(Priloga „Soči“)>
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Urcduje : Ernest Klavžar.
„ Gospodarski I.ist“ izhaja vsaki inosoc enkrat lia coli poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku, ltokopisi se ne vračajo.
Št. 5.	V Gorici 8. maja 1897.	Leto XYI.
Pogozdovanje Krasa na Goriškem.
(DALJE)
1 V. Braniki.
Akoprain jo zelo važno, da se za ohranitev in varstvo narejenih nasadov zgradiš braniki ali brambeui zidovi, sino mogli, ker je bilo v la namen premalo denara na razpolago, samo najnujniše zgradbe podpirati in sicer v davčnih občinah : Vižovlje 828 dolg, 80 cm visok, 50 cm debel branik po 20 kr.; ker se. je že leta 1894 na račun plačalo 35 gld., poravnalo so je še 130 gld. 60 kr.; Ver-meljan-Selco '555 m dolg, 1 k visok, 50 cm debel branik po 20 kr. = 111 gld ; Ravnica 987 m dolg, 1 m visok, 50 cm dnbol branik po 20 kr. = 197 gld. 40 kr. skupaj 2370 m zidu, za koji se je dovolilo na ime podpore 474 gld., in za leto 1895
plačalo................................................gb 439:—
Dalje se je plačalo za 1962 metrov dolgi branik, ki se gradi v zagrajski občini — po 20 kr. meter na
račun....................................................... 100:—
in za popravo zidu na pare. štv. 55/j v davčni občini
Divača...................................................... 2:40
Skupaj je stala zgradba branikov . gl. 541:40.
Skrbinška občina jo na svoje stroške z zidom ogradila svoje v pogozdenje odločeno zemljišče „Kačnik“.
Zaradi zgradbo še nekaterih branikov pogaja se komisija z občinami Tržič, Pliskovica in Volčjigrad ; a stvar še ni končana.
V. Vzdrževanje semenišč.
Razun obstoječih treh drevesnih semenišč, ki jih ima m2
komisija, in sicer v- Komnu v obsegu........................ 7940
v	Gorici „	„	  3500
v	Šempasu	„	  2816
nasejali smo v trnovski občini mecesne na zemljišči obsegajočem ..................................................... 100
katero nam je brezplačno prepustila občina ; tako da so
obsegala naša semenišča 1. 1895. vsega skupaj .	14.356
štirjaških metrov površine.
Na teh zemljiščih smo nasejali leta 1895
Šemo	Gorica	Šempas	Trnovo	Komen	Skupaj
borov 		59-8	50-0	—	320	1418
parolin. borov. . .	5	—	—	—	5
smerok		14-9	5	—	8	27-9
mecesnov 		2	—	8-0	—	10
jelš		—	10	—	—	10
skupaj .	81-7	650	8'0	40-0	124-7
vrednost v goldi -					
narjih		156: A	126:68	8:80	80:65	372:47
Some parolinijevih borov nam je kakor druga lota tudi letos brezplačno podelilo c. kr. deželno gozdno nadzorstvo.
Te setve so se razuu jelš prav dobro spouesle ; jelšja setev v Šempasu pa sc jo popolnoma ponesrečila. V semeniščih je bilo koncem leta 1895. rastlin:
v Gorici 900.000 borovcev, 32.000 parolini jevih borovcev,
250.000	smerek, 14.000 mecesnov, skupaj 1,196.000 komadov; v Šempasu 775.000 borovcev, 36.000 smerek, skupaj
811.000	rastlin;
na Trnovem 60.000 mecesnov ;
v Komnu 420.000 borovcev, 130.000 smerek, skupaj 550 000 rastlin.
Vsega skupaj 2,095.000 borovcev, 32.000 parolini jevih borov,
416.000	smerek, 74 000 mecesnov, torej skupaj 2,617.000 rastlin. Šibkejili rastlin smo presadili v šempaskem semenišči 140.000
borovcev in 101.000 smerek, skupaj 241.000 rastlin.
V letu, o kojem poročamo, porabili smo, iz komisijinih semenišč naslednje množine rastlin za stalne nasade :
	borovcev	smerek	skupaj
Gorica	489.300		#		489.300
Šempas	826 600	104.650	931.250
Komen	755 000	37 200	792.200
Skupaj	2,070.900	141,850	2,212,750
Dalje je komisija iz svojih semenišč prepustila c. kr. namestništvu v Trstu za razdelitev med posestnike: 75.185 borovcev, 105.450 smerek in 2050 parolinijevih borov in zraven tega je odstopila c. kr spodnje avstrijskemu namestništvu še 200 000 borovcev, ker so bili preveč razviti in torej ne dobro porabili za pogozdovanje Krasa. Torej je šlo leta 1895 iz komisijinih semenišč vspga skupaj 2,595.435 rastlin.
Na drugi strani pa je prejela komisija iz državnih semenišč za pogozdovanje Krasa
borovcev...................... 876.400
smerek......................... 75.650
mecesnov........................ 8.000
jelš........................... 14.000
skupaj .	.	974.050 rastlin.
Vrh tega so si nekateri posestniki za svoje nasade oskrbeli
15.000	rastlin.
Za pogozden je zemljišč gozdnega erarja, zatilježenih v pogoz-dovalnem katastru je gozdni erar sam preskrbel in dal na svoje stroške nasaditi potrebno število rastlin in sicer 95.770 borovcev, 30.570 sinerek in 6500 mecesnov.
Vzdrževanje vseh štirih drevesnih semenišč je stalo skupaj 1516 gld. 64 kr ; ta trosek se razdeluje na posamezna semenišča in na potrebščine tako-le :
Potrebščina		S e	m e n i š 6 e		
	Gorica	Šempas	Trnovo	Komen	Skupaj
		v g 0	1 d i n a	r j i h	
zakupščina ....	• 32-00	28-00	—	45-00	105-00
delavci		324-74	21438	18-72	260-26	818-10
seme		156-34	126-68	8-80	80-65	372-47
gnoj		40 96	28-97	—	1332	83-25
zakrivalo		50-60	42-25	1-70	21-00	115-55
inventar 		5-40	—	—	—	5-40
razni stroški . . ,	7 91	3-42	—	5-54	16-87
Skupaj . .	617-65	443.10	29-22	425 77	1516-64
Nadaljevali smo poskušnje z umetnimi gnojli (kali-amonijakov fosfat) in zopet s prav dobrim uspehom ; kajti pognojene rastline so se prav krepko razvile, kar se je posebno očitno pokazalo pri smerekah. Tudi koncentrovan goveji gnoj (od tvrdke : Singer, Zweig et Comp. na Dunaji), pomešan z dvema deloma zemlje, se je prav dobro sponašal ; rabili smo ga za pokrivanje semena. Vsled
tega se ni delala skorja po vrha in rastlinam je gnoj dobro vstrezal, zlasti ker je močna umetna gnojila vporabljati še le v drugem letu.
Na goriškem drevesnem semenišču je bilo pomladi vse polno podjedov; preganjali smo jih na razne načine, a nič ni hotelo pomagati. Slednjič smo z vsikalom „pal injecteur de Gastiu“ po vsem, 1100 m2 obsegajočem zemljišču vsikavali bencin in s tem smo v kratkem popolnoma uničili škodljivo gomazen. To sredstvo je po coni in se lahko izvaja. Tudi nadležne krte smo z enakim vsikavanjem pregnali iz gred.
Ker ne zadostuje več drevesno semenišče v Gorici za čedalje množečo se potrebo rastlin in ker je nismo mogli razširiti, sklenili smo, popustiti dotičuo zemljišče ter smo ob enem v zakup vzeli drugo 5476 m2 obsegajočo, primerno njivo v mestu za letnih 90 gl., in na njej smo leta 1896 napravili novo semenišče, a staro popuščamo polagoma.
VI. Gozdno nadzorstvo.
V gozdnem nadzorstvu se jo v tein oziru nekaj spremenilo, da je komisija namestila gozdnega pomagavca in ga odkazala v službovanje c. kr. gozdno-nadzorstvouemu komisarju v Gorici.
On oskrbuje zraven pisarskih poslov tudi službo paznika pri pogozdovanji v občinah Solkan, Kronberg, Ravnica, Loke, Trnovo, Grgar, Oepovan, St. Mavr in Renče. S tem so je razbremenil nekoliko c. kr. gozdnar v Gorici, kateri zdaj lažej opravlja gozdno-policijsko službo.
Štiri c. kr. gozdnarjo in tri gozdne čuvaje pogozdovalne komisije so tudi v preteklem letu občinski gozdni in poljski čuvaji podpirali v njih službi; zato smo med 24 posebno zaslužnih čuvajev razdelili 200 gld. skupne nagrade, po 5 <lo 15 gld. vsakemu
{Konec prih.).
Občni zbor sadjarskega društva v Tolminu
dne 2 5. aprila.
Vdoležba občnega zbora je bila še precejšna, a nadejali smo so še mnogobrojniše.
Po pozdravu gosp. predsednika poročal je blagajnik, da je imelo društvo prilično okroglih 500 gld. dohodkov in 650 gld. stroškov, primanjkljaj da se pokrije, kadar se potirja zaostalo udnino ; za nadaljne stroške, ki jih provzroča drevesnica, upati je pa zopetne državne podpore.
Iz tajnikovega obširnega in jako zanimivega poročila priobčujemo naslednjo najvažniše podatke :
Že pred več leti so mislili nekateri rodoljubi, odpomoči nedo-statkom v domači sadjereji tor ustanoviti prekoristno „sadjarsko društvo za tolminski okraj
V jesoni leta 1893. sestavil se je osno val ni odbor; ta je v večih sejah razpravljal pravila in dogotovljona slednjič predložil namestniji v potrditev. Pravila so bila potrjena dne 11. maja 1894 štv. 8572.
Društvu je pristopilo koj s početim blizo 200 udov in nekoliko ustanovnikov.
Sklical se je občni zbor, ki je med drugim volil po pravilih stalni odbor za tri leta. Ta je koj začel poslovati. V prvi svoji seji izvolil si je predsednikom veleposestnika g. Ignacija Kovačiča, blagajnikom g. Ljudevita Cazafura in tajnikom Andreja Vertovca, učitelja v Tolminu. V raznih sejah jo odbor pretresal in razpravljal sadjarska vprašanja, posebno pa se je brigal za to, da si poskrbi primerno zemljišče za društveno drevesnico. Posebni odsek 4 udov je dolgo iskal in se pogajal, prodno se mu je posrečilo, iztakniti in društvu pridobiti pravo zemljišče. Slednjič se je pogodil z gosp. Hieronim Cazafura za njivo, katero ima on v zakupu v brajdi za tolminsko grajščino.
Sklicala se je hitro odborova seja, v Imteroj je oJsok poročal o svojih konečuih uspehih ter mej drugim sklenil celo njivo v 3 oddelke razdeliti, vsako leto po 1 oddelek zemlje za nasad prirediti
in v 3 zaporednih lotih prilično po 4000 .jabolčnih in po 1000 hruškovih divjakov nasaditi. To se je tudi v naslednjih 3 letih izvršilo. Ostale dele njive je prva leta uzel v zakup društveni tajnik A. V. proti razmernemu plačilu.
Tudi zdaj se je naletelo na težave. Društveni odbor je imel 78 njive za drevesnico prirediti, pognojiti, 5000 divjakov kupiti, iste nasaditi i. t.	d., kar je	stalo okoli 200	gld., a	v blagajni je
bilo 50 kraje. A	odbor ni	izgubil poguma.	Računal	je na dobre
in blage ljudi. In res, gosp. H. Oazafura jo njivo globoko preoral, g. Anton Devetak je dal gnoj, g. predsednik Ig. Kovačič poslal je od sv. Lucije delavce, društveni tajnik A. V. jim je dajal hrano, pri Klenertu v Oraču je odbor kupil 5000 divjakov. Vsi ti dobri ljudje so društvenemu odboru zaupali in vsi plačila potrpežljivo in ndano čakali. Hvala jim !
Mej tern časom pa je g. blagajnik nekaj malega od društve-nikov potirjal. Z	g. predsednikom sta šla k	nekojim	gospodom, da
so k društvu kot	ustanovniki	pristopili ter koj vplačali ustanovnino
po 10 gld., gosp. E. Klavžar je sestavil dobro utemeljeno prošnjo za državno podporo, kojo je društvo tudi dobilo v lepem znesku 300 gld. Srčna hvala vsem, ki so k temu pripomogli ! Tu moram omeniti neko važno okoliščino. Namestnija je vrnila omenjeno prošnjo na tuk. glavarstvo z opazko, da, ako se društveni odbor zaveže uspešno na sadjarskem polju delovati, opusti visoki erar komaj ustanovljeno sadjenosno drevesnico in namestnija bi v tem slučaju izposlovala društvu stalno vsakoletno podporo Društveni tajnik A. V. se je 3 krat krepko potegnil pri tuk. slavnem glavarstvu, da bi visoki erar opustil svojo drevesnico in naklonil društvu stalno vsakoletno podporo.
A visokorodni gosp. glavar je bil druzega mnenja, namreč, da sti v začetku obe drevesnici potrebni in denar, kojega erar v večjih zneskih za svojo drevesnico potrosi, zaslužijo tuk. ljudje; a skrbelo se bode tudi za to, da dobi društvo vsako leto več ali manj državne podpore. Tako je tuk. glavarstvo na namestnijo poročalo, kar je tudi obveljalo.
S potirjano društvenino in državno podporo je odbor vse dolgove poplačal in imel dovelj denarja za minlo leto 1896, v kojem je odbor potrosil za cepljenje v I. 1895 nasajenih 5000 divjakov, prirejeuje druge tretjine njive, gnoj, delavce-delavke, za nakup zopetnih
5000 divjakov, nasajeuje istih, plevenje, količe, krajce i. t. d. prilično 400 gld. A letos jo prišel odbor zopet v denarno zadrego.
Bilo je prirediti tretjo tretjino njive, nakupiti gnoj, kupiti zopetnih 5000 divjakov, požlahtniti 5000 lani nasajenih, potem plevenje, krajci, količi i. t. d; a odbor ni imel uiti krajcarja v blagajni. Lotil se je vendar dela in ga tudi izvršil ; računal je na dobre ljudi kot prvo leto. Res, da so društveni ki v naj novejšem času še precej plačali, a vendar ima društvo za letošnje delo še precejšnji znesek plačati. Pričakuje se pa tudi zopetno državne podpore, kajti društveni tajnik A. V. je napravil dobro utemeljeno prošnjo na c. kr. kmet. društvo. Tuk. slav. glavarstvo je prošnjo dobrohotno in izdatno podpiralo in upati je, da se ista pri visokem ministerstvu ugodno reši. Pa tudi društveniki morajo vsi vršiti svojo dolžnost ter redno plačevati onih 50 kr. na loto, saj jim bode vse in še več povrueno z drevesci. Pomisliti je, da, ako se hoče drevesnica v redu držati, prouzroči ogromnih stroškov. Za samo 4—5 kratno letuo plevenje je stroškov sedaj pri lično 100 gld.
Svoje poročilo je društveni tajnik sklenil s prav lepimi poduki, katere so zborovalci sprejeli z občno pohvalo.
Za njim je naš zastopnik v c. kr. kmetijskem društvu gosp. E. Klavžar razlagal nasvete sadjarskega strokovnjaka, gosp. profesorja Mader-ja, o potrebni vrodbi naše sadjereje ter priporočal, naj sadjarsko društvo vodi to vredbo, posestniki pa naj se pogumo lotijo naprednega delovanja po navodilih in podukih društva. Gg. dr. Triller, župnik Nikol. Kocjančič, nadučitelj Zega iz Kanala. Štefan Božič iz Klovž, Andr. Vrtovec so zaporedoma z vnetimi besedami izpodbujali k napredovanju na sadjarskem in sploh na kmetijskem polju ter priporočali kmetovalcem, naj se trdno oklenejo prekoristnega društva, katero kaže že po svojem dosedanjem delovanji, da je vneto za stvar in kos svoji nalogi.
Na to se je potrdil z vsklikom dosedanji odbor za prihodnjo triletno dobo. Po končanem zborovanji so šli zborovalci ogledavati društveno drevesnico, katera je obsežna in zares prav uzoruo oskrbovana. Nasajenih je 15.000 drevesc, — vse prav pravilno razvrščeno, osnaženo, opleto, da je veselje gledati. Po 3 urnem zborovanji v občinski dvorani je bilo prav prijetno na čistem zraku v drevesnici, kjer smo se razvedrili in okrepčali, potem pa se razšli na vse vetrove.
(Sovcd belanske pasme
Že mnogo let uvaža naše kmetijsko društvo bike plemenjake belanske pasme v gorske okraje, da bi tam potom plomenitve zboljšali domačo goved.
To prizadevanje kaže uže očitne uspehe :
Kdor potuje po Tolminskem in se tam pa z no ozira po živini, najde vmes prav lepe krave s znaki belanske pasme, posamezne smatral bi skoro za čistokrvne. Sploh so more priznavati, da se je domača goved v zadnjih 20 letih v mnogih gorskih krajih znamenito zboljšala.
Tudi za tekoče leto je uže dovoljena državna podpora, iz katere se omislijo belanski biki za bovški, tolminski in cerkljanski okraj in sicer najbržč v nekoliko večjem številu, kakor v preteklih letih.
Da pa naši kmetovalci nekoliko bolje spoznajo to govejo pasmo, o kateri želimo, da se vdomači v vseh naših planinskih in pred-planinskih krajih, priobčujemo tu v posnetku nje popis iz krasne, s IG podobami odičene knjige „Album der llindcr-llacen der oester-rcichischen Alpenl<inderu, katero je izdalo vis. c. kr. ministerstvo za poljedelstvo.
Plemenska okolica. Ta pasma je doma v iselski, belanski in deloma dravski dolini, v sodnijskiii okrajih VVindisch Mathrei in liienz na vzhodnem Tirolskem, potem v VVinklorn, Ober-Vellach, Greifenburg in Spital na zgornjem Koroškem ; pa tudi v nekaterih krajih ob spodnji Dravi, v lizerski in ziljski dolini, ob Krki in Glini in med milstadtskim in osijaškim jezerom.
Velikost in teža. Srednja navpična visokost merjena od vihra znaša 123 5 centimetrov in dolgost trupa (života brez glave) v vodoravni smeri poprečno 1501 cm. Pravilno razvita krava tehta od 300 do 450, poprečno 400 kilogramov; torej je vštevati belanske pasmo med ne prav srednjo planinsko goved.
Dlaka. Ta so ne razlikuje ne po temeljni pirhasti (rudeče-rujavi) barvi, ne po obširnosti in simetrični razdelitvi čisto belih lis po životu od najbliže sorodne in sosednje pincgavske pasme.
I
Vendar pa so bole lise pri belancih očitniše nazobčane in zato jo učinek njih barve bolj živahen.
Na glavi, na vratu in nad parklji no sme biti nič belega. Enako kažejo tudi temne otonjave (sence) ob kotih ustnic in ob robu nosa in istotako sivo barvilo na gobcu, vrh rogov in na parklji h, da žival ni čiste pasme.
Postava. Glava je nekoliko krajša, širša in lažja, sploh bolj prikopljiva kakor pri pincgavski pasmi; rogova sta belo-rumeni -kasta, na vrlin temna, tanka in lepo postavljena ; med njima je glava, poniknjena, med velikima, prijazno gledajočima očesima očitno udrla, nosni koren predobokan, nosni hrbet primeroma dolg, gobec širok in top, ušesi majhni, okroglasti in z dolgo dlako obraščeni.
Vrat srednje dolg s krepkim tilnikom; pod njim visi ožrelje (grlina) do pod prsi.
T r n p je sicer bolj drobnega, nežnega, tudi pri samcih bržč kravjega obrisa, pa vendar krepak v svoji celoti.
Viher, hrbet in bedra sploh nekoliko ostreja, križ in stegna široka /, dobro nastavljenim repom.
Predprsje in pleča ne premesnata; zadnji stegni pa krepki, rebra lepo obokana. Kep no celd srednje dolg, krepak in na konci košat.
Udje drobni v kosteh s širokimi sklepi, pravilno dolgi in prav nameščeni, noge kratke s trdnimi, temnimi parklji.
Koža tenka, rahlo odeta, jedernata pri potipn, brez barvila.
Dlaka tenka, kratka in gladka, na belih lisah leskeča ko svila, na rujavih mestih navadno ni svetla.
Grča precej obsežna, prav vgodne oblike z voljnimi sesi.
Uporabnost. Krave so mlekovite, dajejo C do 7 krat toliko mleka, kolikor znaša njih živa teža, torej ‘2400 do 2800 litrov na leto. Mleko ima mnogo tolšče v sebi, tako da za 1 kilogram masla zadostuje poprečno samo 28 do 30 litrov mleka. Glede pitanja so živali vsaj srednje dobre ; meso je drobno žil nato in sočno ; loj je bel, čist.
Vprežna moč je primerna velikosti in žilavosti goveda. Živali imajo čvrsto, lahko hojo, so brihtne, vztrajne in dobrodušne.
Mej drugimi njih lastnostmi naglašamo še, da so zmerne, utrjene ter se lahko ohranijo zdrave. Mladina so razvija naglo ; biki postajajo sposobni za plemonitev z 10 ali 11 meseci ; junice dajejo pogostoma uže po drugem letu prvo tele. Uže stareje živali množč se znamenito po velikosti in teži. če jih dobro redimo in oskrbujemo.
Semnji in cene. Največ te živine razpečavajo v pokrajini, kjer jo rede in sicer deloma v pozni zimi ali pomladi, oziroma v dobi od svečnice do binkošti, deloma pa koncem poletja in jeseni med sv. Jernejem in Šmihelom. Mnogobrojui, dobro obiskovani semnji posredujejo glavni promet, kateri je pa najbolj združen v Lienzu, VVinklern in Pussarnitzu.
V zadnjih petih letih so prodajali mlade plemensko krave in breje, za pleme sposobne junice dobršne srednje teže na domu ali na trgu po 88 do 44 gld. za 100 kilogr. žive teže. Enoletni biki so bili po 80 do 100 gld.; 15 do 20 mesečni po 125 do 150 gld.; izbrano živali tudi do 200 gld. Za še ne obrejono, 12 do 18 mesečno junice so prašali po 40 do 80 gld.; dva do štiriletne junce so prodajali po 34 do 38 gld. kvintal.
KRVAVA UŠ
Že leta 1804. je visoko c. kr. ministerstvo opozorilo naše kmetijsko društvo na to silno nevarno sovražnico jabolčnega drevja. Zato smo že takrat in sicer v ‘J. številki z dne 30. septembra 1834. objavili pouk, kako pokončcvati krvavo uš. Letos pa je ta gomazeti zelo razširjena skoro po vseh sadorodnih pokrajinah naše dežele ter prizadeva občutljivo škodo. Tako smo videli napadena drevesa v idrijski dolini, okoli Tolmina, celo mlada drevesca v drevesnici tamkajšnjega sadjarskega društva, na Kanalskem, in po uradnih poročilih se je škodljvka polotila jablan tudi v raznih krajih sežanskega okraja.
Zato priporočamo prav nujno našim sadjerejcein, naj pazno prečitajo, kaj piše o tem mrčesu naš ljubljanski sotrudnik „ Kmetovalec* in naj se vestno ravnajo po njegovih modrih, na poskušnje oprtih navodilih. Evo zanimivi članek :
Ta sadjarstvu kaj nevarni mrčes spada med listne uši. Ako so ta uš med prsti stisne, zapaziti je na njih neke temnordeče ma-roge, kakor po strjeni krvi; od tod njeno ime: krvava uš.
Domovina krvave uši je severna Amerika. Od tam se je zatresi la uže proti koncu preteklega stoletja tudi v Evropo, in sicer najprej v Skočijo. Na Nemškem jo poznajo uže 50 let, v Avstriji pa tudi uže 30 let.
Krvava uš je okolu .dva milimetra dolga, medeno - rumeno, dostikrat tudi temnejše, skoro čisto rjave barve. Najlože se spozna po tem, da ima na konci života nekak bel, na videz volnat, iz voščenih nitek sestoječ inetlast izrastek. Tako metlo, ktera je lahko tri do štirikrat daljša od vsega života, imajo pa le popolnoma do-rastlo uši; mlade je nimajo. Množi se krvava uš strašansko hitro, kakor sploh vse listne uši, in sicer tako le: Samica zleže na jesen za lubad debla ali kake vejice, ali pa tudi v zemljo blizu debla 30 do 40 jajčec. Na pomlad se izvali iz njih prvi rod, potem pa prihaja do jeseni vsakih 14 do 20 dnij drug, ali le ti ne s pomočjo jajčec, ampak samice, ktere se vse na enem mestu z glavami v lubad zarijejo, porajajo živo mlade. Ob začetku prebivajo mlade uši v metlastem, volnatein izrastku svojih mater. Dostikrat se primeri,
da odtrže veter večji ali manjši del izrastka ter ga z mladimi uštni vred odnese daleč proč na drugo drevo, na kterein se potem pričenjajo uši vnovič ploditi. Na jesen šele se rode samci s samicami vred kakor popolni krilati mrčesi.
Krvava uš živi ob soku jabolčnega drevja, zato se zarije tudi, kakor smo nže zgoraj omenili, v lubad jabolčnih mladik, najraje vodenih poganjkov. Take rane na jablani so podobne drevesnemu raku, k tori se, ako ni hitre in. izdatne pomoči, po vsem drevesu razširi in je pokonča. Na ta način je poginilo v Normandiji na več nego desetih štirjaških miljah vse jabolčno drevje. Prav tako je naredil ta mrčes tudi na Angleškem in ob Renu, v najnovejšem času posebno na Virtemberškem, velikansko škodo.
Drevesa, kterih se je krvava uš lotila, spoznati je lahko uže od daleč, in sicer po rakastih hobotah (izrastkih) in po bolehni podobi.
Ako natančno opazujemo bohote, zagledamo na spodnji strani mladik, da so čez in čoz prevlečene z belo, nekoliko zavišnjelo volno, To je gotovo znamenje, da so na takih mestih naseljene cele kolonije krvave uši, ki sestoje iz nekrilatih, rdečih samic in vsakodobne zalege.
Kakor hitro se krvava uš vgnezdi na sadnem vrtu, posebno pa v drevesnici, skoro je ne moremo več zatreti.
Zaradi tega je treba največje pozornosti, da se zlodelka zapazi uže takoj v prvem pričetku ter se takoj izkuša zatreti z vso le mogočo silo.
Krvava uš se pokončava najizdatneje takoj od kraja z ostrimi ščetini (krtačami), s kterimi se nastalo, še prav majhne, mehke bohote dobro raztržejo. Kakor hitro so pa bohoto uže pol ali pa cel meter dolge, ne pomaga ščetanje nič več, marveč je treba vse take ušive vejice kar odrezati in sežgati. Pa še po tem delu se mora poškodovano drevje vsaj vsakih štirinajst dnij dobro pregledati, vsa posušena lubad ostrgati, vse rane pazljivo namazati, vrhu tega pa še vse drevo z apnom pobeliti. Delež varuje drevo novih mrčesnih naselitev.
Da se krvave uši, ki se izvale na pomlad v zemlji, ne morejo spraviti na drevje, naj se ovijo vsa debla s pokatranjenimi obvezami, kakeršne uspešno rabijo tudi proti gosenicam. Izkušnje uče, da se
še drugače lahko uničijo krvave uši, ktere so se jeseni zarile v zemljo, in sicer tako le : Zemlja se prekoplje za en cel meter okoli debla ter dobro pomeša z živim apnom.
Z milnico, (žajfnico), lugom, katranovo vodo, vodo, v kteri se jo kuhal tobak ali pa kačje grozdje (šolanum nigrum), jo sicer dobro škropiti, pa ne popolnoma uspešno. Na Angleškem se je pokazalo, da tudi pomaga, ako se lubad namaže s terpentinom Najboljše sredstvo je pa to, da se vsa ušiva mesta na deblu dobro namažejo s petrolejem, ravno tako tudi debele veje, vso manjše bolne veje pa se odrežejo in sežgo.
Veliko važnejša kakor zatiranje krvave uši je pa skrb, da uš sploh ne pride v sadovnjak ali v drevesnico. To dosežemo z doslednim pridnim oskrbovanjem drevja, t. j. s čiščenjem stare lubadi. obrezo-vanjam suhih vej, z okopavanjem i. t. d. Pripomniti je tudi potreba, da drevje, rastoče v gnojni zemlji, manj trpi po napadih raznih škodljivcev, zato je tudi treba skrbeti za primerno gnojenje. Dobro oskrbovano in gnojeno sadno drevje se najbolj upira krvavi uši in vsem drugim škodljivcem. Zato je najboljši svet, ki ga moremo dati našim sadjarjem tudi glede krvave uši, ta : Dobro snašite, pridno oskrbujte in gnojite pravočasno svoiemu sadnemu drevju!
Razne vesti
Kanalsko sadjarsko in vinarsko društvo razvija prav hvalevredno delavnost in želeti je le, da so vsi zavedni posestniki celega okraja oklenejo njegovega delovanja ter delajo pogumno in vztrajno v dosego zaželjeue svrho. Sadjereja postane za kanalski okraj lahko velicega pomena, če se prav v red i po izgledu drugih naprednih dežel in če se na pravilno in solidno podlago postavi sadjetrštvo. Za oboje ima skrbeti sadjarsko društvo in ni dvoma, da bo tudi dejansko skrbelo, ker je njegovo vodstvo v marljivih in spretnih rokah. Ta skrb pa mu bode jako olajšana, če najde v posestnikih potrebne podpore moraličue in gmotne. Prvo mu dajo posestniki, če otresejo dosedanjo starokopitnost in malomarnost ter mu naklo-
ni jo ono zaupanje, kakoršno mora biti med vodstvom in d ru.štveni ki, ker drugače si ni misliti uspešnega delovanja; drugo, gmotno podporo pa dobi društvo po mnogobrojni deležbi razumnih posestnikov, kateri bodo vsi točno izpoluovali po pravilih naložene dolžnosti, in med temi ni zadnja: redno plačevanje udniue.
Društvo jo že kupilo primemo zemljišče blizo pokopališča pri sv Ani v Kanalu, je pravilno razdelalo in nasadilo deloma s cepljenimi drevesci, deloma pa z divjakami, katere se pocepijo o svojem času. Iz te drevesnice bodo društveniki brezplačno, drugi kmetovalci pa po zmerni ceni dobivali drovesca priporočenih sadnih vrst. — Sčasom si društvo omisli tudi svoj sadni vrt za materna drevesa in svojo trtnico; skrbelo bode med drugim tudi za to, da s cepljenjem na divje amerikanke poskusi ohraniti stare domače trtne vrste, nekdaj sloveči Cividin in znano, dobro črnino. — V nedeljah dne 2 9. IG in 23. t m. je priredilo društvo javne kmetijske shode zaporedoma v Ročinju, Kanalu, Desk 1 i in na Goranjem Polji, pri katerih se je razpravljalo zlasti o zboljšanji iu vredbi domače sadjereje, o žveplanji in škropljenji trt, o njih drveuem in zelenem cepljenji itd. Na Goranjem Pol ji je izšolani kmetovalec gosji. Ed. Koujedic tudi praktično razkazaval razne vrsto cepljenja trt, in mnogobrojni poslušalci so kazali prav živo zanimanje za njegov pouk.
Sploh so bili vsi 4 shodi povoljno obiskovani in menimo, da ne ostanejo brez dobrodejnega učinka na zavedne, razumne kmetovalce. Vrlemu društvu pa kličemo: »Krenilo si na pravo pot; le pogumo in vztrajno naprej ! “
* *
*
Olajšana voznina za svežo sadje. ~ Ravnateljstvo c kr. priv. južne železnice je dovolilo za sedaj nekatere olajšave za izvažanje svežega sadja s korminske in goriške postaje do Dunaja.
Te olajšave pa še nikakor no zadostujejo dotičnim zahtevam, katere je mej drugimi javilo tudi naše društvo. Zato je to pri zadnjem občnem zboru dne 22. aprila t. 1. sklenilo, naj se zopet narede potrebne stopinje na merodajnih mestih, da dobimo tudi na naših postajah enake olajšave, kakoršne imajo sadjetrzči v Trstu.
* # *
Redni ol)čni zbor jo imelo naše društvo dne 22. aprila t. 1. Pri tej priliki je prevsv. g. predsednik čestital velozasluženemu starosti g-, vitezu Antonu Dottori-ju na njegovem osemdeseto m rojstnem godu ter izrazil voščilo, naj bi telesno in duševno svež, kakor je zdaj, še dolgo sodeloval v korist domačemu kmetijstvu. Častitljevi starček se je očitno ginjen spodobno zahvalil. Potem pa je sam predlagal, naj društvo slavi 50 letnico cesarjevega, vladar,stva s tem, da podeli darila v skupnem znesku 2000 gld. liajzaslužonejšiin kmetovalcem v deželi. Zbor je soglasno sprejel ta predlog.
Zbor je imenoval gosp. profesorja Karola Maderja, strokovnega učitelja na dež. kmetijski šoli v St. Michole na Tirolskem, svojim častnim članom, a marljivemu in naprednemu kmečkemu posestniku g. Petru Kerševaui ju v Ošovljeku je podelil srebrno društveno svetinjo.
Zbor jo z vsklikoin potrdil dosedanjega predsednika prevsv. gosp. grofa Franca Coronini-ja tudi za prihodnjo dobo.
* *
*
Kako izbirati mrjasce V — Kadar izbiraš mrjasca, pazi prav posebno na njegove noge, ker so one v najtesnejši zvezi z rastjo celega života. Noge naj so pred vsem široko razložene, lepo stvarjeue in močne v pravem razmerju z životno težo. Široka razložila nog je namreč zavisna od širokosti in lepe oblosti života Po lepo razvitem životu pa se sodi zanesljivo, da so tudi vsi važni notranji udi krepko razviti in da se žival lahko dobro zredi in odebeli. Noge tudi ne smejo biti prešibke v kosteh in morajo biti dovolj dolge. Pri mrjascih dobre pitavne pasme je posebno paziti na dolgost nog. Pa tudi predolgih nog ne smejo imeti za. rejo odmenjenc živali, ker so sicer navadno previtko in jih je le težko opitati.
* *
*
Proti zadržavanju mleka nasvetuje ameriški kmetovalec to le sredstvo: Kadar ne pušča krava mleka od sebe, vzdigni roke navzgor in položi prste na hrbtanec naprej od beder, pa pritisni ž njimi kolikor moreš ter vzdržuj piitisek jedilo minuto. Na to spusti krava mleko, ne da bi je dalje zadrževala. Poskušaj, kadar se ti prigodi kaj tacega, pa se prepričaš, ali je res ali no.
Zal. c. kr. kmet. draštvo.
Tisk. Giov. Paternolli.