GLASILO HMELJARSKE ZADRUGE z o.j.vŽALCU ŽALEC, MAREC-APRIL 1951 LETO VI. ŠTEV. 3-4 VABILO sa VI. redno letno skupščino Hmeljarske zadruge z o. j. »HMEZAD« v Žalcu, ki bo v nedeljo 15. april« 1951. ob pol 9. uri zjutraj v Domu ljudske prosvete v Žalcu. Dnevni red: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Volitev delovnega predsedstva. 3. Čitanje zapisnika zadnje redne skupščine. 4. Poročilo upravnega odbora. 5. Pregled letnega računa 1950. 6. Poročilo nadzornega odbora. 7. Sklepanje o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru. 8. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 9. Predlogi in pritožbe zadružnikov. 10. Ugotovitev pridelovalnih stroškov sporazumno s Hmeljno komisijo za Slovenijo. 11. Sklepanje o določitvi prispevka za sklad po toči prizadetim. 12. Sklepanje o višini zneska do katerega lahko upravni odbor zadrugo zadolži. 13. Pooblastitev upravnemu in nadzornemu odboru za eventualen nakup in preureditev nepremičnin ter po potrebi ustanovitev novih odsekov (traktorskega, denarnega, melioracijskega itd.). 14. Dopolnilna volitev upravnega in nadzornega odbora. 15. Slučajnosti. Skupščina je sklepčna, če je navzočih nad polovico članov zadruge. Če skupščina ob določeni uri ni sklepčna, bo eno uro kasneje druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsaki udeležbi. Dolžnost vsakega hmeljarja je, da se udeleži skupščine in vzpodbudno sodeluje pri razpravah. Hmeljarska zadruga z o. j. »HMEZAD« v Žalcu Dobrim hmeljarjem več ugodnosti Ob današnjih naporih ljudske oblasti za zgraditev socializma in v pogojih, v katerih se ta graditev vrši, so posebno važni naši gospodarski stiki s tehnično bolj razvitimi državami. Jasno je, da morajo ti stiki sloneti samo na načelu medsebojne zamenjave ob popolni enakopravnosti. Zato igrajo v našem gospodarstvu zelo važno vlogo prav tisti pridelki, za katere lahko dobimo na svetovnem trgu dragocene devize. Med te važne pridelke spada tudi hmelj. Prav zato je dolžnost vseh oblastnih forumov in vsakega posameznega hmeljarja, da s skupnimi močmi dvigne proizvodnjo hmelja. V tej smeri se je tudi Ljudski odbor Celje-okolica sporazumel z gospodarskim svetom pri PV LRS, da se da hmeljarjem določene ugodnosti, ki naj pripomorejo k temu, da se bo lahko hmeljar posvetil v najvišji meri hmeljarstvu, ne da bi ga ovirale večje zadolžitve še za dnige kmečke pridelke. Bistvo tega sporazuma je sledeče: a) Zvišani plani mesa za vsa individualna kmečka gospodarstva, ki se bavijo s pridelovanjem hmelja se razveljavijo, ostanejo pa v veljavnosti prvotne zadolžitve. Prvotne zadolžitve so pogojne in veljajo, ako bo individualno kmečko gospodarstvo izpolnilo plan sajenja hmelja. b) Kmečka gospodarstva, ki se bavijo z gojenjem hmelja vršijo oddajo mesa po zadolžitvah, ki 60 jih prejeli v. letu 1950, za oddajo tudi v letu 1951. (prvi plan oddaje mesa) s takojšnjo veljavnostjo. c) V mesecu juniju se bo vršila kontrola njivskih površin, zasajenih s hmeljem. Kmetovalci, pri katerih se bo ugotovilo, da so neupravičeno krčili nasade, oz. niso izvršili plana sajenja, ne bodo deležni ugodnosti pod točko a), temveč bo zanje poleg ostalih zakonskih sankcij veljaven zvišan plan oddaje mesa. d) Hmeljarji, ki imajo svojo orno zemljo pretežno zasajeno s hmeljem, pa nimajo dovolj žita za prehrano družine, bodo prejeli v prihodnjih dneh žito po vezanih cenah. Tz vsega navedenega je razvidno, da je sedaj v glavnem odvisno od hmeljarjev samih, v koliki meri bodo ugodnosti izkoristili. Za hmeljarje pa bo prav gotovo tudi ugodno sledeče dejstvo: V skladu s splošno Unijo našega družbenega razvoja, ki vodi k temu, da se ne samo oblastvene, ampak tudi gospodarske funkcije vse bolj in bolj prenašajo na proizvajalce, se stremi k temu, da bi dobiU tudi hmeljarji svoj denarni zavod, ki bi nedvomno pomenil izdatno pomoč k nadaljnemu razvoju hmeljarstva. Seveda morajo o ustanovitvi take ustanove odločiti hmeljarji sami, ter bo to vprašanje postavljeno na dnevni red občnega zbora »Hmezada«, ki se vrši dne 15. t. m. Z ozirom na to, da pa je za uspešen razvoj hmeljarstva potrebno tudi precej delovne sile, je oblast uvidela potrebo po primernih strojih, ki lahko nado-lueste manjkajočo delovno silo, tam kjer je to potrebno. Pred kratkim naim je bilo nakazanih 34 novih traktorjev. Ti traktorji bodo uporabljeni v sklopu sklada, ki se je odločil za formiranje treh brigad z enim odsekom in sicer brigade v Žalcu, Braslovčah in Gomil-skem. Žalska brigada pa bo imela svoj odsek v Sv. Petru pri KZ. Vse obstoječe KDZ v hmeljarskem okolišu dobijo traktorje v svojo last. Te brigade bodo flauet! Kot vsako leto, potrebujemo tudi letos podatke, koliko im kje imajo posamezni hmeljarji svoja hmeljišče. Pa se bo kdo obregnil in rekel, da je birokracija. Poglejmo svar bližje, če je res tako. Ko se delijo po KZ-jah umetni gnoj, škropivo, premog itd. moramo vedeti število sadik, da se ta sredstva lahko pravilno razdelijo. Če bi ti podatki ne bili točni, bi dobili nekateri hmeljarji preveč, drugi premalo, nastale bi pritožbe in prijave, kar bi povzročilo nepotrebno delo in stroške. Za hmeljevke so vsi v skrbeh, če jih bodo dobili ali ne. Tu bi zopet lahko nastalo pri nekaterih hmeljarjih kopičenje hmeljevk »za drugo leto« a tisti, ki bi jih res potrebovali že za letos, bi ostali brez njih. Nastalo bi godrnjanje, zakaj to, zakaj ni prave evidence in zakaj se da enemu preveč, drugemu skoro nič. Te im še več drugih stvari so vzrok, da iščemo in zahtevamo podatke o številu sadik, da lahko vsakemu hmeljarju zadostimo in pravilno razdelimo vse, kar dobimo za kritje potreb hmeljarjev. Posebno sedaj je važno, da se taki predmeti, ki jih še ni dovolj na zalogi, načrtno razdelijo in se tako onemogoči kopičenje blaga. V večini primerov imajo savinjski hmeljarji svoja posestva razkosana na male prcele. Te parcele so navadno raztresene im so v primeru toče različno poškodovane. Pri ocenitvi škode se na podlagi prijav parcel z imeni lahko ugotovi število sadik, določi približen pridelek in se s tem prihrani ogromno delo, ker ni treba prešteti vsake njive. V prijavi je ,v rubriki »Naziv njive« vpisati njeno ime, v rubrikp »Število sadik« pa sadike in se na podlagi tega lahko izračuna razlika, ki je nastala v pridelku po toči. Iz vsega tega je razvidno, da te podatke iščemo le paradi pravilnega dela in koristi hmeljarjev. Vsak hmeljar naj pri dajanju ozir. vpisovanju podatkov vnese le točne podatke, saj to je le njemu v korist. Sicer pa uredba predvideva za vsako napačno prijavo ali pa za onega, ki noče prijaviti, precejšnjo kazen, na kar posebej opozarjamo. Vsak hmeljar naj opom- torej pomenile izdatno pomoč v razvoju našega hmeljarstva. Vse te ugodnosti so plod uvidevnosti naše ljudske oblasti, seveda v okviru možnosti, ki jih danes že imamo. Z nadaljnim dvigom našega gospodarstva pa se l>odo večale tudi možnosti in s tem lahko dale zopet nove ugodnosti. To je pa odvisno od naših skupnih naporov in torej od deleža, ki ga prispevajo hmeljarji t sa mi. Miran Cvenk. bo na drugi strani prijavne pole pazljivo prečita in se ravna po navodilih. Popisna pola je lahko razumljiva, vendar nekateri ne vpiše tega, kar zahteva rubrika. Z ozirom na to nekoliko pojasnil. Na naslovni srani naj vsakdo vpiše poleg imena kraja bivališča tudi hišno številko, ker je to zelo važno zaradi sličnih imen. V rubriki »Naziv njive« naj bodo navedena imena posameznih njiv na pr. Štuki, za jarkom, pri cesti, itd. To je potrebno, kot je zgoraj omenjeno zaradi morebitne poškodbe po toči. Katastrska občina in parcelna številka sta potrebni zaradi imen parcel, da se na podlagi tega ugotovi prava parcela. Površina, število sadik, razdalja in vrsta zemlje je razumljiva. Spodaj naj vsak hmeljar vpiše točno po rubrikah vse podatke, če jih pa slučajno sam nima naj pa izpiše iz podatkov na KLO-ju. Na drugi strani v prvo rubriko vpiše ime lastnika zemlje le tisti, k ima zemljo v najem. Na prednji strani vpiše ime, d očim vpiše ime lastnika zemlje v to rubriko. Če je lastnik sam, v drugo rubriko ne vpiše nič. če pa je lastnik žena, otroci, brat itd. se vpiše ime tega. Za delo sposobni se smatrajo od 14 let naprej in dokler je še sposoben za delo brez ozira na leto starosti. Stalni delavci z mesečno plačo naj se ločijo od dninarjev, kateri se najemajo od časa do časa. Ostale rubrike so razumljive in naj se izpolnijo s točnimi i rod alki. Pod temi podatki potrdi KLO resničnost teh podatkov. Za primer, da so podatki sumljivi, je dolžnost KLO-ja, da se prepriča o njihovi točnosti. Po prejemu vseh prijavnih pol bo od strani »Hmeljne komisije« in od strani ljudskih odborov izvedena kontrola. Opozarjamo vse hmeljarje še enkrat da bomo napačno prijavo t. j., če bo prijava števila sadik večja — zaradi umet. gnoja, hmeljevk in podobnega, ali pa manjša iz kakršnega koli vzroka —. prijavili in bo dotični kaznovan. Prečitajte zadnji dve opombi in pošljite prijavnice pravočasno, da ne bo jeze, če ne boste dobili premoga ali če bo sledila celo kazen. Hmeljna komisija. Nekaj napotil za saditev Sadite le zdrave in krepke sadike. Kakršna je sadika, takšen bo nasad in z njim pridelek, ve vsak hmeljar. Glejte, da ne boste sadili sadik narobe, ker s tem zavirate rastline v razvoju. Splošno priporočamo saditi sadike nekoliko poševno proti opori (preklji) da se sadike na večji površini ukoreninijo. Sicer pa velja pravilo: Kakor boš hmelju postlal, tak pridelek ti bo dal. S svežim hlevskim gnojem gnojiti prvolet-nika pa ni iz zdravstvenih razlogov priporočljivo. Da se l>olje ukoreninijo sadike se lahko namakajo v razredčeni seči brejih krav. En liter seči se razredči v 10 litrih vode. Sadike so-namakajo dve uri. Ne pozabite shraniti nekaj sadik za posajanje. Čim začnejo sadike poganjati iz zemlje je zadnji čas za posajanje. Pa še eno upoštevajte: Ne sadite med prvoletnik preveč medkultur zlasti ne v isto vrsto med hmelj. Krompir ne spada v prvoletnik zaradi nevarnosti ob-jedbe po rovkah in obolenja za velostjo. ODDAJA HMELJA do orni zemlii in količinsko v letu 1951 cd M % na orno 1 plan ha ö O Š o M a 0 oddaje pri kg prejme žito pri kg kategorija cd -a % na orno plan ha oproščen oddaje pri kg pr e j;m e žito pri kg kategorija cd -0 % na orno pjan ha oproščen oddaje pri kg prejme žito pri kg kategorija 0,05 2,55 32,7 0,84 760 1142 5,25 50,0 2,63 2495 3527 0,10 03 2,60 33,1 0,87 790 1182 5,30 50,0 2,65 2530 3572 0,15 10,0 0,01 9 r* 2,65 33,5 0,89 820 1222 a 5,35 50,0 2,68 2565 3617 0,20 10,0 0,02 17 O 2,70 33,9 0,92 850 1262 g «j 5,40 50,0 2,70 2600 3662 0,25 10,0 0,02 17 2,75 34,2 0,95 880 J 302 i— 5,45 50,0 2,73 2635 3707 0,30 12,0 0,03 26 o. 2,80 43,7 0,97 910 1342 r* 033 5,50 50,0 2,75 2670 3752 0,35 14,0 0,04 35 cd 2,85 35,1 1,00 940 1382 O m 5,55 50,0 2,78 2705 3797 0,40 16,0 0,05 44 ‘>o 2,90 35,5 1,03 970 1422 a 5,60 50,0 2,80 2740 3842 0,45 18,0 0,06 52 ■ * 2,95 35,9 1,06 1000 1462 w 5,65 50,0 2,85 2810 3932 0,50 19,0 0,30 87 3,00 36,2 1,09 1030 1502 5,75 50,0 2,88 2845 3977 0,55 0,60 19.0 19.1 0,10 0,11 87 102 cd 0) 3,05 36,7 1.12 1060 1547 5,80 5,85 50.0 50.0 2,90 2,93 . 2880 2915 4022 4067 0,65 0,70 0,75 0,80 0,85 0,90 0,95 1,00 19.1 19.2 19.2 19.3 19.3 19.4 19.4 19.5 0,12 0,13 0,14 0,15 0,16 0,17 0,18 0,19 155 117 132 147 162 177 192 207 227 cd a cd M cd ► Q cd 3,10 3,15 3,20 3,25 3,30 3,55 3,40 3,45 3,50 37.1 37.5 37.9 38,3 38,7 39.1 39.6 39.9 40,5 1,15 1,18 1,21 1,25 1.30 1.31 1,34 1,38 1,41 1090 1120 1150 1180 1210 1240 1270 1300 1330 1592 1637 1682 1727 1772 1817 1862 1907 1952 cd M •»■s T3 cd *-4 * >s 0 cd A 0 w 5,90 5,95 6,00 6,05 6,10 6,15 6,20 6,25 6,30 50.0 50.0 50.0 50.0 50.0 50.0 50.0 50.0 50.0 2,95 2,98 3,00 3,03 3,06 3,08 3,10 3,13 3,15 2950 2985 3020 305^ 3090 3125 3160 3195 3230 4112 4157 4202 4247 4292 4337 4382 4427 4472 1,05 19,5 0,20 164 247 0 ^ 3,55 41,2 1,46 1360 1997 6,35 50,0 3,18 3265 4517 1,10 19,6 0,22 173 267 3,60 41,8 1,50 1390 2042 6,40 50,0 3,20 3300 4562 1,15 19,6 0,23 183 287 >—i —-1 3,65 42,6 1,55 1420 2087 6,45 50,0 3,23 3335 4607 cd 1,20 19,7 0,24 193 307 •43 * 3,70 43,2 1,60 1450 2132 6,50 50,0 3,25 3370 4652 M 1,25 19,8 0,25 208 327 3,75 43,6 1,64 1480 2177 6,55 50,0 3,28 3405 4697 N 3,80 44,2 1,68 1510 2222 6,60 .50,0 3,30 3440 4782 U 1,30 1,35 1,40 1,45 1,50 20,0 20,2 20,4 20,6 20,8 0,26 0.27 0,29 0,30 0,31 223 238 253 268 283 352 377 402 427 452 ■ s* --3* g U M H 3,85 3,90 3,95 4,00 4,05 4,10 44.4 44.8 45,2 45.5 45.8 46,1 1,71 1,75 1,79 1,83 1,86 1,98 1540 1570 1600 1630 1665 1700 2267 2512 2357 2402 2447 2492 6,65 6,70 6,75 6,80 6,85 6,90 50.0 50.0 50.0 50.0 50.0 50.0 3,33 3,35 3,38 3,40 3,43 3,45 3475 3510 3545 3580 3615 3650 4787 4832 4877 4922 4967 5012 cd 0 cd M ridi O 135 4,15 46,4 1,93 1735 2537 6,95 50,0 3,48 3685 5057 21,0 0,33 298 482 4,20 46,7 1,96 1770 2582 * cd 7,00 50,0 3,50 3720 5102 L60 21,5 0,34 313 512 cd 2,45 47,0 2,00 1805 2627 7,05 50,0 3,53 3755 5147 1.65 22,2 0,37 328 542 4.30 47,3 2,04 1840 2672 N o 7,10 50,0 3,55 3790 5192 1,70 22,9 0,39 348 572 w- cd 4,35 47,7 2,08 1875 2717 M 7,15 50,0 3,58 3825 5237 1,75 23,6 0,41 368 602 - 4.40 47.9 2,10 1910 2762 0 7,20 50,0 3,60 3860 5282 1,85 25,0 0,46 408 662 '—' Q, N ö cd 4.45 48,2 2,14 1945 2807 cd 7,25 50,0 3,63 3895 5327 1,80 24,3 0,44 388 632 .5 M 4,50 48,4 2,18 1980 2852 ri4 7,30 50,0 3,65 3930 5372 lp 90 25,7 0,49 428 692 ► 4,55 48,6 2,21 2015 2897 0 w 7,35 50,0 3,68 3965 5417 1,95 26,2 0,51 448 722 Q 4,60 48,8 2,23 2050 2942 7,40 50,0 3,70 4000 5462 2,00 26,9 0,54 470 752 4,65 49,0 2,28 2085 2957 7,45 50,0 3,73 4035 5507 4,70 49,2 2,31 2110 3032 7,50 50,0 3,75 4070 5552 2,05 27,3 0,56 495 787 4,75 49,4 2,34 2145 3077 7,55 50,0 3,78 4105 5597 2,10 27,7 0,58 520 822 JS 4,80 49,5 2,38 2180 3122 7,60 50,0 3,80 4140 5642 2,15 28,1 0,61 545 857 4,85 49,6 2,41 2215 3167 7,65 50,0 3,83 4175 5687 2,20 28,5 0,64 570 892 03 4,90 49,7 2,44 2250 3212 7,70 50,0 3,85 4210 5732 2,25 29,2 0,66 595 927 ^ <0 4,95 49,8 2,47 2285 3257 7,75 50,0 3,88 4245 5777 2,30 3,0,5 0,70 620 962 > a 5,00 50,0 2,50 2320 3302 7,80 50,0 3,90 4280 5822 2,35 31,0 0,73 645 997 «3 H 5,05 50,0 2,53 2355 3347 7,85 50,0 3,93 4315 5867 2,40 31,4 0,76 670 1032 e* 5,10 50,0 2,55 2390 3392 7,90 50,0 3,95 4350 5912 2,45 31,7 0,78 705 1087 > 5,15 50,0 2,58 2425 3437 7,95 50,0 3,98 4385 3957 2,50 32,3 0,81 730 1102 U 5,20 50,0 2,60 2460 3482 8,00 50,0 4,00 4420 6002 Razlaga h gornji tabeli V prvem stolpcu je orna zemlja hmeljarjev dvigajoča se po pet arov. Drugi stolpec je % orne zemlje pod hmeljem. Tretji stolpec je zemlja pod hmeljem v ha po planu. — 4. stolpec je oddaja hmelja v kg, po kateri je hmeljar oproščen obvezne oddaje. Peti stolpec je oddaja hmelja v kg, po katerih prejme hmeljar žito. Tabela je razdeljena na sledeče kategorije: Kategorija I 0,00—0,9 ha prejme dvakratno težino oddanega hmelja v žitu, če doseže težino hmelja po šestem stolpcu. Primer: 60 arov orne zemlje — 11 arov pod hmeljem za pridelanih preko 102 kg prejme 204 kg žita. V II kategoriji 1,00—1,25 ha orne zemlje, je oproščen oddaje pri 4. stolpcu, prejme pa 4 kratno težino žita v višini razlike med 4. in 5. stolpcem, če doseže ali preseže pridelek težo v 5. stolpcu. Primer: 1,15 ha orne zemlje = 23 arov poti hmeljem. Pri 183 kg oddanega hmelja je oproščen oddaje žita, za preko 287 kg oddanega hmelja prejme razliko od 183 kg na najmanj 287 kg = 104 X 4 = 416 kg žita. V III. kategoriji prejme razliko kot zgoraj. Primer: 1,35 orne zemlje 27 arov pod hmeljem, pri 238 kg pridelka je oproščen oddaje žita, pri preko 377 kg oddanega pridelka, dobi razliko med 238 in 377 = = 139 kg X 3 = 417 'kg žita. Od IV. do VII. kategorije je postopek izračunavanja isti kot v drugi in tretji, samo da dobi v četrti kategoriji 2,5 kratno razliko, v peti 2 kratno razliko, v šesti 1,5 kratno razliko, v sedmi in do konca pa enkratno razliko. Razume se, da če kdo prekorači težo pridelka v 5. stolpcu se mu ta vračuna. / K obrezovanju hmelja Vsak hmeljar dobro ve, da je od rezi v naj večji meri odvisna tako množina pridelka kakor zlasti njegova kakovost. Zato pristopi hmeljar, poklekne k sadežu, da točno presodi, kako ga bo obrezal. Za to delo je treba dolgoletnih izkušenj in se motra imlad hmeljar učiti te umetnosti pri starejših praktikih. Zato vemo, da se še s tako gostobesednim poukom ne da izčrpno obdelati te snovi, Samo nekaj najvažnejših napotil naj zato damo našim zadružnikom. Kar se tiče časa rezi, je pač danes za normalna leta po soglasnih izkušnjah naprimernejši čas med 10. in 20. aprilom. Prezgodnja rez da v vroči in suhi pomladi redke in grobe kobule, pozna pa lahko in slabo blago, ki je v vlažnih poletjih silno podvržena peronospori. Hmeljev nož mora biti vedno dovolj oster, da rastlina lažje preboli operacijo. Prvo delo je, da se izrežejo vsa trhla, gnila in ranjena mesta v živo do zdravega lesa. Nato se je treba po presoji rastline odločiti, kako bomo obrezali. V glavnem razločujemo tri načine rezi: a) Rez na balin, ki ga uporabljamo pri prav zdravih ter krepkih korenikah in pa pri takšnih, ki so prišle že preveč na vrh. Pri tem načinu rezi se porežejo vse trte docela ob glavi, tik pod spodnjim kolobarjem očes. b) Običajna rez je priporočljiva pri šibkejših rastlinah in pa zlasti pri tistih, ki so še globoko v zem- RAZMNOŽEVANJE Novo raziskovanje o razmnoževanju hmelja je bilo v Veliki Britaniji tesno povezano z delom na boleznih hmelja. To je pokazalo, da stare že uvedene metode razmnoževanja in razdeljevanja saditvenega materiala niso primerne za učinkovito nadzorstvo nad tilstilmi boleznimi, ki se prenašajo po sadikah, saj so v nekaterih primerih v resnici celo pospeševale širjenje takih bolezni. Ta dejstva so znana mnogim hmeljarjem, ki aktivno sodelujejo pri novem raziskovanju in pri zakonodajnih ukrepih v svrlio izboljšanja položaja. Naslednje poročilo obravnava stari način razmnoževanja, nujnost po novih metodah načinov in že doseženi uspeh pri uporabi takih načinov. Dosedanji način razmnoževanja V ZDA razmnožujejo hmelj s potaknjenci, ki jih dobe od podzemeljskih delov trt ali vodoravnih poganjkov. Vodoravni poganjki se tvorijo v letnem času tik pod zemljo okoli vsake rastline. Večina raste samo plitko pod zemljo in postanejo potem zračni poganjki, vendar dosežejo nekateri 2—3 čevlje dolžine (do 90 cm) in ne pridejo na površje. Pomladi te vodoravne poganjke porežejo od krone rastline in jih zrežejo na dele, ki nosijo po 2 venčka očes. Te potaknjence potem vsadijo na stalno mesto ali pa jih zagrebejo za 1 letp, da se tako ojačijo sadike. V Veliki Britaniji nastaja le malo vodoravnih poganjkov, ker jih sproti odstranjujejo in zaradi vestnega obdelovanja. Pri njihovem načinu razmnoževanja dobijo tako potaknjence, da nasujejo zemljo okoli trt nad sadež proti koncu junija. V teku leta se del poganjka v zemlji odebeli s kopičenjem škroba in drugih snovi v tkivu. Očesa se pojavljajo pri 2 ali 3 skie- lji. Pri tem načinu odrežemo dve najkrepkejši trti tik nad spodnjim kolobarjem očes, vse ostale pa prav pri glavi pod spodnjimi očesi. c) Visoka rez je potrebna pri slabotnih korenikah, ki so že preplitvo v zemlji, in pa pri prvič obrezanih. Pri tem načinu rezi odrežemo dve trti nad drugim ali celo nad tretjim kolobarjem očes, vse ostale pa tik pni glavi. Tako mladhno stare nasade, kar bo iz leta v leto pri nas najvažnejši postopek vse dotlej, dokler ne bomo povsem obnovili naših nasadov. Tako režemo tudi prvoletnike. Odrezane trte čimprej poberemo in najbolje kompostiramo na posebnem kupu, ker nam takšen kompost da najboljši priboljšek vprav za hmelj, iz katerega je napravljen, škodljivci pa v teku let poginejo. Glavno pravilo pri h meljski rezi je: krepko rezati na kratko, slabe na dolgo. Pri izdaji skupne januarske — februarske številke je radi bolezni urednika pomotoma izostal pri članku »Hmeljarjem je treba jasnih pogledov« podpis pisca, oziroma začetni črki njegovega imena in sicer B. D. V tabeli »Plan delovne sile za 1 ha hmeljišča«, pod tekočo štev. in črto 46 v stolpcu 6, se mora mesto 383,25 delovnih dni pravilno glasiti 371,25. pili, ki imajo kratko razdaljo med seboj ter ostanejo speča čez poletje. Ko je hmelj obran, odmro trte nad zemeljsko površino, odebeljeni osnovni deli le-teli pa ostanejo živi. Mrtvi deli trt se porežejo v oktobru in se hmeljišča obsujejo. V februarju ali marcu prihodnjega leta rastline obrežejo tja do koreninskega debla na ta način, da se nasuta zemlja odstrani in odrežejo osnovni deli poganjkov iz prejšnjega leta, katere potem uporabljajo za razmnoževanje in jih imenujemo sadike. Uporabijo tudi vsak kratek vodoravni poganjek ki je na razpolago. Ker se na večini hmeljišč vzgaja do 8 poganjkov tako od vsake rastline dobimo približno povprečje 6 sadik za nadomestilo slabotnih ali poškodovanih. Ti se smejo rabiti takoj za saditev, pogosteje pa se gojijo v razsadniku — za potaknjence eno leto, da napravijo »okorcninjence«. Preje so bili razsadniki za potaknjence zelo preprosti. Sadike so posadili na kos zemlje v vrstah, ki so bile druga od druge oddaljene okrog 18 palcev, razmak med posameznimi sadikami pa je znašal okrog 2 palca. Mladim rastlinam, ki so pognale iz potaknjencev, so dovolili, da svobodno rastejo po zemljišču m so na ta način dosegli, da so rastline uničile skoraj ves plevel. Čeprav so bili ti razsadniki ekonomični glede prostora in dela, jih niso mogli v zadostni meri pršiti proti peronospori, ušem itd. V zadnjem času uporabljajo razsadnike, pri katerih so vrste oddaljene med salio 3 čevlje, sami potaknjenci pa 4 palce. Na ta način je mogoče rastlinam preskrbeti oporo, ki je lahko šibje ali pa žice, ki jih podpirajo drogovi visoki približno 5 čevlje. Na ta način je mogoče rastline pršiti z motorno škropilnico z meje ali pa s konjsko škropilnico, odnosno z nahrbtno škropilnico. OPOMBA UREDNIŠTVA! HMELJA v Veliki Britaniji V takšnem razsadniku je mogoče pridelati sadike s krepkimi koreninami, če zemljo zmerno gnojimo. Te sadike izkopljemo ob koncu sezone, ko so trte odmrle. Sadike običajno sortiramo v svežnje po 25 odnosno 50 komadov in jih v zvezi z velikostjo kvalificiramo za prvo ali drugo vrsto. Cene takšnih sadik v znatni meri varlrajo in zavisi jo od slovesa producenta, splošnega hmeljskega položaja in možnosti nabave gotovih sort. Pred letom 1959 so prvovrstne sadike, ki so bile komercialno vzgojene, dosegle ceno 1 funta do 1 funta 10 šilingov za 100 komadov, pred nedavnim pa se je celo cena popela na 5 funtov (700 din) in še več za 100 komadov. V večjih h meljskih centrih se ponavadi vsako leto vršijo dražbe hmeljskih sadik, razen tega pa tudi mnogi znani hmeljarji razpolagajo s svojimi lastnimi zalogami sadik. Nekateri hmeljarji razmnožujejo sadike v velikem razmerju, vendar pa moramo poudariti, da je kupčija z njimi podvržena velikim fluktuacijom. Na vsak način je gojitev sadežev v splošnem »postranska panoga« produkcje kvalitetnega hmelja. Načrt za ocenjevanje sadik Leta 1945 je Ministrstvo za poljedeljstvo in ribarstvo Velike Britanije izdalo v zvezi s predlogi hmeljarjev načrt za nadzorstvo in ocenitev hmeljišč, iz katerih se dobivajo potaknjenci. Prvotno je bil načrt namenjen izključno za to, da se ugotovi, kateri sadeži niso okuženi z Verticillium Wilt (velostjo), pozneje so ga razširili in v njega vključili vse važnejše virusne bolezni. Brez dvoma je bil načrt pomemben, ker je bilo na ta način mogoče ocenjevati vsa hmeljišča iz katerih je mogoče dobivati najboljše komercialne sadike. žal pa je tudi, da je stvarno zelo malo hmeljišč, ki so popolnoma brez bolezni, ki se prenašajo s sadeži. Zaradi težav pri ugotavl jan ju bolezni v razsadniku je nemogoče izdati potrdilo za enoletne sadeže, ki se v splošnem uporabljajo za razsad. Čeprav je mogoče. da so bili sadeži preden smo jih vsadili v razsodnikih, zdravi, ol»stoja možnost, da se nalezejo bolezni v času, ko se nahajajo v razsadniku. Kljub temu pa je mogoče dobiti dobre sadeže, če so bile podvzete vse potrebne mere, da v razsodnike ne sadimo sadežev iz okuženih hmeljišč in da se izogibamo predelov, ki so okuženi z velostjo. Ugotovili so tudi, da ni praktično izdajati potrdil, tla hmelj ustreza točno sorti, ker obstojajo mnoge finese v razlikah med posameznimi sortami. V tem smislu se tudi načrt za hmeljske certifikate razlikuje od večine ostalih certifikatov, ki veljajo za druge pridelke. Na zahtevo hmeljarjev so leta 1947 uvedli dodatno prostovoljnemu načrtu o potrdilih še obvezni ukaz, nanašajoč se na progresivni Verticillium Wilt. V zvezi s tem ukazom je zabranjeno prodajati producentom vse vrste sadežev iz onih hmeljišč, kjer se je pojavil progresivni Wilt. Ta varnostni ukrep je pripomoček za zmanjšanje omenjene bolezni. Potreba po novih metodah razmnoževanja Odkar so uvedli uredim ocenjevanja hmelja in predpis o Verticillium Wilt, more hmeljar dobiti kvalitetni razsadni material iz odobrenih nasadov, seveda pa te mere v celoti še ne obsegajo kompletne kontrole bolezni, ki se prenašajo s sadeži. Kakor pri mnogih drugih pridelkih, tako obstoja tudi pri hmelju potreba jm novih metodah, s katerimi bi vzgajali popolnoma zdrave sadeže. Virusna lmlezen Nettlehead (koprivost), ki je verjetno podobna bolezni .Slip-down (slabo ovijanje), ki jo je opisal Magie, napada vse vrste hmelja in se pojavlja v vseh hmeljskih okoliših. Ta bolezen in mozaična bolezen, ki napada visoko kvalitetne gol-dinge, sta v splošnem največja sovražnika angleških hmeljarjev. Doslej še ne obstojajo direktne metode za zatiranje obeli bolezni, vendar pa je ugotovljeno, da se razširjata z okuženim razsadnim materialom. Važno mero pri izkoreninjenju omenjenih bolezni predstavlja ponovna posaditev napadenih hmeljišč s sadeži, za katere je ugotovljeno, da niso okuženi. Glivična lmlezen Verticillium Wilt je celo še bolj važna kot virusne bolezni v jugovzhodnih hmeljskih okoliših. Ta bolezen, ki se razširja v zemlji, povzroča, da postanejo dragocena hmeljišča takorekoč neuporabna za gojitev zelo občutljivih sort in hmeljarji sedaj iščejo nove sorte, ki bi bile 'odporne proti Verticillium Wilt, da obnovijo svoja opustošena hmeljišča. Borba proti obem boleznim zahtčva hitro produkcijo sadežev, po eni strani od starejših sort, ki niso okužene z virusnimi boleznimi in po drugi strani z novo vzgojenimi sortami, ki so odporne proti Verticillium Wilt. Jasno je tudi, da so načini komercialnega razmnoževanja popolnoma nezadostni za to svrho že zaradi počasnega razmnoževanja. Ta metoda pa ima še eno negativno stran, ki je v zvezi s počasno stopnjo razmnoževanja in sicer zahteva veliko površino matičnih rastlin, da se dobi velika količina sadežev in v zvezi s tem nastanejo težave zadostnega zatiranja bolezni. Tudi produkcija velikega števila klonov (rastlin, ki so vegetativno nastale od ene same matice) v svrho raziskovanja hmeljskih bolezni in križanja, zahteva metode, ki so hitrejše, kot one v komercialni praksi. Potreba raziskovanja v zvezi z razmnoževalnimi metodami je bila očitna že v samem začetku proučevanja hmeljskih bolezni in v zadnjih letih je to raziskovanje v stalnem razvoju. Mogli bi ga razdeliti na dva dela — a) uporaba zelenih trtnih potaknjencev, ki je povsem nova metoda razmnoževanja in b) metoda pogrobanja. ki zavisi od istih principov, kot so v uporabi v komercialni praksi. Izgleda, da sta obe metodi pomembni tako za producenta, kot za raziskovalca in jih zato obe opišemo. Uporaba zelenih trinih potaknjencev Hmelj je mogoče razmnoževati z deli rastoče se- ' zonske trte, katere potaknjenci se imenujejo »trtni potaknjenci«. Uporabljata se dve vrsti potaknjencev a) mladi glavni poganjki in b) mlade panoge. Bailey iz Wye College v Kentu je prvi uporabljal to metodo. Ugotovil je, da morejo mladi poganjki različnih Wye sort koreniniti v peščeno-šotnati mešanici v loncih v rastlinjaku ali na prostem. Glavni poganjki ki jih je uporabljal, so bili 6 do 12 palcev dolgi in jih je dobil pri odraslih hmeljskih rastlinah v zgodnji pomladi. Najboljši so bili oni poganjki, ki so imeli obledele baze (spodnje dele) in je izboljšal koreni-njenje na ta način, da je namakal baze poganjkov 24 ur v hormonski razstopini. Uporabljal je tudi mlade panoge, ki jih je v juniju nabral na hmeljskih trtah, pri njih pa je moral vedno uporabljati hormonski postopek, da so se koreninile. Pet potaknjencev se je koreninilo v 4,5 palčnem loncu, ki ga je postavil pod zvončasto posodo in jih je nato presejal za nadaljno rast. Rastline, ki so nastale od bazičnih potaknjencev, so bile dovolj močne za presaditev na polje v jeseni, d oči m so one od panog potrebovale še eno leto, da so se razvile. Ta metoda, ki jo je uporabljal Bailey, je bila intenzivne narave in najbolj primerna tam, kjer je bilo na razpolago dovolj prostora v rastlinjaku in delovne sile. Kot sta poročala Beard in Wilson, so to metodo pozneje v Wye-u tako prilagodili, da bi mogli producirati večje število potaknjencev. Y to modifikacijo spada intenzivnejša uporaba senčnic, v katerih rastejo mlade rastline v odprtih razsodnikih. Ta metoda se še vedno uporablja v Wye College-u in so z njo v veliki meri razmnožili mnoge nove sorte. Metode, ki smo jih opisali, čeprav imajo veliko vrednost za raziskovalce itd., izgleda, da niso dovoljne za širšo uporabo. Beard in Wilson sta zato razpravljala o možnosti poenostavljenja tehnike, da bi te metode mogli uporabljati hmeljarji, ki imajo omejene možnosti. Morali so tudi proučevati obnašanje navadnih sort. Leta 1945 so pričeli z obširnimi poskusi in uporabljali najpreprostejša sredstva in metode. Napravili eo tople grede velikosti. 6X4 čevlje, ki so imele steklene pokrove. Grede so bile 18 palcev globoke in rahlo nagnjene proti severu, na ta način, da so jih poglobili v zemljo. Zemlja, ki se je nahajala v gredah, je bila zrahljana in izravnana in na njo so dali 4 palce debelo plast komposta. Kompost je bil sestavljen iz enega dela peska in 3 delov grobo zmlete šote, kateri so dodali dovolj apna, da so dobili pH 6.0. šoto so dobro napojili z namakanjem, predno so jo pomešali in 60 jo nato zalivali vsak dan, ker so ugotovili, da jo je težko navlažiti, če se v gredi posuši. Zgodovina ljubljanskih pivovarn (Nadaljevanje) St. 42. Vdova Marija Merk (pivovamarka od 8. decembra 1814 do 27. aprila 1833). Nasledstvo je prevzela vdova Marija, ki je bila tedaj stara 57 let. Prepis gostilniške koncesije nanjo je skrbni mož dosegel že, ko je bil član meščanskega odlbora v francoski Ljubljani, 5. aprila 1811, kot pove neki zapisek o stanju gostiln v Ljubljani z dne 31. oktobra 1822. Tam stoji še, da vodi vdova sama svoje gostišče, ki se mu pravi »pri belem konjičku« (Zum weissen Rossi). Točila je vino in pivo. S pivom je zalagala tudi nekatere druge krčmarje v mestu, n. pr. poznejšega pivovamarja Jožefa Schwarza, ko je imel še pivnico na Celovški cesti 76. Pivovar Bernard Mrek. Pivo je varil, kakor se da sklepati iz podatkov, ki sem jih našel v celovškem mestnem arhivu, še pred očetovo smrtjo in pozneje sin Bernard, ki se je izučil za pivovarja v Celovcu. Odtod je odšel kot pomočnik 26. avgusta 1811. Nato je menda prevzel v Ljubljani vodstvo očetove pivovarne. Pri njem kot pivovarskem mojstru se je v letih 1813—1815 izučil kotlovnega pivovarstva vajenec Karel Jašk, sin pivovarja Tadeja Jaška iz Kranja. Zaradi časovnih razmer Jašk ni bil vpisan pri cehovski skrinji v Celovcu. Zato je bil vpis izvršen naknadno ter je bil odvezan in razglašen za pomočnika šele 31. januarja 1831. Leta 1819 se omenja pivovarski pomočnik Anton Holzer iz UnterwaMhau-sena, ki služi pri ljubljanskem pivovarju Bernardu Merku. Holzer je pozneje varil pivo v Kamniku, tako leta 1831. Leta 1826 je bil uslužben pri Bernardu Merku pivovarski pomočnik Janez Frank, star 54 let, samec, rojen v Pottendorfu v okraju Spittalu na Zgornjem Koroškem. Učil se je na raznih krajih. V Ljubljano h gospe Merkovi pa je prišel že pred 16-timi leti. Iz vseh teh navedb sledi, da je bila lastnica pivovarne pač Marija Merkova, strokovni vodja pa njen sin Bernard. Ljubljanska »stavbna, gasilska in olepševalna komisija« je 12. junija 1825 ugotovila, da so hiši št. 38 in 39 v Kapucinskem predmestju in k temlu spadajoča mnogotera poslopja skrajno izpostavljena nevarnosti požara, lastnica Marija Merk pa navzlic ukazu, da mora vsa ta poslopja najkasneje do konca oktobra istega leta spraviti v ognjavamo stanje, ni še danes po štiri in tričetrt letih ničesar ukrenila. Komisija zahteva od magistrata, da napravi red ali pa prepove uporabo teh poslopij. Zdi se pa, da je bil ta opomin bob ob steno. Kakšno je bilo pivo? V seznamu gostiln iz leta 1833 piše pri Mariji Merkovi: Ali prideva jo pivu namesto hmelja kako drugo primes, se doslej ni moglo dognati. Izvesek: »pri belem konjičku«. Opomba: Priprave za ku- hanje žganja so v zelo zanemarjenem in nesnažnem stanju. Bakreni destilacijski aparati so sploh nepočinjeni in na debelo pokriti z zelenim volkom. Pivovarsko orodje je v redu, hmelj je docela neraben. Izprijen od starosti in prahu. Pri žganju se ni našlo nič sumljivega.« Vdova Marija Merkova je umrla na svojem domu v Gledališki ulici 39' (Kapucinsko predmestje) 27. aprila 1833, stara 76 let. Št. 43. Bernard, Nepomućena in Marijà Merk (lastniki pivovarne od 27. aprila 1833 do 21. majia 1835). Ker je magistrat zahteval, da morajo vrniti materin. davčni list in ustaviti obrat v pivovarni, so »dediči po pivovar-narki Mariji Merk, Bernard, Nepomućena in Marija Merk zaprosili, naj se jim dovoli nadaljevanje obrata do konca zapuščinske razprave, ker bi se orodje in priprave vsled daljše neuporabe pokvarile, pivovarna pa izgubila s prekinitvijo svoj sloves.« Magistrat pa je bil nepopustljiv in so se dediči morali obrniti na kresijo, ki je izposlovala pri deželn vladi dovoljenje za nadaljevanje obrata do prvega novembra 1833. Ta rok še ni potekel in že je magistrat ponovno pritisnil. Zdaj je dedičem podaljšala rok sama dvoma pisarna z odlokom 20. februarja 1834, vsakokrat po šest mesecev. Pivo se je * torej varilo nepretrgoma. Na vseh prošnjah je bil podpisan tudi Bernard Merk, »izučen pivovar«. 25. aprila 1837 pa sta samo Nepomućena in Marija Merk — o Bernardu kot pivovarnarju se poslej ne čita več — vložili na magistrat prošnjo, v kateri pravita: »Kot priča dražbeni zapisnik od 30. junija 1834, so bile zapuščinske realitete najine rajnke matere, namreč hiši št. 38 in 39 v Kapucinskem predmestju z gospodarskimi in pivovarniškimi poslopji in še posebej s pivovarskimi pripravami, cenjenimi na 497 gld 52 kr. javno prodane. Izdražil jih je g. dr. Ovijač — ker ni imel pri tej priliki od nas pismenega pooblastila — ta pa jih je nato s pristankom ostalih Merkovih dedičev s pogodbo od 1. julija 1834 odstopil nama. Me prevzemava gornje realitete iz materine zapuščine na račun dediščine, ki nama bo prisojena, vodiva po smrti najine matere z vednostjo in dovoljenjem visokih oblasti pivovarno s pomočjo izučenega pivovarskega pomočnika in upava, da Merkova pivovarna je enà najstarejših v Ljubljani in je bila vedno znana po svojem dobrem pivu.« Nato navajata razloge, iz katerih prosita za pivovarsko koncesijo na ime Nepomućene Merkove, in sicer za hišo št. 39. Magistrat ji je koncesijo podelil 21. marca 1835. (Se nadaljuje) izhaja po potrebi. Izdaja »Hmezad«, Žalec. Urejuje in odgovarja Martin Jošt. Tiska Celjska tiskarna v Celju. J