Proračun 2008 KLI od začetka do konca Odpadki po novem Jasna Čuk Rupnik s krmilom v zdravstvu Joži Nagode -naj prostovoljka Dobrodelnost od srca do srca ogaške novice I X, št. 12 ........:., Reformacija na Logaškem V j ■ v Pevsko društvo z bogato bero Mario - kitarist neslutenih izzivov Utrdbe v knjigi in na razstavi IVIiklavževanje Rožle - smučarski reprezentat Najprej Konsenzualni kompromis in obrabljena demokracija DcSI IS je dal V vladi prednost široki pred politiko!? In tako je od treh pričakovanih ministrov prispel do enega. Odgovornost za prihodnost je tu. Potrebujemo drug drugega (čeprav ne ravno vsakogar!). Na delu je najsodobnejša politika, ki bo zagotovila korenite spremembe vladanja, med katerim opozicija ne ho preslišana, ker poslej parlament ne ho več glasovalni stroj. Tako se ho v parlamentu govorilo le o stvarnih stvareh, saj ne ho več avtoritarnega in nedemokratičnega voditelju. In resnično, ne vemo natanko, kaj je bilo presvetli kraljici Angleški, na ohisku z možem princem Filipom, vojvodo Edinburškim, da nas je navdušila z vsem svojim sijajem in svojo osuplostjo nad tem. češ kaj vse smo dosegli v 17 letih svoje samostojnosti. Draga in vsega spoštovana vredna kraljica Angleška, nič posebnega se ni zgodilo, še celo ne v zadnjem štirilelju. Le vrnile se k nam čez nova štiri leta, pa ho vaša visokost uvidela, kako nam je konsenzualni kompromis med predvolilnimi obljubami in politično stvarnostjo porodil sanjsko vlado z osemnajstimi najboljšimi med najboljšimi in — z Dimitrijem Ruplom s pestrim telefonskim imenikom v žepu, skratka, z usposobljenimi, da bodo premagali vse ovire na poti k narodovemu blagru. Tedaj čez štiri leta po premagani recesiji, po premagani gospodarski in finančni krizi bo postala Slovenija veliki raj pod Triglavom, ne le »mali raj«, kot je menil odhajajoči ameriški predsednik liush mlajši. Sploh če se bo ubogim sodnikom odpravila vnebovpijoča krivica, ki jim ne zagotavlja ministrskih plač, pač pa le doživljenjsko podminislrsko plačo. Ampak ministrska plača Se sodnijskemu zboru kompromisno nasmiha, ne glede na domine akademikov itd. Vidite, dragi moji, tako nekako ho s konsenzualnim kompromisom, ki ho enkrat za vselej odpihnil nesoglasja, ki so sicer bistvena značilnost obrabljene demokracije; ta pa nam je bila nn Slovenskem v teh 17 letih očitno bolj v napoto kot v prid. Slišalo se je celo, da je udobneje imeli finance v dobri kondiciji kol pa demokracijo. V.alo se bodo minimalne plače od 500 dvignile na 1000 evrov. Urednik Dober dan - gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Župan Janez Nagode Manjka še oprema Gradbena in obrtniška dela pri dograjevanju Zdravstvenega doma so končana. Opravljen je bil tudi tehnični pregled; doslej so bile odpravljene tudi napake. Investicijska vrednost /naša I milijon evrov. Do vselitve v nove prostore manjka le šc oprema. Med vodstvom Zdravstvenega doma in občino je dogovorjeno, da bo nakup opreme, vredne kakih 220.000 evrov, poplačal Zdravstveni dom i/ amortizacije. Pred slovesno otvoritvijo bo treba opraviti še nekatera prenovitvena dela v dosedanji stavbi: prenova oken, tlakov in strojnih instalacij, za kar je občina namenila denar v proračunu za leto 2009. Pred izvedbo teh del bo treba začasno preseliti ordinacije v novi del stavbe. Vse naj bi bilo nared do konca februarja, ko bo tudi oprema že na svojem mestu. Izrinjeni iz državnega sotinaciranja Ministrstvo za šolstvo in šport je sporočilo občini sklep o sofinanciranju vrtca v Logatcu na Tržaški 105 (Stara sodnija). Ministrstvo je, žal, naš projekt uvrstilo na 6. mesto; sofinancirani pa bodo le prvi štirje projekti. Tako je občina ostala prepuščena sama sebi s financiranjem celotnega projekta novega vrtca. In občina se je odločila za gradnjo vrtca v dveh fazah. Za prvo fazo, ki zajema gradnjo petih oddelkov zgrajeni naj bi bili do konca marca 2009 , so žc stekla pripravljalna dela. Druga faza pa bo počakala do izgradnje prve faze. Šele tedaj bo sprejela odločitev o dograditvi celotnega projekta z devetimi oddelki. Upravni center po planu gradnje Dela pri gradnji Upravnega centra potekajo v zadovoljivi dinamiki, ki odstopa le toliko od plana, kolikor so odprta dela odvisna tudi od vremenskih nevšečnosti. Uspešnost gradnje Na naslovnici: Novembrski sneg Koto: Marcel Stefančič temelji na usklajenem delu med izvajalcem, nadzorom in projektantom. Tako kaže, da naj ne bi bilo ovir, ki bi zadrževale gradnjo in bi ta ne bila končana do septembra prihodnjega leta. Tudi podražitev in dodatnih del ni zaznali. Skralka, na jesen 2009 bo Upravni center goden za vselitev. I jiiimaiHiVi 'iPaiSr Upravni center napreduje navzgor. Foto: I'. Brus Zaostanki ne bodo ogrozili dograditve šole lahor Gradnja novega dela Osnovne šole Tabor jc nekoliko zastala. Pozidava novega dela stavbe naj bi bila pod streho do konca novembra, pa se to ni zgodilo. Vendar po zagotovilih izvajalca bo novogradnja dokončana do 30. avgusta 2009. Ker pa novogradnja posega tudi v prostore, kjer ta čas poteka pouk. bo treba počakati na počitniški čas, ki bo najprikladnejši za izvedbo vseh del. Na vsak način pa bo novi del šole pripravljen za pouk L septembra 2009. Vt/rčarevcu novi avtobusni postajališči Z domačim podjetjem Trcvcn, d.o., bo občina sklenila pogodbo za izvedbo obeh novih avtobusnih postajališč v (irčarcv-cu. Ob ugodnem vremenu se bo izvajalec takoj lotil tlel, ki naj bi se končala do konca aprila. Ta rok določa tudi sofinanciranje E\ ropske unije, ki bo nepovrnljivo prispevala 50% od investicijske vrednosti 150.000 evrov. Spela Istenii Izza svetniških klopi Božično-novoletni prazniki so pred nami. Župan in direktorica občinske uprave želiva tudi letos nadaljevali s tradicionalno dobrodelno akcijo: ZA PRAZNIKE POMAGAMO Ta nam omogoča, da se izognemo nakupovanju nepotrebnih voščilnic in daril ter tako zbrana sredstva namenimo v humanitarne namene. V Knjižnici Logatec si že nekaj časa prizadevajo uredi ti prijetno okolje m ponuditi svoje storitve tudi skupinam bralcev s posebnimi potrebami. Med temi je veliko občanov, zlasli Starejših, ki imajo težave z vidom. Tej skupini uporabnikov bi želeli olajšali težave pri branju ali sploh omogočili branje s pomočjo elektronskega pripomočka za slabovidne myRcader2, ki slane 5.832 evrov. Knjižnica nima namenskih sredstev za tovrstno opremo, zalo predlaga in prosi, da bi se sredstva zbirala v okviru akcije ZA PRAZNIKE POMAGAMO. Vabiva tako vse uporabnike občinskega proračuna, javne zavode in ustanove, državna in zasebna podjetja, društva in tudi posamezne občane, da namesto božično-novolelnih čestitk in dani namenimo denar za nakup elektronskega pripomočka za slabovidne ( c se boste odzvali najinemu vabilu, vas prosiva, da sredstva nakažete na TR Območnega združenja RK Logatec, štev: 02025-0020135849, s pripisom ZA PRAZNIKE POMAGAMO. Imena donatorjev bomo objavili v medijih, zato predlagava, da prispevke nakažete do konca decembra letos. Celotna zbrana sredstva bomo namenili za nakup elektronskega pripomočka za slabovidne. ~—4Že vnaprej se vam zahvaljujeva za vašo dobrodelno odločitev. Alenka Gorza Jereb, direktorica OU Janez Nagode, župan Sprejem proračuna in nekaterih podražitev Proračun gladko potrjen kljub nasprotnim glasovom opozicije - Šokantna razprava o varstvu javnega reda in miru - Podražitve: vrtci za 3,41 oziroma 6,77%, nadomestilo za uporabo zemljišča za 15% in poprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za 6,10% Ker ni bilo drugih Proračunu na pol v leto 2009 Zupan Janez Nagode jc uvodoma predstavil predlagane dopolnitve, ki so posegle v dohodninski in odhodninski del proračuna. Občinska uprava lako predlaga za 185.000 evrov več denarja (iz naslova investicij in prodaje proslorov). Zmanjšujejo pa sc postavke na račun občinskih proslav, informiranja, pisarniške opreme, varnosti v cestnem prometu, pomoči kmetijstvu, študije cestnega omrežja, izdelave promocijskega materiala, urejanja občinskega premoženja. Urbanistične službe, pokroviteljstva, vzdrževanja športne dvorane, izgradnje vrtca, gradnje vodovoda Ograje-Zaplana, gradnje kanalizacije v Logatcu, in rekonstrukcije cest v KS Trate (skupaj 40.894 evrov). Povečali pa se bodo odhodki pri oskrbi zapuščenih živali, izdelavi dokumentacije /a kanalizacijo Marlinj Hrib, pri izdelavi projekta pločnika in kolesarske Steze na Mandrge, pri komunalni infrastrukturi v Grčarevcu, Spodnji Log-I loledršica in Srednji Log I loledršica, pri nakupu zemljišča za športno igrišče v llotedršici. Dodatna sredstva pričakuje ludi Zdravstveni dom za prenovo starih prostorov, Ccnler za socialno delo pa za nakup osebnega vozila za terensko tlelo. Nekaj se bo primaknilo ludi posameznim krajevnim skupnostim: La/am za celostni nizvoj podeželja in gradnjo poslovilne vežice v Planini, Naklu prerazporeditev sredstev, Rovtam za izdelavo dokumentacije in za nakup zemljišča za poslovilno vežico. Razlika med prihodki in odhodki se bo pokrila s predvidenim ostankom iz leta 2008. amandmajev, tudi razprave ni bilo, pač pa so nekateri svetniki pred glasovanjem razlagali svoj glas. Tako je Marko Čuk, SLS, pritrjeval proračunu pričakujoč, da se bodo pospešile aktivnosti pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za kanalizacijo na Martinj I Iribu. Vladislav Puc, NSi, je čestital županu za pripravo silno ambicioznega proračuna, strah pa ga jc rebalansov. Proračuna pa ne bo podprl, ker jemlje denar humanitarnim in društvenim uporabnikom, ker sc žc 10 let ni kupilo nobeno stanovanje, ker ni znan vrslni red investicij in ni pojasnil o financiranju zapiranja deponije odpadkov. - Zupan je pojasnjeval, da financiranje društvenih dejavnosti določa zakon, denar pa redno ostaja neizkoriščen; iz stanovanjskega sklada sc bosta v letu 2009 kupili dve stanovanji. Vrstni red investicij pa je jasen: Upravni center, šola Tabor, vrtec na Tržaški 105 in Zdravstveni dom. Ladka Furlan, SDS, je menila, da je bil proračun pospremljen z lepimi besedami. Pripombe pa so bile nesmiselne, ker se pač nikoli ne upoštevajo. Proračun pa bo tako in tako sprejet tudi brez opozicije, .le pa cel kup vprašanj, na katere župan nima Izza svetniških klopi odgovorov. Kvaliteta proračuna bo znana šele med letom, ko bo treba stvari reševati z rebalansom. In kaj bo s kreditom? Kdaj bo ta uporabljen, morda tik pred volitvami? Zaradi povedanega proračuna ne bo podprla. Župan je ponovno ugotavljal, da amandmajev ni bilo. Odhodke je pač težko kriti, ker jih hoče biti vedno več, kot je prihodkov. V času prihajajoče recesije je tudi težko napovedati prihodnost Boris Hodnik, LDS, bo podprl proračun in s tem prevzel odgovornost za njegovo izvajanje. Načrt je ambiciozen. Vsega se ne da zanesljivo predvideti. Rebalans je pač potreben. 5 kreditom bo treba pridno gospodariti. Končno so svetniki večinsko sprejeli proračun: 14 glasov za, 6 pa j i h je bilo proti. Javni red in mir pa kdaj drugič Naravnost šokantni odmevi, ki so si na pomoč priklicali celo Orvvclla, so prestavili obravnavo Odloka o varstvu javnega reda in miru na eno naslednjih sej, saj bo treba dotlej prezračiti domala vse člene. Zaradi metodologije plač - vrtci spet dražji V pravcati osir je ponovno dregnil predlog za višja plačila v vrtcih, kot je utemeljevala ravnateljica vrtca Kurirčck Frida Rupnik. Za otroka 1. starostnega obdobja bodo morali starši odšteti dodatnih 5,90 evra, za otroka 2. starostnega obdobja pa 9,76 evra. Pač tako terja metodologija, ki odmerja plače. Torej višje plače, dražji vrtci. Skratka, vsemu je kriv plačni sistem. Končno se je za povišico odločilo 12 svetnikov, S jih je temu nasprotovalo. Tudi uporaba zemljišča terja svoje Predlog za povišanje nadomestila za uporabo zemljišča od sedanjih 0,00014 na 0,00016 evra je naletelo na polemične tone, tako pri Bcrtu Menardu. LzL, ki je opozarjal na to, da v času bližajoče se recesije ni preveč zdravo obremenjevanje občanov. A vendar je za višje nadomestilo glasovalo 14 svetnikov, 6 jih je bilo proti. Navzgor še stroški za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč Posebnega navdušenja pa ni bil deležen niti sklep o povišani ceni za komunalno opremljanje. Ta se tudi popravi navzgor: za individualno rabo z. 42,69 na 45,75 evra, za kolektivno rabo pa s 46,52 na 49,49 evra. Za sklep je bilo 15 glasov, proti pa en sam glas. Brez razprave in zadreg Pri nadaljnjih odlokih in sklepih je šlo pobliskovo, v večini primerov celo soglasno, tako: Odlok o prostorskem načrtu za območje Stare ceste, Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za Jačko in Odlok o programu opremljanja stavbnega zemljišča Volčji Hrib na Kalcah, Predlog odloka o oglaševanju (I. obravnava). Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč v Gorenjem Logatcu, Investicijski program za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, letni programi kulture in športa. Urez zatikljajev so bila izvoljena tudi nekatera delovna telesa: odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in finance, odbor za gospodarjenje z. nepremičninami in opremljanje stavbnih zemljišč, odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in infrastrukturo ter odbor za družbene dejavnosti; opravljeno pa je bilo tudi prav toliko razrešitev dosedanjih sestavov delovnih teles. Martin Koren Območna izpostava JSKD Logatec in Društvo prijateljev otrok in mladine prirejata NOVOLETNI SEJEM NA CANKARJEVI ULICI V LOGATCU 2008 v popoldnevih od sobote. 27.. do torka. 30. decembra. med 16. in 18. uro V zadnjih predprazničnih dneh decembra želimo ponovno oživiti Cankarjevo ulico in ustvariti praznično vzdušje. S ponudbo svojih izdelkov in kulturnim programom se bodo predstavila društva in posamezniki ljubitelji. Sodelujejo: Občina Logatec, Komunalno podjetje Logatec, Krajevna skupnost Naklo, Turistično društvo Logatec. KULTURNI PROGRAM bo potekal vsak dan ob 17.00 uri Sobota 27. 12. ob 17.00 Golaž godba (KD Pihalni orkester) Nedelia 28.12. Ob 17.00 Ženski pevski zbor Dl DU Folklorna skupina KTD Hotedršica Ponedeljek 29.12. ob 17.00 Duo Mir Moški pevski zbor PD Hotedršica Torek 30. 12. ob 17.00 Gledališka predstava za otroke Palčki zavijalčki, gladališče KLLKUC in obisk dedka Mraza Informacije: Tanja-Pina Skufca. 01/7591 740, 031 867974 e-pošta: o/, loaalocfćojkubvlnet. net Spoštovane občanke in občani V teh prazničnih dneh ob trenutkih polne sreče in miline Vam voščim blagoslovljen božič, doživel dan samostojnosti in enotnosti ter veliko življenjske energije, zdravja, sreče ter medsebojne radosti v prihajajočem letu. Vaš župan Janez Nagode Med seboj Stroki, Logatcu in svojim sodelavcem zaupam in verjamem - pravi nova direktorica logaškega Zdravstvenega doma Jasna Čuk Rupnik Deloma se spominjam, da je nekoč dijakinja Jasna Rupnik Zgodaj zjutraj tekala na avtobus in v gimnazijo Bežigrad, da je ropotalo po vsej hiši, ker se je pač vedno mudilo, in je bila mama huda na svojo hčer, češ da s svojim ravnanjem zbuja sosede. Sam sem bil pa eden tistih, ki sem kot sosed slišal ta ropot v isti hiši, pa ga nisem imel veliko za mar. Logalčani pa jo kajpak poznajo vsaj M) let kot zdravnico, pediatrinjo in vodjo Centra za preventivo in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, zdaj pa jo bodo spoznali kot novo direktorico Zdravstvenega doma Logatec, ki ga zaseda od I. novembra letos. Začela je kot dežurna zdravnica v ambulanti splošne medicine, kjer so bile razmere mnogo slabše od današnjih, bila je štiri leta na specializaciji pediatrije, se poročila, rodila tri otroke in se po sedmih letih vrnila kol pedi-alrinja ler delala na tem mestu 20 let. In ne le lo. Logatec je bil namreč pred dvajsetimi leti v vrhu slovenske problematike v odvisnosti od heroina inje ludi ustanovil enega prvih centrov za preventivo in zdravljenje. Dr. Ćukova je žc 13 lel vodja lega centra. Kot pediatrinja in vodja Centra je vzpostavila izredno visoka merila, da jo danes poznajo po vsem svetu. Kljub lemu, da ji je že pred leli bilo ponujeno meslo direktorice, seje bolj posvetila delovanju Centra in pc-diatriji. Zdaj smatra, daje delo utečeno. In tako, dr. .lasna Čuk Rupnik, ste sprejeli ponovno ponudbo? Vidim, da se Zdravstveni dom dobro razvija, imam odlične sodelavce, dobre smernice, imamo ljudi, ki so voljni in željni dela. Seveda ni vse idealno, a živeti in delati v takem kolektivu meje vzpodbudilo, da prevzamem ludi mesto direktorice. Zavedam pa se, da je še precej stvari, ki bi jih bilo treba spremeniti, popravili, po večini so to stvari, vezane na denar, treba je predstaviti projekte za zagotavljanje kakovosti dela in varnosti bolnikov. Želim uvesti novitete, ki bodo povečale kakovost dela sodelavcev in s tem tudi varnosl bolnikov. Kar 99% napak se dogaja zaradi motenj v organizaciji. Imate za to dovolj kadra? Dovolj kadra imamo za to, kar nam je pripravljena plačati zavarovalnica, manjka pa nam vsekakor še en splošni zdravnik, cn zobozdravnik, tudi na podro- ■ Dr. Jasna Cuk Rupnik. čju palronažnih sesler, seveda, nam manjka vsaj "pol pediatra", ki bi pokrival predšolsko in šolsko populacijo itn. Kaj vam pomeni več novega prostora v Zdravstvenem domu? Odpravili bomo eno od poglavitnih ležav, ki se pojavlja ob menjavi ambulante: en zdravnik zapušča delovno mesto, drugi prihaja na njegovo, in la menjava, seveda, mislim tudi na paciente, nam že leta povzroča mnoge zastoje in težave pri funkcioniranju ambulant. In tudi ko nam uspe dobiti še enega splošnega zdravnika, bo imel poslej vsak zdravnik svojo ambulanto. Kako ste opremljeni? Lahko rečem, da zadovoljivo. Zadnja pridobitev je novi ultrazvok, uporaben na veliko različnih mestih diagnoz in opazovanj. Imamo torej sodobne aparature, novi prostori bodo olajšali delo tudi pri njih. Pri vsem tem so nam ogromno in največ pomagali občani Logatca, od prvega reševalnega avtomobila naprej; lu se jim ponovno zahvaljujem. Tudi različna podjetja so vedno pokazala razumevanje in pomagala. Začeli ste v dežurni službi in pravite, da so se stvari do danes precej spremenile. Vendar, kot vem, več zdravnikov zdaj vendarle ne dežura. Se bo to spremenilo pod vašim vodslvom? To je zaenkral šc "znanslvena fantastika". Bistvena razlika je v tem, da ima dežurna ekipa na dosegu svoje domače telefonske šlevilke in so pacientom lahko v kritičnih trenutkih dosegljivi takoj. Vaše delo bo najbrž okrnjeno na področju pediatrije in vodenja Centra, ko ste poslali direktorica. Vsekakor. Upala sem, da bomo že novembra dobili ljudi, ki bi prevzeli del opravil na obeh področjih, kijih omenjate, poleg lega grem po izteku Štiriletnega mandala lahko v pokoj, torej bo treba v logaškem zdravstvenem domu lako ali tako nekaj spremenili. Laže jih bo spreminjati, ko sem jaz še lu zaposlena, in to je moj namen, da se popolni del opravil, ki jih imam kot vodja Centra in pediatrinja. Uvedla bom druge, nove zdravnike. Do konca decembra dokončujemo širitev Zdravstvenega doma, takoj za tem se nadejam nove opreme mislim predvsem na novi zobozdrav-Stveni stol. Potem pa je moja prva naloga, da se moj odhod z obeh mest čim hitreje in čim bolje popolni. V čem vidite svojo moč, da lahko kaj spremenite, če ste direktorica in ne le zdravnica? Pomemben je boj za pravilno in kakovostno predpisovanje zdravil, da v zdravstvu dobimo to, kar potrebujemo, seveda, prek Zdravniške zbornice in Skupnosti zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer se zbirajo vodstveni delavci in skušajo doseči uresničitev želja prek strokovnega sveta. Na področju zdravil pa so številne možnosti. Ni nujno, daje novo zdravilo tudi boljše. Z dodelitvijo zdravil na pozitivno listo se spodbuja ludi strokovnost dela, tako da v Sloveniji najbrž danes ni primera, ko bi nekdo, ki nujno potrebuje zdravilo, tega nc bi dobil. Seveda, ostaja težava z novejšimi zdravili, ki so praviloma zelo draga, saj industrija rada dela draga zdravila, da lahko dobro zasluži. Skratka, strokovnjaki, predvsem na direktorskih mestih, imamo možnost, da v strokovnih telesih prepričamo zavarovalnice, kaj potrebujemo. Velike sisteme, tudi zunaj zdravstva, pa je težko premikali, to vemo vsi. Ko pa narašča število prebivalstva, se povečujejo ludi potrebe. In ne le v zdravstvu. Razmišljate v zdravstvu tudi o gradnji kakega dodatnega zdravstvenega doma? Zaenkrat ne, ker menimo, da je Med seboj zdravstvo panoga, ki najbolje deluje na enem mestu. Ljudje so danes v glavnem mobilni, mobilni pa smo tudi mi. Česa se torej pri svojem nadaljnjem delu najbolj veselite? Morda tudi česa ne? Sem zelo pragmatična. Res je sicer, da zdaj "komaj diham", saj sem v zdravstvenem domu od jutra do večera. Toda stvari bom uredila v mesecu ali dveh. Z Zdravniške zbornice še čakamo soglasje za novega pediatra, ki sicer že dela in mi pomaga, nekaj časovnega zadržka pa je tudi pri kolegici, ki me bo nadomestila v Centru. Vendar se bo tudi to uredilo. Sodelavci pa si želijo novega znanja, in vesela sem, ker lahko rečem, da mi ni treba niko- gar vzpodbujati k dodatnemu izobraževanju in izpopolnjevanju. V sodelavce imam res veliko zaupanja. Verjamem, da nam bo v nekaj letih uspela tudi formalna pridobitev certifikata za kakovost, kar bo potrjevalo, ne le da dobro delamo, ampak da imamo svoje delo tudi radi. Tudi s stroko zunaj meja bomo dobro sodelovali. Strah je edino v tem, da v Sloveniji res primanjkuje zdravnikov. Delati v stiski s časom pa ne more prinesti najboljših rezultatov. Koliko časa, prostega časa pa boste torej imeli zase? Naš Zdravstveni dom je v zadnjih letih naredil velik skok v zagotavljanju preventive na vseh področjih; to Logat-čani vedo. Osnova zdravstva je preventiva -- imeti več zdravih ljudi. K temu sodi plačevanje zdravnikov po sistemu glavarine, ne po sistemu bolnikov. Zdravstveno delo ne sme biti le storitev. In ker se sama preventive zelo dobro zavedam, ohranjam svojo kondicijo. Trikrat na teden, če je čas tudi vsak dan, tečem najmanj 50 minut; ob sobotah in nedeljah greva z možem kolesarit ali pa v hribe. Že tretje leto pa dvakrat tedensko hodim na tečaj flamenca. Sem živahen človek, vedno sem rada plesala in tako uživam tudi v tem. Si pa vzamem tudi nekaj časa, da kaj preberem. In dan je kar prekratek. Želim vam uspehov in veselja še naprej. Pa hvala za pogovor. Hvala tudi vam. KRAS Ze tretjič obnovili spominsko obeležje Na mestu, kjer je v Lomu 10. oktobra 194.3 padel partizanski kurir Franc Štritof Tonček, je občinski odbor zveze Borcev iz Logatca postavil spominsko obeležje z marmornato ploščo in z vpisanim imenom kurirja. Neznanci so to ploščo razbili, zato sojo člani ZB obnovili. Vendar so zlikovci razbili tudi prenovljeno obeležje, zato so jo nadomestili z litOŽelezno. Pa seje /godilo, da so se našli najbrž zbiralci kovin, ukradli obeležje in ga po vsej verjetnosti prodali Dinosu. rrc C/K sr n s a o. O IT -i K) O O oc Spomin padlemu Tončku. Kakih deset mlajših logaških članov ZB je zbralo nekaj denarja in postavilo novo bronasto ploščo. Obnovili so tudi kamniti podstavek in uredili okolico. Upajo, da bo poslej obeležje deležno dolžnega spoštovanja. Besedilo in folo: /'rance Brus Novi ultrazvočni aparat V Zdravstvenem domu zagotovljena kvalitetna diagnostika V Zdravstvenem domu Logatec so sc sredi oktobra razveselili novega ultrazvočnega aparata, ki ga odlikuje napredna tehnologija, visoka ločljivost ter možnost uporabe na različnih področjih. Vrednost tovrstne naložbe je bila 46.500 cvrov. Večino sredstev za nakup tega aparata so prispevali Zdravstveni dom; družbi Mercator, d.d., in Banki Koper pa sc zahvaljujemo za skupno dotacijo 1.200 evrov. Kljub temu da je bil ta nakup za Zdravstveni dom velik finančni zalogaj, je prevladala želja, da pacientom zagotovimo kvalitetno diagnosliciranje in poglobimo skrb za paciente. Ultrazvočni aparat bomo uporabljali v dispanzerju za žene, kjer trenutno skrbimo za zdravje 2.3X8 žensk. S tem bo omogočena boljša diagnostika v ginekologiji še posebej v času nosečnosti. Tudi v prihodnje bodo omogočali samoplačniške ultrazvočne preglede trebuha. Načrtujemo, da bomo letno pregledali 600 bolnikov in lako občanom zagotovili kvalitetno diagnostiko v domačem kraju. Ullrazvočna ambulanta bo v prihodnje lahko delovala še pogosteje, saj je delo v njej prevzel domačin Andrej Vogrin, dr. med. In kaj si lahko samo želimo? Da bi novi aparat prispeval k hitrejšemu diagnosliciranju ter uspešnejšemu zdravljenju obolelih. zdi Med seboj "Si Spomin na žrtve prometnih nesreč V parku pred Škrljevo hišo je 15. novembra potekala prireditev ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč V organizaciji ZŠAM Logatec in ob pomoči občinskega SI'V se nas je zbralo nekaj članov ZŠAM v svečanih uniformah, da smo počaslili spomin na žrtve prometnih nesreč. Na prireditvi smo bili veseli župana občine Janeza Nagodcta in komandirja logaške policije Jožeta Lahovnika. ki spričo svojega vsakdanjega dela najbolje poznata mnoge prometne zagate. Po uvodnem nagovoru predstavnice ZŠAM Logatec je župan s svojimi besedami opozoril na žgočo problematiko varnosti v cestnem prometu in se na koncu zahvalil prirediteljem spominskega srečanja. Zanimiv je bil nagovor komandirja policije, ki nam je z nekaj statističnimi podatki ponazoril problem vse večjega števila vozil, neizkušenih voznikov in predvsem problem nespoštovanja prometnih predpisov ter spoštovanja sočloveka. Po podatkih smo v prometnih nesrečah praktično izgubili eno celo generacijo. Da bi bil jutri dan brez prometne nesreče je veljal za slogan vseh, ki so se po svetu poklonili žrtvam prometnih nesreč s simboličnim prižiganjem sveč. V Sloveniji je ta akcija potekala letos drugič, in sicer pod krovnim vodstvom Zavoda varna pot, ki je že lani v kar nekaj občinah pozvala k sodelovanju veliko število Organizacij, ki so kakorkoli povezani z. prometom, reševanjem, rehabilitacijo in podobnim. Tako smo sklenili, da bi se ljudem, ki vodijo to akcijo v svetu in jo izvajajo žc od leta 1993 pridružili tudi naslednje leto z večjo udeležbo. Poklon žrtvam prometnih nesreč. Srečanje smo sklenili v pisarni ZŠAM Logatec ob prijetnem pogovoru in izmenjavi mnenj o napakah in reševanju problemov ter ob izmenjavi idej v našem prometnem vsakdanu. Morda bi sc v takem krogu morali srečati večkrat v letu, saj prometni kaos v naši občini ni nič novega in nenavadnega. Srečno vsem! Vsak dan naj bo v naših mislih upanje na dan brez prometne nesreče. Vida Lukančič Mobilatorij za pridobitev računalniških veščin Od 2. novembra do konca leta gostuje pri Osnovni šoli S talcev mobilatorij mobilni digitalni laboratorij. Mobitel s svojim mobilatori-jem želi na poseben način izobraževati in seznanili uporabnike z novostmi iz računalništva. V sodobno opremljeni potujoči učilnici je osem računalniških delavnih miz. Zainteresirani sc torej tu lahko brezplačno naučijo osnov računalništva ah pa svoje računalniško znanje dopolnijo. Izobraževalni projekt omogoča tudi prost vstop do svetovnega spleta. Obiskovalci se ob pomoči svetovalca lahko seznanijo podrobneje z novimi mobilnimi aparati. Zanimanje za mobilatorij je med mladimi in odraslimi občani kar veliko. Besedilo in folo: France Krus Mladi raeunalniearji. Uživanje divjih rastlin mmmtHmmmmmm W0 Dario Corlesc, kije napisal že več knjig o rastlinah, je dan po mati i novem v prostorih knjižnici v llotcdršici predstavil celo vrsto divjih užitnih rastlin. »Koprivo bi morali uživati vsak dan, potem pa smu-kavc, dežen, plešec, šči in tako dalje do ivanjščic, trobentic in vrtnic tistih divjih, ki res močno dišijo.« Dario Cortese. Nato smo pokusili namaz iz skute, kisle smetane, kapu-cinkc in dvoredca v prahu. Dobro je bilo. Besedilo in folo: Brane Pevec O rt .i. o tu o Gospodarske diagonale Nove dobrine v Ložanski dolini Dež, kije pridno oblival prcdmiklavžcvo popoldne, ni odvrnil lepega število Ložanov od slovesnosti, kije bila namenjena odprtju in blagoslovu novega mostu, ki je moral nadomestiti dotrajanega, šolske stavbe in njenega dvorišča. Predsednik krajevne skupnosti Boštjan Marinč je v svojem nagovoru najprej pozdravil vse prisotne, posebej še župana Janeza Nagodeta, vrhniškega dekana Blaža Circgorca, občinske svetnike in bivšega poslanca Stanislava Brenčiča. Nato je v kratkem predstavil večletna prizadevanja krajevne skupnosti, da bi ob pomoči občine prenovili most in primerno uredili dvorišče in pritlične prostore v stari šole taje bila gostoljubna za učence do leta 1973 - za potrebe krajevne skupnosti in za vaške družabnosti, še posebej za aktivno športno društvo, ki se upravičeno ponaša s številnimi pokali. Slovesnost jc veljala tudi opornemu zidu pri Mivškovih in posodobitvi dela ceste proti turistični kmetiji Kiso-vec. Po pozdravnih županovih besedah so v prijetnem kulturnem programu nastopili obetavni mladi glasbeniki: Nejc s harmoniko, Brigita s kitaro, Tcja s sintesajz.crjem in Anže s trobento. Blagoslov vseh dobrin jc opravil dekan Blaž Gregorc, kije skupaj z županom in predsednikom krajevne skupnosti prerezal Irak do Predsednik Boštjan in župan Janez sta prerezala otvoritveni trak. vseh dobrin. Po zahvali vsem, ki so podprli prizadevanje vaščanov, in vsem, ki so pripravili današnjo slovesnost, se je predsednik Marinč priporočil za razumevanje pri nadaljnjih načrtih krajevne skupnosti. /M/l V mm r o » CZM n> < r/ n c rt o rt CT rt n t J o o oc KLI - od velikih razvojnih zamahov do žalostnega sesutja Nepremičnine prodane za 12.200.000 evrov - oprema in zaloge, zmanjšane za višino odpravnin za prevzete delavce, pa za 1.199.200 evrov Iz glasila Okno Kombinata lesne industrije ob 30-letnici podjetja leta 1983 Navajamo nekaj ustanovitvenih podatkov iz odločbe okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. »Na predlog delavskega sveta obrata Logatec podjetja Les Ljubljana z dne H. avgusta /0.53 ter na podlagi sklepa odbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica z dne 31. avgusta 1953 izdajam na podlagi 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/89/52 in člena 4 splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih (Ur. I. FLR.I št. 62.437/46 sledečo ODLOČBO /. Ustanovi se lesno predelovalno industrijsko podjetje z imenom »Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec« s sedežem v Logatcu. 2. Predmet poslovanja je predelava hlodovine v žagarske izdelke in izdelava zabojev, parketov, lesenih hiš, lesne galanterije, pohištva ter tapetniških izdelkov. « To sta glavni točki odločbe o ustanovitvi podjetja KLI Logatec, ki jo jc izdal okrajni ljudski odbor 7. septembra 1953, podpisal pa takratni predsednik Miha Berčič. Tak je bil torej skromen začetek industrijskega podjetja, ki pa jc že v ustanovitvenem letu štelo 264 delavcev. Nato je število zaposlenih vsako leto raslo inje leta 1977 štelo že 1174 delavcev. Nekaj let pozneje jc število delavcev šc vedno naraščalo, nato pa je začelo polagamo upadati. KLI je obstajal 55 let KLI Logatec jc vzdržal 55 let. V tem času so sledila nenehna vlaganja dobička v nove stroje in poslopja. Katastrofalen požar v letu 1957 je močno prizadel tedanje podjetje. Na poža-rišču je začela rasti nova proizvodna dvorana. To jc bil čas pros-tovoljnega-udarniškcga dela, v katerem so ženske prvič v težkih trenutkih poprijele za delo na lesnopredelovalnih strojih, medlem ko so moški sodelovali pri obnovitvenih delih. V tem času je bilo opravljeno ogromno prostovoljnega dela, ki se je pojavljalo pozneje še vedno ob raznih priložnostih, zlasti še pri pogostih požarih v podjetju. V letu 1959 sta se podjetju pripojila žagarska obrata llrušiea in Ravnik. V letu 1971 seje izvedla rekonstrukcija žage in v letu 1976 ponovna gradnja žage zaradi požara. Skoraj vsako leto so rasla nova poslopja na račun osebnih dohodkov (plač). Iz leta vlcto se jc večal izvoz predvsem na ameriški trg. V letu 1959 je bila dokončana rekonstrukcija mizarskega obrata, ki jc izdeloval tako imenovane »zofa okvirje« in postopoma prešel na industrijski način izdelave oken. Okna so se prodajala še zlasli na nekdanjem jugoslovanskem trgu, zlasti v Zagrebu in Novem Beogradu, deloma tudi na Nemškem preko podjetja F, Kaup. Žal, je gradnja objektov KLI potekala dokaj po jugoslovanskem principu (lastništvo ni bilo pomembno!); tako ob likvidaciji podjetja ni bilo rešeno lastništvo ob južni železnici pri montaži in lakirnici. V podjetju se je zvrstilo lepo število direktorjev od Antona Pctkovška prek Dušana Mulcja, Otmarja Tupvja, Antona Anličeviča, Dušana Dobnika, Franca Godina, Alojza Sajovca, Gospodarske diagonale Boruta Madžareviča do Daniclc Rus. Vsak je na svoj način v svojem času zaznamoval razvoj podjetja in njegovo uspešnost. KLI je doživljal razne politične in organizacijske spremembe, zlasti v času veljavnosti Zakona o združenem delu, ko so se tudi v KLI oblikovale ekonomske enote Temeljne organizacije združenega dela (TOZD), S tem naj bi bila omogočena večja preglednost v poslovanju. Po izgradnji nove upravne zgradbe so se kmalu začele težave s slabo gradnjo, zato jo je bilo treba kmalu po izgradnji sanirati. Sčasoma pa so prišle še težave s padanjem dolarja (dokler seje dolar prodajal s tako imenovano »šticungo« in je to prinašalo denar podjetju, ni bilo težav). Kljub vsemu pa je zadnja direktorica Danijela Rus, čeprav je imela kar nekaj težav, še vedno uspela najti možnosti za izplačilo plač. Le v zadnjem času seje izplačilo zamaknilo na IX. dan v mesecu. Počasi je bilo vedno leže dobivali kredite in bližal se je konec. Sklep o likvidaciji Za ponazoritev izrazov iz sklepnega obdobja KLI navajamo, da je likvidacija postopek za prenehanje gospodarske organizacije, stečaj pa način prenehanja podjetja, do katerega pride zaradi izgube ali nelikvidnosti podjetja, čc pri tem ni uspela sanacija. Sanacija (ozdravitev poslovanja) pa ni mogla uspeti iz vzrokov, ki jih navaja dr. Marko Kos v svojem članku Delo FT 27. oktobra 2008, ko pravi: »Samo 475 podjetij (med 6973) ima stalne razvojne oddelke. KLI Logatec razvoja ni več imel in ni bil več zmožen poiskali prenove proizvodov z razvojnimi vlaganji in novimi razvojnimi skupinami. Tako Kos navaja primere iz papirne dejavnosti (Paloma) iz tekstilne (IBI Kranj) in lesne (LIKO Vrhnika in KLI Logatec), ki iščejo sanatorja ali so razglasili stečaj. Ko se likvidacija konča, se iz stečajne mase poravnajo obveznosti do stečajnega dolžnika. Po stečaju se podjetje izbriše iz registra. Likvidacijo družbe KLI Logatec, d.d., so izglasovali delničarji na seji skupščine 21. aprila letos. Marsikdo od nekdanjih delavcev malih delničarjev -- seje vprašal, zakaj na skupščino niso vabili pooblaščencev, ki bi zastopali male delničarje. Malih delničarjev namreč ni nihče vprašal za likvidacijo; za sklic skupščine je bilo dovolj objavljeno obvestilo v uradnem listu. Povezovanje malih delničarjev pa praktično ni bilo mogoče, pa tudi čc bi se povezovali, posebnega uspeha ne bi bilo, le razburili bi sc ob prodaji. Mogoče da bi s tem zavlekli kakšen mesec likvidacije in nič več. Večji delničarji, kot so Kapitalska družba, Zavarovalnica Triglav in NIT), so se raje odločili za likvidacijo in prodajo tovarniškega poslopja ter proizvodnje po kosih. Veliki delničarji so ugotovili, da ni nikakršne možnosti, da bi družba poslovala s pozitivnim rezultatom. Tako jc bila /a večino najbolj sprejemljiva rešitev za likvidacijo. Ponudba kamniškega Slola za nakup KLI ni bila sprejeta, čeprav je kamniški stol že pričel z odkupom delnic po 1,5 evra. Pred pričetkom likvidacije je bil za likvidacijskega upravitelja imenovan Edvin Makuc; z dnem imenovanja pa je bila razrešena direktorica Danijela Rus. Likvidacija po delih je običajno zadnji ukrep, za katerega se odločijo lastniki in s katero lahko iztržijo več, kot čc bi prodali svoje delnice in vse dolgove kamniški družbi Stol. Po cenitvi, ki jo je naročila Kapitalska družba, je bila sestavljena likvidacijska bilanca. Za nižjo likvidacijsko vrednost nepremičnin so se laslniki (veliki delničarji) odločili zaradi neizka/anega celotnega premoženja družbe, zaradi zaostrenih pogojev bank za financiranje nakupov nepremičnin, zaradi morebitnih rušitvenih del starih objektov v primeru nakupa celote, zaradi neugodnih razmer na trgu nepremičnin in zaradi neurejenega lastniškega stanja nekaterih zemljišč (Slovenske železnice, javno dobro, neprepoznavanje dedičev itd.). Za premostitev likvidnostnih težav so bili opravljeni razgovori z bankami upnicami in potencialnimi financerji (Zavarovalnica Triglav). Banke so dale negativne odgovore za financiranje likvidacije in tekočega poslovanja, razen A-bankc, ki jc bila pripravljena dodatno financirati posel z 2 milijonoma evrov, vendar je za zavarovanje zahtevala hipoteko in solidarno poroštvo največjih lastnikov. Banke, ki niso bile upnice, pa so zavrnile možnost vstopa kot fmancer (Unicredit, ustno pa tudi Reifeisen banka, NKBM, Probanka). Zaradi tega so pozvali največje lastnike za izdajo solidarnega poroštva. Prejeli so samo negativne odgovore. ... na~.aj jih pa n 'kol' več ne bo. Ponudnikov za prodajo premoženja jc bilo sicer več; pismo o nameri in potem ponudbo pa je oddal le Javor Pivka. Za pregled in izbor najboljšega ponudnika so največji lastniki imenovali komisijo, ki je odločila: »Za nakup nepremičnega premoženja jc bila izbrana Factor Inn, in sicer za kupnino v višini 12.200.000 evrov.« Za odkup opreme, zalog in programov jc bil izbran Javor Pivka, kije prevzel tudi večji del zaposlenih; pogodba je bila podpisana s hčerinsko družbo Pohištvo Notranjska, d.o.o., in subsi-diarnim poroštvom Javor Pivka, d. d. Neto kupnina za opremo in zaloge, zmanjšana za višino odpravnin za prevzete delavce, je znašala 1. 199.200 evrov. Prekinitve delovnih razmerij in prerazporeditve zaposlenih V dogovoru z zaposlenimi je bilo 43 delavcev prerazporejenih v družbo KLI okna; od predvidenih 2.34 zaposlenih je na pohištvo Notranjska d.o.o. prešlo 209 delavcev. V postopku prezaposlitve je bila dana odpoved zaposlitve s ponudbo nove pogodbe 36 delavcem, le 14 jih je ponudbo sprejelo. Ostalim delavcem je delovno razmerje prenehalo na lastno željo in jim bo v skladu s kolektivno pogodbo izplačana odpravnina. Zaradi postopka likvidacije je na Zavod za zaposlovanje prešlo 60 delavcev, od tega 22 na lastno željo. Na KLI Logatec d.d. so bili I. oktobra 2008 zaposlene še tri delavke in likvidacijski upravitelj; s 1. novembrom lese ena delavka in likvidacijski upravitelj. Odločanje o nadaljevanju likvidacije oz. nadaljevanju družbe Delničar Stol, d.d., Kamnik jc na osnovi zbranih delnic (več kot 5 %) zahteval sklic izredne skupščine delničarjev, po kateri jc predlagal, da družba KLI Logatec, d.d., ne preneha, temveč deluje dalje. Na izredni skupščini delničarjev 21. novembra je bil sklep zavrnjen, zato se likvidacija nadaljuje. Postopek teče naprej, za odprodajo ostaja šc 11 stanovanj, poslovni prostor v Mar- Gospodarske diagonale tinjaku, odprodaja družbe TIP TOP v Ameriki, odprodaja družbe KLI Okna, d.o.o., (naložba po cenitvi ovrednotena 0 evrov) in blagovne znamke KLI Logatec. Zaključek stečajnega postopka nad družbo KLI produkt, s.r.o., v Žilini na Slovaškem, zaključek pravd (Madžarcvič), priprava arhiva za predajo v hrambo. Po doslej zbranih podatkih je za poplačilo lastnikom namenjeno 4.381.777,09 oz. 3,38 evra na delnico. Po končani likvidaciji bo za izplačilo delničarjem namenjeno 4.500.000 evrov oz. 3,48 evrov za delnico. Med bolj znanimi zadevami ostaja zelo zanimiva odprodaja družbe KLI Okna, d.o.o. Za nakup te družbe se je edina zanimala nekdanja direktorica KLI Logatec, ki je oddala edino ponudbo za nakup. Za odprodajo KLI Okna je prisilni upravitelj mag. Edvin Makuc poskušal zainteresirati večino pomembnih les- Na podlagi Operativnega programa BIOO in Okoljevar-stvenega dovoljenja za odlagališče Ostri vrh je določeno, da bo odlagališče odprto le šc do 15. julija 2009. Po tem datumu bomo morali odlagati komunalne odpadke iz naše občine na odlagališču Globoko v občini Trebnje. Posledično se bodo cene odlaganja komunalnih odpadkov zvišale. Da bi zmanjševali količino odpadkov, namenjenih odlaganju, in bi tako zagotovili čim manjšo rast cen za odlaganje komunalnih odpadkov, se bo z marcem 2009 začel nov način zbiranja in odvažanja odpadkov. Nov način zbiranja komunalnih odpadkov bo temeljil na povečanju mreže zbiranja bioloških oziroma kuhinjskih odpadkov, saj so ti, pomešani z ostalimi odpadki, največji okoljc-varstveni problem zaradi proizvajanja toplogrednih plinov, raznih nevarnih organskih kislin in smradu. Bioloških odpadkov jc utežno do 50 % vseh odloženih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da se s popolnim izločanjem lahko količina zdaj odloženih odpadkov zmanjša za polovico. Mreža zbiranja in odvažanja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov se bo razširila na naselja Hotcdršica, Ravnik pri Hotcdršici in Rovte. Posode se bodo poletnem času v naseljih Logatec in Kalcc praznile vsak ponedeljek, v naseljih Hotcdršica, Ravnik pri Hotcdršici in Rovte pa vsak torek. V zimskem času bo ciklus potekal na štirinajst dni oziroma po urniku, ki bo določen v koledarju odvoza odpadkov, ki ga boste prejeli decembra letos. Uvedel se bo tudi sistem zbiranja in odvažanja sekundarnih surovin, in sicer embalaže od vrat do vrat; embalaža utežno predstavlja do 40 % vseh odloženih komunalnih odpadkov. V ta namen se bodo konec zime 2009, vsem gospodinjstvom v občini razdelile nove posode v modri barvi za zbiranje embalaže. V posodah se bo zbirala plastična in kovinska odpadna embalaža. Papir in steklena embalaža se bo še vedno zbirala na ekoloških otokih oziroma zbiralnicah. Za pravilno in lažje ločevanje odpadkov bo vsako gospodinjstvo prejelo tudi manjši priročnik, ki bo pojasnjeval pravilno ločevanje odpadkov. Upoštevajoč podatke oziroma vprašanja občanov, sc bo priročnik ustrezno dopolnjeval. Sistem odvažanja embalaže bo potekal l-krat na tri tedne - na dan, ki bo določen v koledarju odvoza odpadkov. Novemu sistemu zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov sc bo prilagodil tudi zdajšnji sistem odvažanja ostanka —i . ___ . gospodinjskih odpadkov oziroma nekoristnih odpadkov (siva posoda). Potekal bo l-krat na tri tedne na dan, ki bo določen v O koledarju odvoza odpadkov. Predvideno jc, da bo dan v tednu za posamezno gospodinjstvo odvoza embalaže in ostanka odpadkov nih podjetij v Sloveniji, vendar sc ni nihče priglasil za odkup, zato je bil oglas objavljen le v Notranjskih novicah. Na prodaj je bil program KLI Okna, oprema in zaposlitve. Kupnina ni bila visoka, vendar bo treba podjetje dokapitalizirati. (iradivo za navedeni članek sem zbral v glasilu Kombinata lesne industrije ob 30-lctnici, v Gospodarsko finančnem tedniku št. 123, od 27. oktobra 2008, iz vmesnega poročila o poteku likvidacije likvidacijskega upravitelja mag. Ldvina Makuca, iz financ in drugih člankov tudi iz zapisov v Logaških novicah). Ce sem v svojem zapisu navedel kaj netočnega ali pomanjkljivo poudarjenega, sc opravičujem, toda dejstva, da je KLI Logatec propadel, ne spremeni. Ohrišimo solze, jutri ho nov dan. Alhin Čuk enak in se bo menjal v sledečem ciklu: prvi teden odvoz ostanka odpadkov, drugi teden odvoz embalaže, tretji teden prazno odjenuto mesto. Z letom 2010, ko bo uveljavljen nov sistem zbiranja in odvažanja odpadkov vpeljan in bodo znani prvi rezultati in učinki novega sistema, se predvideva uvedba zbiranja in odvažanja embalaže na 14 dni, medtem ko naj bi se ostanek odpadkov zbiral in odvažal l-krat mesečno. Še vedno bodo na razpolago dodatne vrečke za odvoz ostanka odpadkov, kijih lahko kupite na Komunalnem podjetju Logatec. Z vestnim ločevanjem odpadkov bomo lahko močno prispevali k nižji ceni odlaganja odpadkov in k čistejšemu okolju v naši občini. Polona Ferjančič Novo naselje na Tičnici Nekako pred dobrim poldrugim letom so se v ličnici na Kalcah lotili zemeljskih del, se pravi priprave za gradnjo štirinajstih stanovanjskih hiš. Nova Tičnica. V sorazmerno kratkem času so se štirje lastniki z družinami že vselili v nove hiše, medtem ko deset hiš še gradijo. Tako na slabem, kamnitem zemljišču, na katerem je rasla le trava in nizko grmičevje, raste pravo pravcato naselje. Besedilo in foto: France Brus Ločevanje odpadkov po novem Nasveti Komunalnega podjetja Logatec Turistične panorame Od 700 govedi do Guinnessovega rekorda Društvo kmečkih in podeželskih žena Logatec je 13. oktobra ponovno organiziralo enodnevno strokovno ekskurzijo, tokrat v najbolj vzhodni del Slovenije. Najprej smo se mimo Ptuja odpeljale v madžarski I culi po nakupili. Kasneje smo v Noršineih v Prekmurju obiskali kmetijo ( igut, ki se ubada s pitanjem goveda. Tam nas je pričakala gospodinja Marija, ki nam je predstavila njihov delovni dan. Kmetija pa ni kar tako. Redijo kakih 700 glav in obdelujejo 320 hektarjev polj; na 100 hektarjih pridelujejo pšenico. Redijo pa tudi prašiče; la čas jih imajo le 20. Pridelujejo ludi koruzo, ječmen, sončnice in buče. i/ katerih pridobivajo okusno bučno olje. Gre za družinsko kmetijo, na kateri je 5 zaposlenih. Kmetijo pa naj bi prevzel sin po koncu študija. Po prijaznem slovesu, smo se odpeljali v Bogojino, kjer smo si ogledali posebej zanimivo cerkev, zgrajeno po načrtih arhitekta Plečnika. Plečnik je ohranil staro cerkev, prizidal novo in ob njej zvonik z neobičajno ravno streho. Strop cerkve krasi lesen slrop z vgrajenimi izdelki domačih lončarjev; vse pa ustvarja v cerkvi svojevrstno občutje. Po ogledu cerkve smo si privoščili kosilo na turistični kmetiji v Pečarovcih na (ioričkem. Tam nas je sprejelo prijazno Kmečke in podeželske žene na kmetiji C igut. osebje, še posebej gospodar Franc Zelko. ki nam je prikazal izdelavo glinene posode. Posebej smo občudovali velikansko glineno posodo piitro, v katero je moč shraniti od 500 do 550 litrov vina; putra je namreč pripravljena za vpis v Guinnessovo knjigo rekordov. Pred slovesom smo si ogledali še njihovo vinsko klel. Z bogatimi vtisi in zidane volje so se vračale domov. Neža Merlak Naj prostovoljka v turizmu »Ne iz Hotedrščice, iz Hotedršice sem,« je Hotenjka Jožefa Nagode popravila napovedovalko, ko je na Bledu prejela priznanje Slovenske turistične organizacije za naj prostovoljko v turizmu Joži Nagode »Poznate gospo na sliki?« sem vprašal nasmejano obiskovalko, ki je tudi prišla gledat prikaz divjih rastlin in njih uporabo v Dom krajevne skupnosti l lotedršica, »Kdaj ste me pa slikali?« »Na srečanju upokojencev v Logatcu ste ponujali prospekte in vabili na ogled svojega kraja.« Tako sva se spoznala in se kaj hitro zmenila za pogovor. »Najbolje, da pridete v ponedeljek, me boslc spremljali na prvi točki naše krožne poti, pokazala vam bom »črno kuhno«. Tako boste sami videli, kako poteka naše prostovoljstvo.« V ponedeljek se je po oblačnem jutru pokazalo sonce. Malo stran od gostilne Turk sem opazil lablo, na kateri je bil zemljevid z napisom. Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Slovenske korenine: 6. I lotedršica: Krožna pot. Kmalu je iz. stare hiše. pred katero je stal »gumiradl«, se na seniku sušil fižol, prišla Jožefa Nagode. Počakala sva na avtobus, iz katerega se je usul kup otrok iz obeh logaških vrtcev. Ti so čebljali kol za slavo, a so hitro utihnili, kojim je Jožefa, ki raje sliši na ime Joži, začela pripovedovali Zgodbo 0 čez dvesto let stari hiši. Joži zna z olroki, kako tudi ne, saj je pred upokojitvijo dolga leta delala v vrtcu. Da je bilo živ- ljenje včasih drugačno, so otoci opazili takoj, ko so vstopili skozi počrnjeno vežo proli še bolj sajasti, temni, črni kuhinji. »Tule so včasih kuhali vse leto, tudi v najhujši vročini. Kot vidite, gre dim iz kuhinje v vežo in potem ven. Včasih ni bilo dimnikov, zalo ob stenah vidite kavljc, kjer so prekajevali meso; še danes ga. Ko bo decembra čas kolin, bodo tu visele klobase in še kaj.« Edini večji prostor v hiši je »hiša«, v kateri je velika kmečka peč s klopjo okoli nje in s prostorom na njej, kjer so sc nekoč greli in tudi spali. V enem kotu je Bohkov kot, polica s starimi knjigami in velika miza, na njej slara svetilka. »Ve kdo, kako sc ji reče?« je vprašala Joži misleč, da malčki tega nc bodo vedeli. »Petrolejka!« sc jc oglasil mali junak, ki je komaj videl na mizo. Tam so bile še suhe hruške in jabolka. »Te smo dobili za Miklavža in še za kakšen praznik. Bonbonov ni bilo. Kar poskusile, saj krhlji niso Udi.« Čudno, a Otrokom niso šli krhlji nič kaj v slast. Pogledali smo v kamrico, kjer je bil prostor za posteljo in na drugi sirani za »šustarsko« orodje ter strašilo, kije dobilo nagrado za najlepše strašilo. Joži je povedala, daje v teh prostorih včasih živelo osem ljudi, da so poleti spali kar zgoraj na senu brez elektrike, radia, televizije... Potem so sc otroci poslovili, saj jih jc žc čakal ogled »dežele palčkov«, majhnih vkopanih hišk za shranjevanje pridelkov- zemljank. Takole je vodenje po eni od točk krožne poti. Seveda, to ni Jožino edino delo. Je tudi članica Aktiva kmečkih žena, prostovoljna gasilka in še vedno predsednica Kulturno-Iurisličnega društva Holedršica. »Letos sem le, v delo pa uvajam mlajšega člana društva, -C o BO I I Turistične panorame Joži sprejema najmlajše pred domačim muzejem. ki naj bi naslednje leto prevzel moje mesto, saj ne more bili vse odvisno od nas starejših. Mlade je ležko pridobili. Ko ne bo več naše ganeracije...« tu se malce zamislila in nadaljevala, »mislim, daje pri nas vseeno laže kol v mestu, Med seboj se bolje poznamo in se zato tudi laže pogovorimo, kdo bo kaj naredil. Če nič drugega, pri organizaciji Kresne nedelje resnično delamo vsi vaščani, tudi za vodenje po krožni poti med letom se nekako zmenimo. Bo pa treba naše prostovoljno delo, nekako drugače ovrednotiti, toda kaj koje »papirnate vojne« vedno več.« »Upokojenci nimate prostega časa, vsaj tako slišim...« »Zadnjič smo slišali, da sije za rastline treba vzeti čas. In si ga vzamem: za moje rožice, zase, vsaj za kak kolelek, za krajši sprehod. Bralec Logaških novic vabim, da za urico ali več pridejo k nam. Ogleda vredna je tudi cerkev sv. Janeza Krstnika, slaro vaško jedro, ki gaje pomagal oblikovali Plečnik (njegov oče se je rodil pri nas!), spomenik obeh vojn, zbirko starih predmetov, Tomažinov mlin... Res da danes ni loliko gostiln, kol jih je bilo med vojnama... Katera pa se že najde. Lahko se sprehodite malo naokoli, kjer vas čakajo kmetije odprtih vrat. Malo reklame moram narediti za naše ljudi, saj brez njih turizma nc bi bilo.« In brez Joži Nagode in vseh drugih, ki ji pomagajo, tudi ne. Prijeten je bil pogovor z Vami. Hvala lepa in na svidenje; če ne prej. čez. pol leta na Kresno nedeljo. In Joži Nagode gredo čestitke za priznanje Slovenske turistične organizacije za naj prostovoljko v turizmu tudi v imenu našega uredništva. Besedilo in Joto: Branko Pevec 7C o rti tO Martinovali v Savinjski dolini Društvo upokojencev Logatec 10. novembra na martinovanju v Savinjski dolini S polnim avtobusom smo se v meglenem vremenu peljali v Savinjsko dolino, kjer je sijalo toplo sonce. Pod vodstvom Vinka smo se sredi dopoldneva ustavili v Podgori. Peš smo odšli do manjše zidanice, mimo katere pelje tudi markirana planinska pot na Goro Oljko. Gospodar- vinogradnik in njegova žena sta nam ponudila za pokušino laški rizling, rizvanec, kerner in char-donnav. Gospodar nam je med pokušino pripovedoval 0 pridelavi vin in šolanju tečajih, ki jih je opravil za pridobitev potrebnih licenc. ... on ga bo krstil, jaz ga bom pil. 1'oto: M. Petkovšek V spremstvu vinogradnika smo se popeljali po Šmart-nem ob Paki, kjer smo si ogledali tamkajšnjo cerkev sv. Martina. Prijazen župnik Ivan nam je opisal zgodovino in notranjost cer- kve, ki jo krasi na glavnem oltarju velik, zlat kip sv. Martina. Ker je bila prejšnji dan zahvalna nedelja, je bilo okrog oltarne mize polno domačih pridelkov. Po ogledu cerkve smo se odpeljali v I.eluš do gostišča Pirnat. Teknilo nam je dobro kosilo. Naša igralska ekipa je uprizorila Žegnanje vina. Vinska kraljica nam je postregla z novim vinom in delila domač štrukelj. Ob glasbi smo pridno plesali in pokušali novo vino. Popoldne jc hitro minilo. Po veselem razpoloženju smo se poslovili od gostiteljev in se po hitri cesti odpeljali domov. Marinka Petkovšek lAru/ce/i/ /<>(/(/*/,'/// rtooic (Hhscr/iio />fi/(i Z/ie /)o zicne/>/•a /tn/i oot/o z(/rat>c avcčc /> /KK) t'//1 A'/ff. '///•clakl zastopniki ta dt Takoj po otvoritvi protAsare • » itaka-t*ml «o m na t»k>v«dlJBu nmnUll val tctavruld domskega Sokol« In auetert« ttevuko trideset kot simbol ftt»W društva. Po alavnaetnem »ovoro In drejsvrn tdmed ao m auto naglo zvrstil, oetate to- i ■Mi' ■J 11 :'it ur ci. iv hi1 >y4.-- ■ «Ji; u hi. u» a;; ki drncfli krajev, četo Iz Trbo-«•4 In daljne RltMe, .ur nekaj Uaoeev mrooktegn obticnrtvn. ki Js posebno t nedeljo popoldne napoteno <*> Bumjeg*. ko-efeka vas obftlrril prostor plod ponosnim AokoMtirn docoom. OaaotzleKa prvoga na-•taroata SKJ br. jutajelberta Je »stopal eteroeu Sokola Ljub-t». Kajaelj. kl Je zlatu prlaaatvoval T kaami svojem draotve tor lupo*. majica. Navarjf-na au hUa tudi kupni načeta* k, naoafelloa, a vecjam dslegacija-ml pa ar> bUa rasen obmejnih «u*t<»pana tudi eokolaka društva Ljubljena 1. LJub-'kum.W." mtoUoa ta zaaati rnoono tndl Bokoi OTbovOa, tri k, poslal na klat svojo dobro godbo. Veoh Tiedaljskih prireditev ■o Ja udelrzll tudi poet Plaakovlc. I.ti|-Al rojaki ao se v vrirkem Krvim odele-2111 prodaje svojega prapora dacl domačega Sokola. Po trati delegatih J* M) m-ttopen tudi Bavan Jugoat. emigrantskih Večerna akademija v soboto H pkMi k ■ Mb, »Ino atavte Jubilejne prireditve •oba.'* sveder 1 vrli* ■nljo na prostem to a tavujesuetom ge lo priradibov. ka Je v veafcam pogledu odtic. no oapaaa, Ja posetUo nad tlao* IJu- Ico Ja k I k»i godbo na Mg fhd rA Tam »o aa med ton vrttte akotnje, M tih Ja opremljala godba t.......Itjatrega Sokola. Ohota poldna Ja nebo upkutBuj ponaga-Jato, »da ob ari nastop« J> buo orraeja mtmo ta hladno, kot nalnlHfaa nastop na pTOatam. Tako a k ' najbotjgani raapo->• ••'!.«, IWrto> :»«!., w.i«ma wm gkavua prlr^dsbae. t Razvitje dveh praporov, javni nastop O) S. poslana aa Ja v oflaiTJIaran tav atopn naKvmtiJo na ll*i»a>ittatBI prodgbav-no tribuno pvad Sokotakkz domora *W ta-kivadoav a aoatlml vodniki, arcdl road np-tra pa aa Ja amwto bamo poadravljnn od-yloWt raat« vojaka pod vodarvom por. La-aMa. Staroata domaS-sa druktva. agltnl fer. tanlua Ja pumliarM tolovadoa m abra-m r^opnfke prvega namoatruka, ataro. «b> SKJ. «U[» ln oalalft dni«.« od bn™ *> dalej tar kUvlBie aaatopruka ofldnaka-g* abora. poaobno topto 2rtrwvlco pa Jr ra. onroM plaonakMirai prof. HokHMoi Vladbrta- y>.lr.r-.^..lT1iV-.i, ;.l7,.ri"tf(- ,V,,Y..:.*':'>,r , ako-JiaroiaovnnMka ttg«, f.mkrt/^artii pl-■rartcapa Sokola ta pkBaoatta SokoHkr fc-pa. ki Ja kerabll avoja bivanja med Slovrn-«1 aa uoraaMjo na alatu aaaaga obrnajno. MkaSjaM 0MaW" v BMMH '" ; '■ Hko aa navdulona mamfaatadja brat. l"o poadrava nagi naatavl J, atadTia predaja praporov naraaeaju In dati Sokola v Dot Logaton. Nara06a-a«ffami praporu. M «o ga atdalata dkantoa itotnaoaga druktva. Ju kuri).^wila dmatbaaoa tvar.ivi-iw.i-j. ,....-.1». Po UJ lepi aveoanoatL. Id Ja pnaHilii' v drugemu drto maraakoma izvabila aoiao ta ott v ii.....ittai na lepa oaaa taaaega aoda. karanja med lili Ifcdi lini to kigaaaliiu 80-koO. aa Ja a balovadVKa okna Dol. Logatec raavtl traa»aan«an apeavod. v katerem Ja korakalo ase Sokolov a tnpakas Jaad. tlttn odaakom na dakl tar a iklJuOMlIiuI klrijakltnt Sokon. kl ao tataakaal a prapo. Kan bivea Idrtjakf tupa. V aprevodo ata korakali dv, godbi, godba itianki dlviat-Ja < oddalltam vojake to oakobaka godba ta Trbovelj. Za Soko« v kraja aa Ja ,r« v. v apravod taadt vetako atevUo Sokolov v ctvuo, atovlkio pa Ja buo tudt aaatapalii emigrantov Ob nav«aj«>am eatuBcantu ta poaoeavljanjo nerodnega ubCinata*. ki Je tvorno roat »pallr. ter obatpanju a evet-Jrm aa Ja prevod v rumj dlar4ptml Trmi na tctovedikAo kjnr aa )p knuite nato naooi Javni nastop, otvorjed a poadravom drtavM aaatavt Va) naatopajooi oddelk: an bul daleam pohvala ln toplega priznanja a atranl otetrartva. navdtiaonjc pa aa kar rrl hottlo pola«, ko aa Ja pokaaala i» l«kjaradJ»fii voorna vrata, ki Ja Uvajala najprej krajine proala vaje. nato pa dvakrat orodna vaj-. Braf*nbno Je naatoi..ja tudi nafta hrabra vojaka pod vodetvom por. Laalda Navduaenje Je doeaglo vrhu. nec ko ao ae krepki Junaki v bitr* Izvedbi razvratni eredl tekreadlaoa v obtlkl fr. ke A. Zelc. ao obrlnatva ugajala tudi praske vaje čaanov ln clanle- Po abora vaeh oddelkov tn aagoeoro tkapnega načelnika br. fjubaja. Je bil a hunao >H im njihov prazmk. NI taki I skoraj hlae. ki ne bi razobesila velike Ju. zostavessake aaatava. toda velika veeme Jih k> oknislla »a z malimi raetevvemi prav kakor največjih narodn* pnumt-kih Logatec J. v nadaljo pejnazal svoj pravi obraz na J« bil od nekdaj trdna • a-donalna postojanka, to Je bilo marstko. mu Da znano, v nedeljo pa Ja i vaom tat-prlalljenim poudarkom odprl tudi aaoja aroe In tatova potrdil, da Je BanoaLttva ao-kokdta trdnjava ob meji. Rudnlee Ja razigrala dcniacm«, ki ao v Blavnostnem rat^tnaenju re^ca*oaetl go-... j. dnurlh kralav. Jiakal.Jlh JjjrU»» g, v soboto ava^er ter r prvima dvema UuhlJanakUTia vlakoma v nede zjutraj, največ pa a prvim porxuc^aiaklm vatarAvm, Časopis Jutro je Jat «/! a O Ne nazadnje o P rt o rt o. rs o rt to o o oc Trubar in reformacijska gibanja na Notranjskem in Logaškem Počasi se izteka „Trubarjevo leto" - K mozaiku protestantizma na ozemlju današnje Slovenije dodamo še kamenček dogodkov iz naših krajev Zaradi vojn, kuge, lakote na eni strani in Izobilja in nemoralnega življenja duhovščine in plemstva na drugi se je v EvTO-pi pojavilo reformacijsko gibanje. Poleg protestantizma, ki gaje v glavnem sprejemalo plemstvo, meščanstvo ter del duhovščine (ali je pa vsaj simpatiziralo z njim), so se na Slovenskem pojavljala tudi kmečka reformacijska gibanja. Kmetje so se zaradi povečanih dajatev neuspešno upirali plemstvu. Rešitev iz. tegob tistega časa (kuga, turški vpadi in z njimi povečane dajatve ter obveznosti in lakota kot posledica vsega naštetega) so videli v kmečkem reformacijskem gibanju, ki je imelo različne verske oblike, Pojavile so se verske sekte, kot so: anabaptisti (prekrščevalci), martrarji (bičarji), skakači in (novi) štiftarji. V Nadškofijski knjižnici v Vidmu so ohranjene kopije dopisov, ki jih je poslal generalni vikar Jakob Maracco od I. 1563 do 1576. Ta pisma so pomembna za zgodovino protestantizma v naših krajih. V zanimivih poročilih o splošnih cerkvenih razmerah v slovenskih deželah sc razkriva popolna cerkvena anarhija, ki je takrat vladala pri nas. Maracco ni mogel opraviti kanonične vizi-tacijc, saj so temu nasprotovali avstrijski vladarji, posebej ognjevito pa tudi protestantsko plemstvo. Ko je napovedal vizitacijo po slovenskih deželah, so mu protestanti grozili, da ga bodo zastrupili, če bo obiskal naše dežele. Svojemu patriarhu Janezu (irimma- PIHALNI ORKESTER LOGATEC 95 let Božično Novoletni KONCERT dirigent Marjan Grdadolnik gost večera Marko Kobal - bariton sodeluje tudi Otroški pevski zbor Sv. Nikolaja Logatec Sobota, 20. decembra 2008 ob 19. uri Večnamenska dvorana Logatec 1'redprodaja vstopnic Knjigarna DZS, Trgovina Dari/ce.Turisfična Pisarna Zlata sponzorja: VAliiARTON niju je tožil, da deželno plemstvo ščiti krivoverne duhovnike in da nc pusti izvajati cerkvene oblasti, župniki da imajo župnije brez škofovega odloka. Maja I. 1569 je poročal, da v Videm na preizkus nravnosti in vere ni bilo nobenega nemškega, hrvaškega ali slovenskega (schiavi) župnika, niti ni dobil odgovora od njih. Pomembne so tudi kopije dopisov novega generalnega vikarja škofa Pavla Bizancija med leti 1577 do 1585. Zaradi odločnega posega nadvojvode Karla so sc šele I. 1579 razmere obrnile na bolje. L. 1581 je škof Bizancij žc lahko obiskal avstrijski del oglejskega patriarhata. Popisoval je verske razmere (tarnal je nad razkrojem cerkvene discipline) in tudi cerkve, duhovnike, vasi, gradove in pokrajine, ki jih je obiskal. Protestanlizem, ki ga je v glavnem sprejemalo plemstvo, duhovščina, meščanstvo ter obrtniki, je bil močno razširjen tudi v Cerknici in okolici. Poleg protestantov je cerkniški župnik Pcnger podpiral tudi bičarje. V tem času seje tudi v teh krajih pojavila sekta štiflarjcv (iz nemščine: stiften ustanovili, osnova ti), ponekod imenovani „novi štiftarji". Pripadniki tega gibanja so ustanavljali cerkve, kapele in božja pola. Pristaši sekte so prirejali brez sodelovanja duhovnikov procesije v krajih, kjer naj bi se prikazovala Mati Božja, svetniki ali sam Kristus. Cerkve so zidali na visokih hribih ali samotnih gozdnih jasah. Na romanjih so se pojavili posebni obredni plesi ska-kaštvo. Skakači so v zamaknjenosti izvajali obredni ples. Pojavi pa sc tudi samomučiteljstvo martrarji ali bičarji. Verovali so, da bo konec sveta, in s samotrpinčenjem so sc hoteli rešiti grehov. Najbolj so bili preganjani anabaptisti. Njihove pripadnike je oblast (pomagala ji je katoliška cerkev in tudi protestantsko plemstvo in meščanstvo!) preganjala kot najhujše zločinec, obsojali so jih na smrt ali pa na dosmrtno služenje na galejah. Po nekem poročilu iz. I. 1530 naj bi bile vse ječe na Štajerskem in v celjski grofiji polne prekrščevalcev. Pripadniki te sekte so v novo vero prekrščevali odrasle in verjeli v tuzemsko evangelijsko enakost. V tujini so vpeljali tudi načelo skupnega premoženja. Resnici na ljubo je treba povedati, daje bil ob Martinu Luthru, ki je 1. 1525 obsodil kmečki punt v Nemčiji, podobnega mnenja tudi Primož Trubar, ki je odkrito nastopal v obrambo obstoječega reda in obsojal vsakršno upiranje kmetov (Slovenski cerkveni red, 1564). Je pa Trubar obsojal tudi krivično gosposko. Glede na tradicionalno vsenotranjsko romanje na Planinsko goro ob prazniku Malega šmarna X. septembra, so vsekakor najbolj zanimivi tamkajšnji dogodki. Maruši, poročeni z Lenartom Mcdudo iz Planine, naj bi se na dan sv. Andreja I. 1583 prikazal Kristus in ji ukazal, da postane štiftarica ter naj na gori Šingerlc (Planinska gora) sezida (novo) cerkev. Pridigala jc, da sc mora vsak, ki pride na to goro za pokoro mučiti. Stiftarico SO vrgli v ječo, že sezidano cerkev pa zaprli. Gibanje pa seje zelo razširilo. Začela so se množična romanja na Planinsko goro. Prihajali so ljudje z Iga, iz Postojne, Ribnice, Cerknice, Planine, Logatca in vse od loških posesti. V Ribnici seje 13. decembra 1584 proti volji župnika zbralo okoli 600 mož in žena ter romalo na Planinsko goro, kamor je priromala tisočglava množica, vdrla v zaprto cerkev in sc pričela v zamaknjenosti mučiti. Na ukaz nadvojvode je bila 17. decembra 1584 „štiflarska" cerkev na Planinski gori požgana. Ločina naj bi I. 1585 prenehala obstajati (v teh krajih), v Ne nazadnje min/1 iii>." začetku 17. stoletja pa skoraj povsod. . Ni podatkov, da bi se štiftarstvo razširilo tudi v mestih. Krajevna imena (Štifta, Nova Štifta) in značilni nazivi cerkva (Sv. Duh /Planina!/. Sv. Trojica) in le danes tam živa romanja so dokaz za intenzivnost tega gibanja na tem prostoru. To je bilo edino reformacijsko gibanje, pri katerem je sodeloval tudi slovenski kmet. Pro-testantizem pa je bil Se vedno živ. Nov cerkniški župnik Anton Štefanič (od I. 1593) je I. 1594 v pismu, poslanem v Videm, zapisal, da v notranjskem okraju duhovniki na prižnici uporabljajo Spancnbergovo postilo (razlaga nedeljskih in prazničnih evangelijev) v slovenščini (prevod Sebastijana Krelja), Zaradi ostrih ukrepov sta bila I. 1603 v Cerknici samo še dva predstavnika luteranske vere. Planinski vikar Andrej Kastruc je 7. avgusta 1X23 zapisal (vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana. Zgodovinski zapisi župnije Planina, lase. 43), daje (podatkeje dobil preko ustnega izročila) prišel protestantizmi tudi v Planino in vaščani (irčarevca naj bi se zadnji vrnili h katoliški veri (ne vemo pa kdaj). Ob tem je treba dodati, da so verjetno v (irčareveu bili pripadniki štiftarjev, ne pa protestantov, če vemo, da kmetje niso sprejemali luteranske reformacije, razen izjem, in daje na Notranjskem bilo razširjeno predvsem štiftarstvo. O protestantizmu v Logatcu ni podatkov. So sc pa posamezniki pridružili šliflarskemu gibanju in romanju na Planinsko goro (podatek je iz. knjige Zgodovina cerkve na Slovenskem). Iz I. 1X23 je ohranjen tudi kratek opis farnega vikariala v Logatcu izpod peresa takratnega vikarja Matije Keršmanca. Ta pravi, da sc o reformaciji v Logatcu ne ve nič in da naj bi Dalmatinova Biblija, ki naj bi jo imel neki kmet na Ravniku, prihajala iz Črnega vrha nad Idrijo. Po vsej verjetnosti tu proleslanlizcm ni naletel na plodna tla. drugače bi to bilo vsekakor dokumentirano. P.S.: Kogar bolj podrobno zanimajo ti burni časi. si lahko le dogodke in živahno korespondenco (glede verske problematike) med nižjo duhovščino, cerkveno oblastjo ter plemstvom prebere v odlični knjigi Janeza Kebcla: Loška dolina z Babnim poljem I. in II. del (ivido Komur Popravek in opravičilo Na 11. strani novembrskih 1 .ogaških novic i/.prispevka Zeleni oblaki v dolini Živega srebra je pomoloma izpadel navedek: »S sijajnim umetniškim navdihom se je med branja prepletala glasba hravnroznega mladega kitaristu Maria hurtjaka.« Glasbeniku sc za neljubi spodrsljaj opravičujemo. VrednIStvo Dušu Doma Marjanu z Rez.ko 1'ortuna (desno). Praznovali kar dvesto in štiri leta V Domu Marije in Maric smo pred tedni praznovali 102. rojstni dan kar dveh oskrbovank. Življenjska pol je gospo Anomari-jo Kirv iz Velikih Lašč in gospo Terezijo i-o rtu na iz Logatca pripeljala na jesen življenja v Karitasov dom v Logatec. Več let sla obe preživeli v isti sobi. Stoletnici sta praznično obhajali skupaj v družbi sorodnikov, županov občine Velike Lašče in Logatca ter sostanovalcev. Kmalu potem jc, žal. Anamarijo prikovala bolezen na posteljo. Gospa Rezka je še vedno bistra, rada kaj prebere in pripoveduje o doživljajih iz svoje mladosti, vedno jc lepo razpoložena in vesela, če jo kdo obišče. Še posebej je vesela obiska nečaka Janeza, za katerega je zmerom skrbela. Ob obiskih razvije svojo fantazijo in zgovorno pripoveduje o mnogočem. Velika ljubezen v njenem življenju jc bila knjiga, še zmeraj zato tudi zelo rada posluša, če kdo kaj prebere. Nasploh jc dobre volje in rada posluša glasbo. Ob praznovanju smo si zaželeli, da bi nam še dolgo posredovala svojo življenjsko moč, saj sc od oskrbovancev zelo veliko naučimo in si tako lajšamo težke trenutke v živ ljenju, njim pa posredujemo nekaj razvedrila in zanimivosti iz zunanjega sveta. Ob 102. rojstvenem dnevu smo obema jubilanlkama zaželeli še veliko lepih dni in jima obljubili, da ju čez leto dni razveselimo z novo jubilejno torto. um Izdelava voščilnic ■ \ ošeilniee Izpod spretnih rok. Logaško Društvo invalidov je v začetku oktobra organiziralo delavnice za izdelovanje voščilnic z motivi za božično novoletne praznike ludi za rojstne dneve. Delavnico obiskuje šest do deset članic. Za več udeležencev namreč ni dovolj prostora. Vodja letošnje delavnice jc Milena Potokar. Letos izdelujejo posebno vrslo voščilnic v Pick poinl tehniki. Ta tehnika združuje šivanje raznobarvnih peri z raznobarvnimi svilenimi nitkami, kar zahteva precej zbranosti, mirno roko in dober vid. Besedilo in joto: France lirus Ne nazadnje BANKA JE umstk BLIŽJE, KOT SI MISLITE. V UniCredit Bank se vam želimo čim bolj približati. Zato smo za vas odprli novo poslovno enoto v Logatcu in pripravili posebno otvoritveno ponudbo. Obiščite nas med delavnikom med 8.30 in 16.30 uro na Tržaški 32. Veseli vas bomo. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si/preizkusitenas UniCredit Bank Ne nazadnje Slovenska ljudska stranka Vsem članom, simpatizerjem in prijateljem voščimo vesel in blagoslovljen Božič, iskreno in radostno čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti, prihajajočem letu pa obilo zadovoljstva, sreče in zdravja. OO SLS Logatec Varna uporaba pirotehnike N.i Osnovni šoli (OŠ) Rovle so se članice Medgenera-cijskegaUporaba pirotehničnih izdelkov v prazničnih dneh mora bili nam in someščanom ali sovaščanom v veselje in ne v/rok zdravstvenih poškodb, uničevanja premoženja, ustvarjanja zamer pri sosedih zaradi hrupa in plasenja živali, niti ne v nadlegovanje in ogrožanje naključno mimoidočih ali /branih na proslavljanju na prostem. Ravnajmo se po nekaj več kol nujnih pravilih: bodimo vzor pravilne uporabe pirotehničnih izdelkov našim Otrokom, saj njihov občutek /a nevarnost še ni dovolj razvit; pirotehnične izdelke uporabljajmo na primernih mestih, kjer je dovolj prostora, nikoli sredi množice ljudi, med hišami, v n bližini bolnišnic, vrtcev ali električnih daljnovodov in podobno; nikoli ne spreminjajmo ali kombinirajmo meti seboj pirotehničnih izdelkov, saj jih uvrščamo med eksplozive, zatorej ne izzivajmo nesreče; pirotehnične izdelke kupujmo le v trgovinah, nikoli ne na ulici, saj bomo le lako prepričani, da uporabljamo varne izdelke z navodili za uporabo, ki jih, seveda, skrbno preberemo in se po jih tudi ravnamo. V trgovini Signal Pirotehnika pripravljamo lelos bogal program s pestro izbiro novosti v pirotehniki, zato vas vabimo, da nas obiščete v obrtni coni v Logatcu pod trgovino Trgocev. Signal Pirotehnika SPECIALIZIRAN AlT R G 0 VIN A S PIROTEHNISN orao mmm SPLETNA TRGOVINA a www.signal-piro 4 !?DK©TElKl^aii^\ .si Obrlim fJDiJs) 1% Logutei URNIK od 15.12.2008 do 31.12.2008 8.00 - 19.00 SOBOTA: 8.00 - 19.00 NEDELJA: 9.00 - 13.00 31.12.2008: aOO - 17.00 Ne nazadnje Snežak Takega snežaka so naredili v Hotedršici iz letošnjega novembrskega snega. Besedilo in joto. Hrane Pevec Logaške novice v 40. leto Spoštovanim bralkam in spoštovanim bralcem želimo sporočiti, da se z januarjem 2009 začenja 40. leto izhajanja Logaških novic. Temu jubilejnemu letu želimo vso srečo na pot. V posebni izdaji Logaških novic, te bodo izšle 23. januarja 2009, bomo predstavili vse sodelujoče pri nastajanju in izdajanju časopisa, zlasti vse izdajatelje, vse urednike, oblikovalce, lektorje, redne dopisnike in fotografe. Hkrati bomo objavili ponatise nekaterih člankov, ki govore o dogodkih in ljudeh, izjemno pomembnih za razvoj naše občine pa tudi širše narodove podobe. Vsi uredniki in nekateri vidnejši sopotniki Logaških novic pa bodo v tej posebni številki časopisa objavili svoje odmeve na čas urednikovanja oziroma umestitve časopisa v prostor in čas. Istega dne se bomo proti večeru (verjetno ob 18. uri) na posebni spominski in razstavni prireditvi v dvorani Glasbene šole srečali z ustvarjalci Logaških novic. Prireditve se bodo udeležili tudi nekateri eminentni gostje iz kulturnega, političnega in javnega življenja sploh. Lepo vabljeni! Uredništvo Logaških novic Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 4050 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E- 03509281__ ijske tene + darilo dodatni popust m urednosti cene goriva 23 15 000 km *kia ZNIŽUJE \waše STROŠKE fcl Mini kompakt s /letno ^-irancijo in maksimaln ri zvezdic NCAP za varnost. Dobitnik številnih evropskih novinarskih priznanj. Na voljo s petimi motornimi izvedba m L-jjT" ■ in bogatimi paketi opreme,... MJŠL Model 2009 že za 11,121 EUR BT pro_ 'd ki Prodorni trivratni kompakt s Šestimi zračnimi blazinami, ABS sistemom, elektro paketom, CD/mp3 audio sistemom z upravljanjem na volanu in klimatsko napravo,... Model 2009 že za 12.088 EUR POLOG ŽE OD 1.813.20C, OBROK ŽE OD 162.85C CZ G? G? E.parry waqon Karavanska izvedba modela cee'd z najdaljšo evropsko garancijo in največjim prtljažnikom v razredu predstavlja idealno družinsko ali poslovno vozilo,... Model 7009 >r /a 1 ?,0!ifi EUR P010G ŽE 00 1.813 20C. OBROK ŽE 0016285C Ustvarjen za užitek, v akcijski ponudbi že od 17.887 EUR dalje. POLOG ŽE OD 181320C. 0DR0K ŽE OD 162.85C KIA MOTORS POLOG ŽE 00 2.68305C OBROK ŽE 00 253.93C SELISKAR Idrijska cesta 43,1360 Vrhnika T: 01/750 54 97 www.avtohisa-seliskar.si