezultati pri vzgojnem in pedagoškem delu predstavljajo dobro osnovo za delo v prihodnjem šolskem letu. Upamo, da ste si tudi sami ustvarili mnenje, da na osnovni šoli Šmartno delamo zelo dobro. Za to je v prvi vrsti zaslužen celotni učiteljski zbor in tudi drugi delavci šole. Naše dobro delo želimo v šolskem letu, ki je pred nami, še nadgraditi in izboljšati, pri tem pa računamo na sodelovanje in pomoč tudi širše lokalne skupnosti in staršev. (LBi* ZLATARNA! LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 dol 9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. Teden je minil prehitro. Bohinj s svojo čudovito okolico ima nešteto možnosti za preživljanje prostega časa. Prvi dan smo spoznali okolico in odšli smo na kopanje v jezero. Glavno prevozno sredstvo je bilo kolo, zato smo se naslednji dan odpeljali do slapa Savica, se peš povzpeli do izvira in se v dom vrnili s kolesi. Na deževen dan smo imeli delavnico, tekmovali v kvizu in gledali filme. V posebno veselje je bilo nekaterim učencem plezanje v naravnem okolju, kamor so odšli, če so le želeli. V četrtek smo se zopet razdelili na dve skupini, prva je odšla na celodnevni izlet čez Komarčo do Črnega jezera in nazaj čez Komno, druga skupina pa dopoldan do korit Mostnice v dolino Voje, popoldan pa smo se odpeljali na kolesarski izlet do studorskih kozolcev, kjer smo se ustavili in jih narisali, potem pa se odpeljali v sosednjo vas v slaščičarno. V petek so dopoldan nekateri spet odšli plezat, drugi pa plavat v jezero. Tem drugim ne bilo žal za odločitev, saj smo spremljali trening državne reprezentance v veslanju in pogumno prosili Iztoka Čopa in Luko Špika za avtogram in skupno fotografijo. Popoldan smo bili gostje uslužbencev Triglavskega narodnega parka. Z avtobusom smo se odpeljali na Pokljuko, kjer so učenci imeli delavnico in si ogledali barje, živali in rastline, ki živijo v okolju. Pogostili so nas na planšarij!, s kislim mlekom, domačim kruhom in zaseko. Bilo je lepo in zanimivo. Nismo mogli verjeti, kako hitro je prišla sobota, ko smo veslali v kanujih na drugo stran jezera, se tam kopali in odveslali nazaj. Javno glasilo OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija, tel.: 01/898 38 43; Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec; Oblikovanje: Sašo Jovanovič; Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija; Naklada: 6.700 izvodov iW Večeri so nam minevali ob kurjenju tabornega ognja, igranju družabnih iger, nogometa, badmintona, pogovorih, imeli smo piknik, si sami pekli hrenovke na ognju. Na zaključnem večeru smo se zabavali ob točkah, ki so jih pripravili učenci. Z nami so bili tudi nekateri učenci iz drugih krajev, stkala so se nova prijateljstva, starši, ki so bili z nami, pa so nam bili marsikdaj v pomoč. Prav vsi, učenci, starši in spremljevalci Jernej, Marjan in Katja smo bili veseli, da se je letovanje končalo dobro in brez nezgod. Zahvaljujemo se sponzorjema, ki sta pomagala pri letovanju; to sta bila občina Šmartno pri Litiji in Zavod za šport, otrok in mladine v okviru programa »Hura, prosti čas.« Bili smo zadovoljni in verjamem, da se bo marsikdo vrnil ob letu osorej. Katarina KRAGELJ .V,-;,-,' .,,-..':;. ” - Predragi ati, zakaj si odšel? Naše srce si misli, da na klopci sediš, naš pogled povsod te išče, a vse zaman, tebe ni! V srcih bolečina huda je, praznina doma neznosna je! Ostale so samo sledi povsod, od dobrote tvojih rok. V SPOMIN ANTON DREMELJ (10.4. 1939- 1.8. 2004) iz Dragovškega 1. avgusta je minilo 1 leto odkar si nas zapustil, a v naših srcih boš ostal za vedno. Hvala vsem, ki ga hranite v spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Vsi njegovi "Ne žalujte, ker ste jo izgubili, bodite veseli, ker ste jo imeli!" (msgr.A.Uran) ZAHVALA ob slovesu drage mami, babice, prababice in tašče GABRIJELE (ELKE) HAUPTMAN iz Vintarjevca 1. (1912 - 2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za darovane sv. maše in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo beograjskemu nadškofu msgr. Stanislavu Hočevarju in upokojenemu nadškofu msgr. Francu Perku za darovano pogrebno sv. mašo, številnim duhovnikom za somaševanje in vsem sodelujočim pri pogrebni slovesnosti. Zelo smo hvaležni tudi osebju Doma Tišje in ZD Litija za večletno zdravstveno oskrbo, nego ter nesebično pomoč. Vsi njeni ■ Tiho in brez slovesa je odšel naš ati TONE POGLAJEN iz Gradiških Laz. Sveče, ki ste jih darovali, naj gorijo mu v spomin, molitve, ki ste jih zmolili, naj prinesejo mu mir. Dobre misli, ki ste jih izrekli, pesmi, ki ste jih zapeli, častno slovo, ki ste mu ga izkazali; vse to naj ga spremlja tja, kjer ni bolezni in ne gorja. Hvala vsem vam, ki ste bili skupaj z nami na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi pr L iiivn ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama STANISLAVA GROZNIK. 1924 -2005 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in vsem, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Albert PAVLI