ANNALES • Ser. hist. socioi. • 10 • 2000 • 1 (20) POROČILA iN OCENE/RF.i.AZIONI E RECENSIONI/REPORTS AND REVIEW5, talog zaključi. Krasijo ga še fotografije Nezakcija, Dvi- grada in Puljske arene. Ob koncu prikaza pa moramo kol strokovni obiskovalci podati še mnenje kritičnega očesa. Gotovo smo labko veseli bogastva razstavljenih arheoloških predmetov, ki si jih lahko ogledamo v živo, vendar razstava kot celota ni sporočilna in razpada na dva dela. Prvi je strogo arheološki od prazgodovine preko an- tike, zgodnjega in poznega srednjega veka vse do skoraj modernih dob, drugi pa je strogo umetnostno zgo- dovinski ali umetnostni z razstavljenimi deli modernih istrskih ustvarjalcev. Sprehod med vitrinami in panoji nam ne razjasni skrivnostnega naslova: Istria magica, saj tako v izboru kakor v postavitvi predmetov, ne najdemo nič ma- gičnega, to je skrivnostnega ali celo čarovniškega. Prav tako ne vidimo rdeče niti, ki bi nas vodila, saj se predmeti kronološko pričnejo šele z neolitikom (če izpustimo fotografijo Šandalje, najdišča z najstarejšimi kulturnimi ostanki v Istri) in prehoda med najmlajšim, arheološko določenim, predmetom in najstarejšim umet- nost no-zgodov i nski m eksponatom tudi ni. Je morda namen te razstave dajati intelektualno noto s pred- stavitvijo istrske 3000 letne kulture pomembnejšim, bolj protokolarnim, dogodkom Republike Hrvaške v tujini? Neverjetna je podobnost imena razstave in njenega koncepta z leta 1995 izdano knjigo A. Mohorovičiča s pomenljivim naslovom Ulstria: terra magica. Isti vir je verjetno tudi služil pri oblikovanju naslovnice kataloga s fotografijo mozaika iz Poreške bazilike, ki nima veliko skupnega s celotno tematiko razstave. Vsekakor si je razstavo vredno ogledati, saj je Istra že kar pregovorno magična in sama po sebi, pa če to poudarjamo ali ne, vedno zanimiva ter skozi pred- stavljene predmete gotovo skrivnostna. Matej Župančič Mednarodno študijsko srečanje: Ml LES R O M A N U S , DAL PO AL D A N U B I O : Convegno internazionale di Studi, 17-19 maržo 2000, Pordenone-Concordia Sagittaria. Tik pred začetkom pomladi je neutrudni Maurizio Buora (Viden) organiziral v Pordenonu srečanje arhe- ologov in zgodovinarjev o široki, tokrat predvsem arheološki, problematiki rimske vojske in rimskega vojaka v pozni antiki. Na srečanju sta prevladala nemški in italijanski jezik, slišati pa je bilo tudi italijanskemu močno podobno vulgarno latinščino. O tem, ali so reforme na začetku 4. stoletja prinesle v strategijo in taktiko revolucionarne spremembe ali pa je koncept rimske vojske doživel le evolucijo, je v uvodnem predavanju razpravljal Yann le Bohec iz Predloka: Fragment okrasnega pašnega okova s figurama; vidna je tudi ornamentika klinastega vreza; iz začetka 5. stol. n. štetja (povečano: 3 :l). Lyona. Zdi se, da so spremembe nastopale že v 3. stoletju pred Dioklecijanovimi reformami in da je šlo bolj za evolucijo. Silvia Lusuardi Siena je skupaj s sodelavkami (C. Perassi, G. Facchinetti, B. Bianchi) iz Milana predstavila poznoantične čelade, posebej čelade tipa Baldenheim in njim sorodne. Zahtevno in dolgo predavanje so dopolnjevale kolegice s tekstualno analizo literarnih opisov čelad iz antike, pa še s primerjavo likovnih upodobitev čelad raznih tipov, predvsem na kovancih. Zaradi obsežnosti teme se je izgubljala osnovna nit, napovedana v programu, in bi predavatelji morali prikaz zanimive teme bolj sintetizirati. Marco Sannazzaro (Milano) je podal nazoren pre- gled poznorimskih grobišč v Milanu, posebej pa je obravnaval grobove, ki jih je z določeno rezervo, glede na lego v grobišču in pridatke, pripisoval vojaškemu stanu. Ob nekaterih sicer redkih izjemnih najdbah se je sprožila diskusija o premikih enot in o načinu distri- bucije takšnih redkih predmetov. Opisu milanskih gro- bov te dobe sta se pridružila še Filippo Airoldi in Antonella Paiumbo. Značilno je, da se v Milanu ne pojavljajo garniture s klinastim vrezom (Kerbschnift), sicer tako značilne za poznorimsko vojaško opremo ob koncu 4. in na začetku 5. stoletja. Margherita Bolla (Verona) je prikazala najdbe širšega 261 ANNALES • Ser. hist, socio!. • tO 2000 1 (20) POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E RECENSIONT/REPORTS A N O REVIEWS, 258-265 MILES ROMA MVS veronskega območja, ki spremljajo domnevno vojaško dogajanje in prisotnost oborožencev. Poleg velikih za- kopov novčnega značaja je ob pomembnih komuni- kacijah proti vzhodu od Verone in v goratem zaledju zabeležila prisotnost vojaške opreme v pozni antiki. Te ugotovitve, posebej če jih gledamo skupaj z ugoto- vitvami, do katerih je prišel E. Cavada (Trento) pri ob- delavi najdb iz Gornjega Poadižja, kažejo na izpo- vednost tudi navidez drobnih najdb, kadar so inter- pretirane v povezavi s poznavanjem terena in histo- ričnih dogajanj. Prikaz in rezultati obeh se močno ujemajo z našim stališčem glede položaja zahodno od Clauster in vzhodno od Akviieje. Luca Vi Na je prikazal večje število najdb tega ob- dobja, predvsem iz depojev muzejev, in s tem opozoril na pomen dokumentacije in interpretacije tudi starih, že napol pozabljenih najdb. Hansjorg Ubl (Dunaj) je na osnovi mnogih najdb, pa tudi likovnih upodobitev na nagrobnikih, prepričljivo nakazal spremembo vojaške opreme v pozni antiki obrežnega Norika in Prve Panonije v začetku 3. stoletja. Od najoddaljenejših provinc do glavnega mesta je postala oprema dokaj enotna in je doživljala počasne spremembe do konca prisotnosti vojaštva v obdonavskih provincah. Zdi se, da se njegova sklepanja dokaj ujemajo s prej nakazanimi ugotovitvami Y. le Boheca. Večji del prikazanega materiala je izvira! iz legijskega tabora Lauriacum (Lorch).V primerjavi s predavanjem gospe Lusuradi Siene je bil dosti bolj konkreten in tudi dokumentarno podprt. Irena Sivec (Ljubljana) je podala opis vojaških do- gajanj na področju Slovenije v pozni antiki in pokazala veliko število tehnično zelo dobro izrisanega orožja in opreme, najdene na raznih najdiščih naše države. Pri- kazani material zasluži še dodatno obdelavo in inter- pretacijo. Sam sem predstavil fragment tridelne pašne spone iz Predloke pod Črnim Kalom. Figuralno okrašena ploščica ima kot odlično in osamljeno analogijo le v treh primerkih iz poznorimskega kastela Gelduba (Gellep pri Krefeldu, Nemčija) na renskem limesu. Vse štiri kose sem pripisal isti delavnici, če ne celo isti roki. To dokaj edinstveno distribucijo sem interpretiral z zgodovinsko izpričanim premikom elitnih čet z renskega limesa v severno Italijo in s tem tako predloški fragment kot tudi porenske tri kose absohrtno datira! okoli leta 401/402. Premik Zahodnih Gotov pod kraljem Alarikom čez naše ozemlje in bitka leta 401 pri Timavi sta dobila v Predloki posredno potrdilo. Andrea Staffa (Rim) je s podrobno analizo arhe- oloških sledov (popravila cest, distribucija rimskih vil, miljniki,...) interpretiral položaj v Abruzzih, ki sicer niso bili nikakršno mejno področje, a omenjeni sledovi v pozni antiki odražajo negotovo stanje. Še posebej je obravnaval najdbo dveh čelad tipa Baldenheim v po- ložajih, ki ju je interpretiral kot stisko oziroma beg. Seveda so to že skrajne meje - vsaj po mnenju nekaterih diskutantov - nase interpretativne sposobnosti. A konec koncev je takšna predstavitev stimulativna in spodbuja fantazijo ter intuitivnost, ki ju sicer močno pogrešamo na takšnih sestankih. Zanimiv je bil prikaz prav posebne slikane keramike (in peči zanjo) iz rimske vile v Crecchii (Abruzzi), ki je vzbudil odmev slovenske udeleženke V. Vidrih, ki takšno keramiko z Brionov, nam sicer še nepoznano, pripravlja za objavo. Doina Benea (Timieoara) je govorila o Maksiminu Tračanu in XIII. legiji Gemini na osnovi historičnih in 262 ANNALES • Ser. hist. sociol. 10 • 2000 • 1 (20) POROČILA IN OCENE/RELAZIONI E MCE N SION I/SE PORTS AND REVIEVtfS, 25a-265 Koper; Okrasni pašni okov (po R. Cunji), ornamentiran s tehniko klinastega vreza; okov je orientiran glede na par ornamentalnih pravokotnikov; okoli I. 400 (merilo: 1:1), epigrafskih virov. Pohod cesarja Maksimina Iračana proti Italiji leta 238 vsebinsko povezuje skrajno Po- donavje in severno Stalijo (in je potekal preko da- našnjega slovenskega ozemlja). Žal je odpadlo drugo romunsko predavanje. Zadnji dan je predaval M, Buora o vojakih in militarijah srednje in pozne rimske dobe v nam sosednji deželi Furlaniji-julijski krajini. Ob tem je lahko načel tudi že diskusijo o najbolj pogostih vprašanjih tega simpozija (premiki čet, načini obrambe, globinska obramba) in o bodočem skupnem delu in obveščanju. Vzpodbudil nas je tudi k večkratnemu neformalnemu srečevanju. Kot zadnja je Pierangela Croce da Villa (Concordia) predstavila dva nova vojaška napisa iz Concordije, nato pa vodila po poznorimskem grobišču z množico sarkofagov in po cerkvenem kompleksu Con- cordije Sagittarije. Organizatorjem smo radi priznali, da smo se zaradi res skrbnih priprav in izredne gostoljubnosti počutili v Pordenonu kot doma. Zaradi staroslovanskega grobišča, ki ga je pred leti objavila naša avstrijska kolegica, smo se Slovenci tako rekoč počutili kot "soustanovitelji" tega lepega mesta. Opazili smo tudi, da ni bilo prvič, da je tak simpozij organiziran z dveh strani administrativne meje med deželama Veneto in Furlanija-julijska krajina. Stare vezi in tudi cerkvene meje ne ustrezajo današnji razdelitvi in zdi se, da podobne iniciative skušajo nadgraditi trenutne politične delitve in prebivalstvu olajšati stikw Danie/a juričič Čargo: GOSPODARSK I RAZVOJ LUPOGLAVSKEGA GOSPOSTVA V 16. STOLETJU V LUČI URBARJEV IN URBARIALNIH ZAP ISOV I 523- 1 573 (Z O B J A V O URBAR JEV IZ LET 1523 IN 1 573). Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije, 1999. Knjigo Daniele juričič Čargo je predstavil dr. Ignacij Voje. O avtorici, rojeni Pazinčanki, je dejal, da je v času študija zgodovine na ljubljanski univerzi pokazala veliko zanimanja za zgodovinski razvoj Istre. Za štu- dijski referat je pripravila "Gospodarski pomen Dvi- grada", mesta na zahodni istrski obali. Za diplomsko delo je izbrala temo "Gospodarske razmere v pičanskem kraju od konca 15. do sredine 18. stoletja". V razpravi se je naslonila predvsem na urbar Pazinske grofije, Pičanske škofije in terezijanski kataster. Že v diplom- skem delu je opozorila na specifičnosti agrarnega gos- podarstva v Istri. Tudi pri vpisu na podiplomski študij je izbrala na Istro vezano temo. Leta 1998 je uspešno zagovarjala magistrsko delo "Odnos Kranjske dežele do Istre in Beneške republike (16. stoletje) - v luči kranjskih virov". Knjiga Gospodarski razvoj lupoglavskega gospostva v 16. stoletju ima dva dela. V prvem je obdelano gospodarstvo lupoglavskega gospostva v luči urbarja, v drugem pa je objavljeno besedilo urbarja iz let 1523 in 1573. Prof. dr. Ignacij Voje izpostavlja tri enote prvega dela. V uvodu k prvemu delu knjige nas Daniela juričič Čargo seznanja s stanjem in raziskovanjem habsburške Istre, za katero pravi, da je manj obdelana kot beneški del. Vzrok za to vidi v slabše ohranjenih primarnih virih in njihovi dosegljivosti v arhivskih ustanovah. V prvem poglavju prve enote je prikazan zgo- dovinski in teritorialni razvoj kontinentalnega avstrij- skega dela Istre, kateri je leta 1374 pripadel Habs- buržanom in bil v prvi polovici 15. stoletja priključen Kranjski, ki je bila že tristo let v njihovem sestavu. Ko so Habsburžani po smrti goriškega grofa Alberta leta 1374 podedovali Istro, so priznali samostojnost Pazinske grofije. Po besedah prof. Vojeta avtorica poudarja, da je bila Istra za Kranjske pokrajine zanimiva ne samo zaradi pobiranja dajatev, ampak tudi zaradi pritiska ter nevarnosti pred turškimi in beneškimi napadi, pa jim je zato tudi nudila pomoč. Med kranjskimi viri, ki vsebujejo podatke o dogajanjih v Istri v 16. stoletju, je največ gradiva ohranjenega v zvezi z deželnim gospostvom Lupoglav, čemur avtorica name- nja posebno pozornost. 263