88. številka.
V Trstu, v soboto I. novembra 1890.
Tečaj XV.
..E D I N O S T"
7h»i» dvakrat iih Tuden. t»ako sredo in labatC nb 1. uri popoludne
„Edinost" stane:
VH8 leto ({1.	iisven Arst. 9,— jfl.
za polu leta „ 3.—: , „ 4.50 „ četrt leta „ 1.50; » „ 2 25 „ Posamične Številke dobivajo t pro-Hajainieah tobaka t Trstt po ft nor..
t Oorioi in t A]doviČlni po • not. Sa Taroebe brez priložene naročnine ■• ii<ravniitvo te o«!ri.
EDINOST
Oglasi in oznanila se račune po h not. vršil.-a v potitu ; ca naslove 7. <1.;! -limi črkami te ;>lnČuje prostor, kolikor bi obseglo navadnih Trstic.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd
•e račune po popodbi.
^ »t iio|iiHi m* pošiljajo uredništvu v u liri Carintia st. 25 Vsako plHrao mora biti irankovano, kor itefrankovana se ne sprejemajo. Kokopisi h<> ne vrarajo.
Naročnino, reklamacije i it inserat« pre-lom« upravništvo v ulici Cariutia Odprte reklamacije *<i proste poštnino.
•M?
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
-7777?—
G o v o r v
mestnega nvčtnika dr. Sancinft^v seji dne 28. septembra t. 1.
Ni bo popolnoma izbrisan iz spomina utis, katerega ho prouzročila med vsem prebivalstvom poslednja zločinstva, doprinesena v tem mestu, h pomočjo atenolomov ali takozvanih petard.
Dasiravno se je od mnogih strani » povzdignjenim glusom protestiralo zoper one hudobneže, kateri z nogami teptajoč najsvetejše pravice človečanstva, ne meneči se ni za zakone ni za obla*tnije, kot pravi beguni po skrivnih potih in kotih nastavljajo petarde, zato da s tem vznemirjajo dobro in poštene državljane in meščane;
dasiravno, pravim, se je preoej po rečenih dogodkih posebno časopisje zneslo nad onimi izmečki človeštva, ter nanjo izlilo ves svoj opravičeni srd, kot izjavo vsacega človeka, v katerim živi le iskrica poštenja in ljudoljubja;
dasiravno se je v tem zraislu že izjavila tudi tukajšnja trgovska zbornica, iu Število drugih dobrouiisledih društev, in posameznih poštenjakov;
dasiravno je tudi mestna delegacija že nekako protestovala proti petardistom ;
ukijub vsemu temu menim, daje spodobno in ce!6 neizogibno potrebno, da se izjavi tudi Tržaški mestni zbor o tej zadevi, in da tudi na tem kraju, mogočno, pogumno, brezobzirno, in nepogojno od-naeva jek splošne senzacije, katero so vzbudili petardovci ravnokar med nami se svojimi petardami, vnled katerih je bil težko poškodovan na telesu nedolžni dečko Bol-drin. Ali ni morila vredno t&ko. rekel bi peklensko dejanje ničvrednežev, da se ga naznači, ne le kot brezčastno, ampak kot najgrši izmeček najhujše malopridnosti P Ali nc9o bilo morda preslabe, premehke in prelahke, bi rekel, skoraj posiljene nekatere izjave, ki so od ene strani očitale
• V «di<jrv»t ]« mri .
PODLISTEK.
Varčnost in zapravljivost.
Nežica, kaj se pa ti je sanjalo?
(Daljo.)
Čuje se ne daleč od hiše: „ Vince bom pil, dokler bora živ, dokler bom živ ga bodem rad pil".
Minca stopi k ognjišču, pogleda je-li žrjavica pokrita pepelom in ali kaj na ognjišči tli. V tem zaropota zunaj, vrata se odpro. Vinorad vstopi z obvezano glavo šepetaj«: metle neseni našel za vrati, liem, huda bo; no, vojak je pripravljen na boj. Mirno, ponižno, tiho pristopi: „Čemu si me pa čakala, ljuba ženka? „Potem se zamisli in šepeče : „Oj ti ubogi Pijerad, kdo ve kje ležiš ?" Stopi junaško za korak naprej. „Minca pojdi vsaj prag pomesti, tako je sneg zametel, da skoro nesem mogel v hišo. Kako me glava boli, imaš kozarec vode ?"
Minca uzdigne glavo ter moža tužno resnim obrazom motri: „A vode vprašaš Vinorad, vode !" „Neseni je pil že ne vem kedaj - odvrne on. „Če je nesi, pa jo bodeš" odvrne ženica, ter vstane. „Kaj
zločincem nasledke strahovito pošasti: petarde ; a od druge strani so jih a kora j po milovali ter odobravali „i d e j a 1" o n i h, ki so štejejo med iredentašeP
Ali uiorem<>, ali umetno dopustiti, da se tuko reći dogajajo na našem domu, v našej lustn<j hiši, da se nam mečejo pe-tarde od časa do časa perijodično, skoraj pri vsakej važnej slovesnosti, pri vsakej priliki, ko hočemo pokazati udanost do svoje domovine iu do svojega vladarja! P Doći m se človeštvu trese od strahu pred nalezljivimi bolezn ini ter dela na vse kriplje, da bi jih po mogočnosti odstranilo ; dočim v devetnajstem stoletju v*i narodi, vse države, rekel bi ve« svet — podvizajo, da bi ohranili mir ia nas rešili vojske in prelivanja človeške krvi, vidimo in čujemo apake, ki se nam groze s petardami v imenu čl »večanstva, koje sami z nogami t o p t a j o ; v imenu svobode, kojo sami zatirajo; v imenu narodnosti, katero sramote z blatom najhujše malopridnosti.
To je skrivna zveza uiafioznih elementov, obdanih od okuženega zraka zločinstva, ki ne pripozuu vse gnjusobe lastnih izvijač, ki jih spleta na k vai Tržaškega mesta po skritih potih hudobije; hudobneži ne sprevidijo, kako ostuden, nesposoben in popolnoma nezmožen da je pri* pomoček petarde in ne mislijo, da se svojim črnim dejanjem ne dospejo do poštenega in pravičnega cilja in konca; ne prevdarijo, kako odgovornost, kako sutunjo, kako r.ramoto da nalagaj vst-uiu prebivalstvu se svojimi veleizdajskimi demonstracijami ; koliko koristi da s tim kratijo mestu in okolici; kolika da je aveta jeza, ki sprehaja poštene prebivalce Tržaškega mesta in njegove okolice vsake narodnosti; vsacega človeka, v katerem klije le kal poštenja ; kak srd da nas namreč popada, ako so le spomnimo na one tolovaje, ki so zjedinjeni v jedno samo zvezo hudo-
to je ura skrbnega očeta? Povej koliko si prislužil, koliko si prihranil za živež, za obleko, obutev, dolgove, za franke! Glej kakšen si, kaj taki ste vi možje l Lepo te je videti! Vinorad, Vinorad, zapravil si to hišico. Kaj se ti ne smili družina, kaj se ti ne smili otrok, če se ti jaz ne?! Kamnitosrčni mož, sramuj se svojih del! Kaj hočeš, da te bodem jaz redila: moje perilo ne izda toliko. Ni-li sramota za moža, Jda ga mora žena rediti. Kaj poreko sosedje. Vinorad je prvi pijanec v vasi. Sram te bodi! „Obrnila se je razjarjena mati, zaklenila hišna vrata in šla počivat. Ste že videli svečo lojeno, katera gori na prepihu, cedi se na vse strani : Vinorad se je tako potil. Ste bili že kedaj na sil ne j burji, ko je ostro brila? Stresli ste se ; spretetavalo je po vašem životu: Vinorad je čutil groznico, da, okamenel bi, kot bi bil iz kamna, zledenel bi, kot bi bil iz vode. Tak utis urisale so besede jadne Minke v njega ovinjeno srce.
Vinorad pogleda na ognjišče — morda je Minka večerjo shranila. Ne, nocoj je ni. Usede se za mizo, podpre se z lahti trudno glavo: „Zdaj me pa zares glava boli? hudo je treskalo, sreč je vse razmesarjeno, a pri vsem tem imela je še milost z menoj. No, pa kaj meniš Vinorad, ali ima tvoja
bije in vsakovrstnega hudodelstva. Ako bi dobro motrili sliko, katero petardisti in njihovi nasledniki smatrajo za svoj idejal, menim, <1h bi m.»rale jeden k nit za vselej izginiti od nas petarde, ter vse take nevarne iu ob enem otročje igrače političnih demonstracij.
l)a se pa to še ni zgodilo, da so petarde še na dnevnem redu, to naj nam bode v dokaz, da imajo iredontaši naravo divjih in nespametnih zveri, kojo ne znajo ločiti, kaj je pravo in knj ni pravo.
Ako jim je to še vse premalo, ako jih celo sramota, v katero »o pahnili Tržaško prebivalstvo vsled tolikanj otročjih in ob enem nevarnih in veleizdsjskih do-kazivanj, ne odvrne od njihovega skrivnega rovanja, naj jim ostane v večnem Bpominu oni strašni nasledek, katerega je pouzročil Dtenoloui nedolžnemu otroku R. Boldrinu* kateri je izgubil desno oko, jednoga najdražjih zakladov lastnega života.
Vse njegovo prestano trpljenje in boleči ne med odstranjenjem očesa; njegove muke, vsak izdililjaj njego?, kojega je pošiljal iz dušnih globočin, vsa nesreča neutolažljive njegovo družine naj se spremene v toliko ognjenih strel, kojo pravično nebo, maščovajoče so nad hudodel-niki, naj pošlje v ono gnjezdo strupenih gadov, peklensko brezno, ki ui zadrugo, nego za to, da razširja nemir in razdevanje mej človeškim društvom f
Tedaj za narodnost? Za stranko P Za idejal se borite hudobneži P Povejte mi narod, naznanite mi ljudstvo, imenujte mi človeško društvo in dokažite so zgodovino v rokah, da je kedaj živelo tako ljudstvo na zemlji, da bi bilo ob enem omikano in bi bilo zahtevalo dospeti do slave skrivajo se — kot bojazljivi tatovi — po temnih kotih, motajoč petarde ; koje hi bilo ubijalo nedolžne iu nezmožne otroke !
Vas pozivam beguni! da mi dokažite jeden sum slučaj v neizmernej in neumr-jočej knjigi zgod ovine, katera poveličuje
žena prav ali imaš ti prav. Pokliči tvoje ohlajene možgane na pomoč". Potem se zamisli: „Dii, vince je sladko, to bodem vedno trdil, ali da ne bi imela Minca prav, ne morem tajiti. Glava pretežka zmuzne mu izmed rok na mizo, „Čaj!
naj . . . malo ... po . . . mislim____" V
tem zaspi. Spi Vinorad, svet se v valovih pred očmi vedno dalje in dalje pomika ; hočejo ga nesti seboj tje v vinsko valovje
—	da bi se še napil — napil do sitega: to mu blodi po razvnetih možganih; ali vsaka napeta vrv zgubi časom elastici-teto ter se vda; tudi možgani Vinoradovi se več ne tresejo, pač polagoma umirajo
—	pijanček je zaspal.
V tem odpre rahlo Neži ca duri z lučjo v roki v samej srajci — zagleda očeta. Stopi bliže : „Ta je moj oče, moj ljubi oče! Lop izgled imam v mojej mladosti. Kaj bi jaz dala, da bi zamogla očeta rešiti iz tega tužnega stanja. Čemu je Bog dal vinu tako moč, da zapeljuje ljudi, jih zuori. Dragi moj oče, koliko noči sve z materjo prebudili v solzah, ko ste se pozno vračali domov. Pa kaj samo to, kaj nas še čaka! Zame ne bode huda, sem še mlada, a vi ste že osiveli. Oh oče, molila bodem za vas, da bi vas Rog spreobrnil!" Polagoma odide, luč j/oloži
junaštvo, domoljubje in boj za sveto in pravično svobodo, v katerem slučaju bi bil kdo dospel do slavo s petardami in tacimi zaničljivimi dokazivanji !P Dokazati je pač lahko, da neso petardisti in ž njimi vsa druhal iredentašev, hvala Bogu nikoli imeli zaželjenega vspeha se vsim svojim rogo-viljenjeiu. Vendar pa, ako bi mi čas dopuščal, rad bi so ozrl v preteklost, rad bi navedel vse dogodke petard od I. 1860 (noizjemši 1. 1883, v katerem jebilateno-loin takorekoč na dnevnem redu), do poslednjega slučaja od 28. avgusta tega 1., v katerem je revček Boldrin izgubil svoje oko ; rad bi navedel vse darove onih nesrečnih oseb, koji so se v tem času po iredentasih metali v molohovo žrelo; rad bi razkril okužene namene, koje boža že 30 let druhal petardistov, in staviti bi jim hotel potem jedno samo vprašanje :
Kaj ste dosegli v 30. letih su svojim rovanjem in rogoviljenjcm ?
Nameravali ste tu in tam s pomočjo petarde preprečiti kako patrijotično slovesnost, ter tim potem od udeležbe odvračati poštene rodoljube. Strah in trepet vas pretresota, ker ste beguni, strah vas je pred kaznijo, strah vas je pred svetom, strah vas je tako, da se sami lastne sence bojite ; zato bi pa radi se strašilom potard tudi nas strašili. Ali vedite, da se mi od begunov ne damo strašiti, da se mi vas ne bojimo, kajti značajni in neupogljivi možje se ne boje vašega strašila in ako se je tudi v tem ali onem slučaju dogodilo, da je vaša petarda tega ali onega zadela, proti kojim ste so zarotili, koga je v takem slučaju pošten svet pomilova!, koga hvalil kot neupogljivega moža? Ne morda njega, ki so ni dal po vaš^m strašilu odmakniti od svojega načela P Njemu čast, ako je junaško pretrpel muke, ki so mu jih provzročili vaši stenolomi, zato pa vi še vedno ostanete izmeček človeštvu, ne-u nun ni beguni, hudobneži, zločinci. Evo, vaše junaštvo!
kraj mize, da bode za očeta, kedar se prebudi.
Vinorad na pol prebujen : „O ti.... prokleti.... kostanjar, ti boš mojo hišo kupil: raje jo upepelim!" se strese raztegne rokave, odpre na debelo oči: „Glava me boli — kaj si mi je že sanjalo ! na bobnu je bila hiša in Furlan je največ stavil nanjo. O ne, o ne, ti jo ne boš užival". Odide počivat.
Tnji gospod opazuje — Furlan modruje.
Iz mesta ven proti vasi koraka že starikast gospod, daljnogled visi mu na usnjatem pasu, ozira se, ogleduje hiše, poslopja, ljudi: vse ga zanima. Sile nema, ker vsako toliko postoji in mimoidoče ogleduje. Naši okoličanski delavci gredč na delo, perice nosijo na glavi velike zaboje (cule) perila, vozniki pa dirjajo v mesto po tovore vozeč sedaj rokodelce na delo. Naš gospod dospel je v vas, nagovoril zdaj tega zdaj ono ženico, zanimala ga je bosa šolska mladina in njih surova laščina, le tu pa tam obeljena s tržaškim dialektom. Obiskal je cerkev, dopada mn. ogledal šolo in vrt: lepo poslopje. Učitelja ui videl. Obrne se v stran, da pregleda bivališča naših okoličanov : večinoma revne
K'lo vas je najel, da sh nam uailjate za odrešntikt', o pošasti, prepolne gnjusobe, inalopridnoati in hudodelstva. Vsaj vas more vsak pusten človek, bodisi tudi vaše lastne narodnosti, zaničevati, obsoditi, ter obžalevati, da se drznejo taki ljudje ponašati -se s čuvstvom narodne zavesti !
Ako se borite za narodnost, borite se z dovoljenim orožjem; povejte nam, kdo ste in mi vam hočemo z enakim orožjem odgovarjati. Ali kakor vi razsajate po skrivnih potih s petardami, tako ravnajo beguni, tatovi, hudodelniki in nepošteni ljudje.
Pokazali ate očitno se svojem rovanjem, da ste hudodelniki, ker ste v prvej vrsti proti oblastiniji javne varnosti a petardo doka* živali, pravim proti taki oblastniji, koje se izogibljajo tatovi, roparji, potepuhi in vsa druga dvuhal mnogovrstnih zloćinstev. Pokazali ste se ob enem bojazljive malopridne begune, s tem, da ste napadli tudi „Slovensko podporno društvo", katero vam nij nikdar nič žalega učinilo. Ali pa povejte mi, kedaj smo se mi Slovenci tako daleč spozabili, da bi bili, v dosego svojih političnih namenov, petarde v vas lučali ? In vendar se nam polena mečejo pod noge, ako ae le oglasimo, zahtevajoči nič d r u z e g a, nego svojo pravice, ki so nam že po zakonu zagotovljene.
Jaz sem Slovan po rodu, i zvest Avstrijanec in rad spoštujem vsak drugi narod, ampak sveta jeza me zgrabi ko se zmislim one skrivne zveze — naj ima že svoj sedež, koder hoče — ako se zmislim pravim, one skrivne zveze, katera ima gotovo tudi v našem mestu (žalibože) svoje pomočnike, katera je vedno pripravljena nadlegovati i vznemirjavati naše prebivalstvo s petardami, katera nastavlja svoje mreže neizvedenej mladini in podkupuje zločince, da preli rajo a petardami nedolžno kri naših prebivalcev. — Tedaj zavre kri v meni, izbudi se v meni duh osvete proti vsem tistim, ki ne-posredno ali pa posredno tako nesnago v našem mestu trpe-ali pa še celo podpirajo. Taka vrsta ljudi, to vam je prava kuga, ki trpinči mesto Tržaško že mnogo let se steno-lomi in enacimi dokazivanji, ki so v nasprotji ne le se zdravo pametjo, ampak tudi s kazenskim zakonom. AH jt* mogoče misliti, da je taka nesnažna druhal ohranila čist in zdrav pojem o idejalu ?
Idejal, ki ae prosto dviguje v obnebje najlepše domišljije, ki jo je človeški um ustvaril o domoljubju, o svobodi, oni idejal
bajtice, dimaste i tesne : v njih stanujejo potomci nekdajih premožnih mandrjerov. Tu in tam posamezne lepše hiše : v njih se šopiri tujec. Zemlja je dobro obdelana, kar je še ostilo: vrti so krasni. Zašel je za vasjo na holmec. „Dopada mi kraj, lepa je vas, tudi ljudje so prijetni, le uboštva je preveč. Prehodil sem že dokaj sveta, spoznaval dovolj ljudi; povsod sem naletel na kako posebnost, tudi tukaj želim ostati par dui, da poizvem kje črv izjeda tem okoličanom grobove.
Drugi dan sreča pred pragom Nežico, katera je izpirala lug. Ustavi se, jo opazuje, govori ž njo ter se poslovi.
Na oglih tržaških ulic trčiš v Furlane kateri v razbeljenih luknjičavih ponvih pečejo sladni kostanj in tudi cepljeni maron. Da se zrno ne razpoci, prereže mu zgornji in spodnji lub s kratkim krivcem potem ga v ponvi marljivo obrača, da ne zgori. V lesenej skrinjici pod platneno odejo hrani pečene burice. Vsaka ulica založena je z dvemi ali tremi. Naš kosta-njar je tudi mej njimi, ogenj je že napihal, oglje se je vnelo ; zdaj je treba kostanj pripraviti. Ljudje vsakovrstnih stanov gredo, hitč, lazijo mimo njega: eni na trg, drugi v delavnico, tretji v kavano, mladina pa seveda v šolo.
(Dalje prih.)
naj bi se bratil z globokim breznom hudobije, zločinstvu, izdaje, v katerim rnjejo slepi elementi one iredentarske zveze. (Konec prih.)
Politični pregled.
Notranje dežela.
Spravna komisija deželnega zbora Češkega nadaljuje svoja posvetovanja. Na dnevnem redu je še vedno deželni kulturni svet. V seji dne 21. oktobra je predsednik prijavil, da je spravnej komisiji zopet došla jedna peticija, tikajoča se Dunajskih punktacij. Dr. G r e g r je ob tej priliki ponovil svoje zahtevanje, da se za peticije namesti posebnega referenta. Poročevalec princ Lobkovic je obljubil kmalu spregovoriti o došlih peticijah. In res je že drugi dan poročal o teh peticijah. Zahteva se strogo ravnopravnost in primerno razdelenje subvencij z ozirom na število prebivalstva in visočino zein-Ijišnega davka.
Deželni zbor Kranjski vspre-jel je po poslancu dr. T a v č e r j u nasve-tovano resulocijo, s katero se deželnemu odboru nalaga, da se krepko potegne za gradnjo železnice Divača-Loka-Celovec.
Goriškemu deželnemu zboru pa je došla prošnja tamošnje trgovske zbornice, da deželni zbor z ago vaija gradnjo železnice, ki bi vezala T r s t preko Gorice z zapadnimi državnimi železnicami ter da na to dela, da se ne zida železnica D i v a č a - L o k a. Prošnji tej so pripoznali nujnost, ter jo izročili posebnemu odseku, obstoječemu iz 9 članov.
V	G a 1 i š k e m deželnem zboru so gospodje Poljaki zopet pokazali, koliko da jim je do narodne ravnopravnosti. Poslanec Hamorak (Rusin) hotel je kot poročevalec na neke nagovore rusinskih poslancev odgovoriti v njih jeziku, ali Poljaki so mu prestrigli besedo z vsklicem: g/) v o r i t e poljski! Deželni maršal je na to opozoril rečenega poročevalca, da je že prejšnji deželni maršal odločil, da poročevalci morajo na eventualna ugovarjanja poslancev odgovarjati le v poljskem jeziku. — Taki so Poljaki in taki ostanejo! Ne razumemo pa, kako se to postopanje deželnega maršala ujema z njega lastnimi besedami, nedavno izgovorjenimi, da hoče namreč čuvati interese Rusinov ter da še ni pozabil, da so njega predniki govorili rusinski. Bile so le prazne besede, pesek v oči.
V	Dalmatinske m deželnem zboru govoril je poslanec Bianchini za združenje s Hrvatsko. Predsednik je govornika dvakrat poklical na red in mu slednjič odtegnil besedo. Govornik pa je apeloval na deželni zbor, katerega večina je res sklenila, da sme nadalje govoriti. Klaič in drugovi so zahtevali, da se gimnazija v Zadru pohrvati.
Vitanje države.
Z balkanskega poluotoka imamo udeležiti raznih zanimivih vesti.
Kralj Milan se je slednjič vender prepričal, da mu v Srbiji nikakor rožice ne cveto in da mu tudi nikdar več cvetele ne bodo. Mož je prihitel v Belgrad da bi se okoristil ob kontlktii, ki je nastal mej Avstrijsko in Srbsko vlado radi uvažanja prašičev. Pri znanem banketu visokošolskih profesorjev začel je ruvati in vzne-miijati javno menenje hoteč s tem izpod-kovati tla radikalnej vladi. Bližati so se bile namreč začele volitve za skupščino in kralj Milan se je nadejal — opirajoč se na nesrečni narodno-gospodarski konflikt — da zopet pripomore njega „idejam'' do zmage. Vsi pa vemo, kake so te , ideje" : orgije na račun uhoge dežele.
V	Sofiji so otvorili — kakor smo že poročali — Bolgarsko s e b r a-nje. Princ je pri tej priliki govoril, Stambulov pa narekoval. Vsa ta govorancija prinčeva ni bila druzega, nego ennn-
cijaciju Stambulova samega „pro domo*\ Zbornica je seveda pritrjevala princu, odnosno Stambulovu, vsaj je bila voljena s pomočjo znanih volilnih sredstev g. Stambulova.
Na Grškem bile so te dni volitve v poslansko zbornico. Zmagala je dosedanja opozicija sijajno: tri petine mandatov padlo jej je v naročje. Doseda-i\ji ministerski predsednik je že dal svojo ostavko.
DOPISI.
Iz Bazovice 27. oktobra t. 1. (Novi semenj, agitatorji, voda, vino.) — Oprostite mi gospod urednik in tudi Vi dragi čitatelji, ker sem čakal osmine, da Vam poročam naslednje:
Dne 20. oktobra t. 1. otvoril se je prvi semenj v Bazovici. V cenjenem listu »Edinost" čitalo se je še pred otvorenjem tega semnja, da je zanimanje zanj veliko; in res je tako. Živine se je prignalo okolu 300 glav, prodalo se je do zadnjega repa, kupcev je došlo nepričakovano obilo; le to smo obžalovali, da se neso gg.: kramarji in kramaree v obilnejšem številu vdeležili tega semnja, kajti ko bi se, gotovo bi ne bilo jim žal; prodalo bi se bilo mnogo, ker kupci so morali odhajati prazni domov. Slišalo se je od več strani, da se je nekoliko dni pred tem semnjem po nekaterih okrajih jako navdušeno agitovalo proti bivšem semnju, kar je tudi gotovo največ uplivalo na razne trgovce in prodajalni-čarje, da se neso vdeležili našega prvega semnja; pravim, da se neso, in ako se neso, bila je le dotičnikom lastna škoda, gotovo veči nego piscu teh vrstic; koji je le od daleč moledoval. Ali kar je bilo je bilo, in kar ni, pa b6! rekel je oni, koji je na slamnati strehi ogenj netil. Prvi semenj je tedaj prošel, sedaj nam je skrbeti za bodočnost. Prodno pa končam, naj še omenim, da so nekateri italijanski listi koj drugo jutro po bivšem semnju prinesli lažnjivo vest, da semenj v Bazovici ni bil nič kaj dobro obiskovan, toliko več, da je bil dne 20. oktobra na OpČi-nah. Mi svetujemo onej gospodi, da je najbolje, ako gremo vsaki se svojo vrečo v mlin; Če pa kdo misli mej potom prepad skopati svojemu drugu, uverjen naj bode, da se bode prej ali slej sam v vanj zdrsnil. Naša vas Bazovica je preveč na odprtem svetu, da bi jo kdo v neznano spremenil in to kar čez noč.
V	vas Bazovico pripelješ se lahko po petih glavnih cestah. Ko dojdeš, ali se pripelješ v vas, odpre se ti široka i dolga ulica; na obeh straneh so razne gostilne z velikimi dvorišči, hlevi in vsem potrebnim za popotnike in razne goste.
V	vasi je toliko vode, da bi lahko obdržavali tri semnje za živino na enkrat.
Letos seje povsod jadikovalo iu tožilo glede pomanjkanja vode, pri nas v Bazovici pa ni še zmanjkala, marveč vozili in nosili so jo še iz uaših vodnjakov v bližnje vasi. Ker pa pišemo ravno o vodi, naj še omenim, da ravno sedaj gospod Jupiter pluvius prav pridno namakuje naša na pol kraška tla. Nu, ker smo bili do sedaj le pri vodi in dežju, vrnimo se še pod kap, to je, poglejmo si nekoliko v gostilno. Tu ti je kapljica, da po pravici rečem: da kdor hoče dobro vince piti, mora k nam v Bazovico priti. Pa ne samo vina, ampak tudi dobro jelo se pri nas dobi. Bazovica je skoro nalašč ustvarjena za javne semnje. Tu je pravo središče, v koje te vodi pet glavnih cest, po kojih lahko pride: Brkin, Čič, Bržan, Istran, Okoličan, Tržačan, Goričan, Kraševec, Ipavec, Kranjec, itd. Glavue in najbližje železniške postaje, po kojih se morejo razni kupci i prodajalničarji pripeljati so: za Goričane: postaja Trst, ali Sežana; za Kranjce: postaja Divača in za Istrane; postaja Boršt, koja je le pol ure oddaljena od Bazovice. Opozoriti mi je tudi č. g.
čitatelje in drugo si. občinstvo, da dne 20. novembra ne bode semnja v Bazovici, pač pa bode na bližnjih Opčinah, kojemu tudi želimo dobrega vspeha. Drugi semenj pri nas v Bazovici pa bode dne 2o. decembra t. 1., torej ravno za Božič". Mi že sedaj iz uljudnosti opozarjamo gospode kramaije ter razne druge kupce iu prodajalce, da se druzega semnja v obilnem številu vdeleže, in naj ne poslušajo nasprotnih jim agitatorjev, kojim je mari le za lastni žep. Zatorej na sviđanje za Božič 1	Skalo vič.
Domače vesti.
Odbor političnega društva „Edinost*
ima svojo sejo drugo nedeljo, d n e 9. t. m. ob 10. uri predpoludneni v prostorih „Delalskega podpornega družtva". Ker je na dnevnem redu neka jako važna zadeva, prosimo gospode odbornike in namestnike, da se je gotovo udeleže.
Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval je višji poštni kontrolor, gosp. M a-tija Šorli 10 gld. ter s tem stopil mej ustanovnike. — V isti namen daroval je gosp. K a r o 1 H u t h, c. in kr. vojaški župnik, 1 gld. Prisrčna hvala blagima dobrotnikoma! — V pušiei „Slavjanske čitalnice" nabralo se je 6 gld. 40 kr.
Dar „Dijaikej kuhinji\ Temu preko-ristnemu zavodu daroval je višji poštni kontrolor, gosp. Matija Šorli 20 gld. Bodi izrečena iskrena zahvala v imenu učeče se mladine.
„Sokolski večer" je danes v hotelu „Europa". Program je velezanimiv. Ker je čisti dohodek namenjen zboru tambu-rašev—• teh naših ljubljencev — želeti je obile udeležbe.
Iz del. zbora tstorskega. (Nadaljevanje poročila o IV. seji.) Predsednik naznanja. da so poslanec Duki č in drugovi predložili naslednji predlog:
Z ozirom na to, da najnujnejša skrb države mora biti ta, da se spoštujejo pravice pojedinih narodov, koji jo sestavljajo;
z ozirom na to, da med one pravice spada tudi poraba narodnega jezika v vseh slojevi h javnega življenja, kajti jezik je glavni znak vsakega naroda;
z ozirom na to, da je to pravo v naravi same stvari ležeče in vrhu tega še vsakemu narodu zajamčeno v članu XIX. drž. osnovnega zakona z dne 31. decembra 1867, št. 142;
z ozirom na to, da hrvatsko oziroma slovensko ljudstvo sestavlja nadpolovično večino prebivalcev te zemlje;
z ozirom na to, da je pri c. kr. političnih, linančuih in poštnih oblastih v Istri mnogo uradnikov, kateri ne poznajo slovenskega, oziroma hrvatskega jezika;
z ozirom na to, da se c. kr. politične in finančne oblasti z občinami v obče s hrvatskim odnosno slovenskim jezikom ne poslužujejo jezika tega ljudstva ;
z ozirom na to, da se tako postopanje c. kr. oblasti protivi ne samo državnim interesom, ampak tudi jasnim določilom zakona
predlagajo podpisani, da izvoli visoki zbor pritrditi naslednjemu sklepu:
1.	Visoka vlada se poživlja:
a)	da imenuje za vse c. kr. urade, nahajajoče se v pokrajini lsterski samo take uradnike, koji so v govoru in pisavi popolnem vešči hrvatskemu jeziku, koje znanje morajo dokazati pred redno komisijo o priliki polaganja izpitov pri c. kr. namestništvu, oziroma finančnem in poštnem ravnateljstvu,
b)	da pazi na to, da se vse c. kr. oblasti v svojem poslovanju s hrvatskim ljudstvom v govoru in pismu resnično poslužuje hrvatskega jezik«.
2.	Iste pravice morajo se dovoliti tudi slovenskemu jeziku v onih okrajih, kjer prebiva slovensko ljudstvo.
"V formalnem pogledu predlagamo, da se ta predlog napoti na politirno-ekono-micuo komisijo v proučenje in poročilo in da se temu predlogu prizna nujnost.
Za predlog glasovala je vsa manjšina in skoro vsa večina.
Za tem stavili so poslanec Duki d in drugovi naslednji predlog:
Iz razloga, da živi v pokrajini Ister-ski — po popisu, objavljenim leta 1880 — med 278.000 prebivalci 164.000 prebivalcev hrvatskega, odnosno slovenskega občevalnega jezika; — iz razloga, da mora v vsakej, na zdravih načelih osno-vanej državi vsak narod že po naravnem pravu zahtevati, da se njega jezik rabi v vseh strokah javnega življenja;
iz razloga, da poraba narodnega jezika ima se osobito uveljaviti pri s o dne j stroki, kjer gre za najvažnejše interese pojedinčev ;
iz razloga, da je to pravo vsakemu narodu države naše zajamčeno v členu XIX. drž. osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. leta, št. 142;
iz razloga, ker je nadalje posebnim zakonom z dne 25. maja 1883 št. 34 drž. zak. zajamčeno vsem narodnostim v Istri, da se morejo posluževati svojega jezika pri vseh c. kr. sodiščih;
z razloga, da je naše kazensko postopanje osnovano na načelu jasnosti in naprednosti ter predpostavlja, da sodnik razume stranko, a ona njega, da se izjave stranke napišejo tako, kakor so bile izrečene, da se kazenske obravnave vrše v jeziku zatoženca in da se mu v tein jeziku izreče razsodba;
iz razloga, da so pri c. kr. sodiščih po Istri vzlic navedenim predpisom sodniki in uradniki, ki 'ne poznajo hrvatskega, oziroma slovenskega jezika;
iz razloga, da se uloge, pisane v hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku, ne reševajo pri vseli sodiščih v teh jezikih in da rešitve prošenj za vknjiženje ne vknjižujejo v tem jeziku v zemljiščne knjige;
iz razloga, da se zapisniki se stran-k uni hrvatskega, oziroma slovenskega jezika sestavljajo večinoma v jeziku, ki je strankam nepoznan;
iz razloga, ker se tudi kazenske obravnave vrše v jeziku, ki je zatoženim nepoznan in da se obsodbe izrekajo v nepoznanem jim jeziku ;
iz razloga, da mora hrvatsko-sloven-sko ljudstvo s pomočjo tolmača občevati se sodniki, ko se rešujejo najvažnejši Čini kazenskega zakona, ko je mnogokrat govor o življenju in smrti, kajti porotna sodišča pri kolegijalnih sodiščih v Trstu in Rovinju so tako sestavljena, da ne razumejo jezika, katerega govori večina prebivalstva te zemlje ;
iz razloga, da se tako postopanje protivi ne samo najelementarnejim zahtevam dobrega pravosodja, ampak tudi postavnim ustanovom;
iz razloga, da c. kr. prizivno sodišče v Trstu na hrvatske, oziroma slovenske pritožbe in utoke izdaja rešitve, sestavljene v italijanskem jeziku, čemur bi se moglo v okom priti, ako bi se delokrog prizivnega sodišča razširil;
predlagajo podpisani, da izvoli visoki zbor pritrditi sledečemu zaključku :
Pozivlje se visoko c. kr. ministerstvo za pravosodje :
1.	da imenuje pri vseh višjih in nižjih sodiščih v obsežju pokrajine Isterske samo take sodnike iu uradnike, ki so v govoru in pisavi vešči hrvatskemu, oziroma slovenskemu jeziku, katerega poznanje morajo dokazati pred redno komisijo o priliki polaganja praktičnega izpita;
2.	da. osnuje pri c. kr. kolegijalnih sodiščih v Primorju posebno porotno sodišče za hrvatsko-slovensko prebivalstvo Istre ;
3.	da pazi:
a) da se vsi spisi, vloženi pri kakem c. kr. kolegijalnom sodišču v Istri, rešujejo v jeziku, v katerem so se-
stavljeni, in da se razsodbe izrekajo v jeziku tožbe;
b)	da se prošnje za vknjiženje, sestavljene v hrvatskem, oziroma slovenskem jeziku, ne le rešujejo, ampak da se jih vpiše v zemljišno knjigo v istem jeziku;
c)	da se zapisniki pri c. kr. sodiščih v civilnih in kazenskih poslovili se strankami hrvatskega, oziroma slovenskega jezika pišejo v jeziku teh strank ;
d)	da se kazenske razprave vodijo in obsodbe izrekajo v jeziku, katerega prosijo obtoženci;
4) priporoča se visokemu c. kr. mi-nisterstvu za pravosodje, da se v interesu pravosodja samega in jezikovne ravnopravnosti osnuje v Ljubljani za pokrajine Primorje, Kranjsko, Spodnje Štajersko in Spodnje Koroško prizivno sodišče z italijanskim senatom.
V formalnem pogledu predlagamo, da se ta predlog napoti na politično-ekono-mično komisijo v proučenje in poročevanje, ter da se ta predlog proglasi nujnim.
Predlog ta je bil vsprejet. Dr. Ta-maro stavil je potem predlog, s katerim se poživlja c. kr. vlada, da odpre v Pazinu italijansko gimnazijo, ali pa na državne j gimnaziji v Pulji italijanske paralel k e.
Dr. Fragiacomo stavil je predlog, s kojim se pozivlje c. kr. vlada, da osnuje v Trstu italijansko vseučilišče ali vsaj pravno akademijo.
Oba predloga sta bila proglašena nujnim-	(Konec prih.)
Osnovalnl izvanredni občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva" bode v nedeljo dne 16. novembra t. 1. ob y24. popoludne v prostorih društva (via Caserma št. 12). Pri tem osnoval-nem zboru ima se izvoliti na podlagi novih pravil novo vodstvo društva in drugi društveni organi. Vsak drustvenik se torej opozaija, da od dneva osnovalnega zbora naprej ni več navezan vplačevati tudi v okrajno blagajnico, ker tudi to društvo je (postalo vsled novih pravil enakoveljavno tem blagajnicam. Novi člonovi se sprejemajo do osnovalnega zbora še na podlagi starih pravil in kedor torej prej pristopi, ima veliko prednost.
Iz Rojana se mun piše: Dovolite mi, da spregovorim par besed zaradi božič-nice otroškega vrta družbe sv. Cirila in Metoda v Ilojanu. Menenje večine Iiojan-čenov je, da bi se tudi letos božićnica napravila v šolskej sobi. S tem napravimo dvojno veselje, to je: veselje starišem in otrokom. Tako tudi prepričamo vse naše očete in matere, v kakovih dobrih rokah je njih deca. Pri tem pa se obračamo do vseh onih rodoljubov, ki so blažega srca preteklo leto nam pomagali, da bi tudi letos nas ne pozabili. Spoštovanjem
Cvetko.
La qucstiono Mandic Pod tem naslovom priobčil je „I/ Indipendente" članek, koji kar mrgoli nesramnih insult in pa — protislovij. Tenor članka pa je: Radi bi, ali si ne upamo. Članek je izvestno pisal kak radikalen poslanec, da bi opravičil italijansko radikalno stranko — ki je bila še pred kratkim kaj korajžna — zakaj da ni mogla ugoditi zahtevi ,Javnega me-nenja" (uničiti volitev Mandičevo). Vzrok je — to priznamo radi — kaj tehten: bali so se novih volitev. „Indipendente" pravi, da neso hoteli spraviti „uboge dežele" in italijansko stranko v nevarno krizo. Kar se tiče uboge dežele, le lepo molčite, glede italijanske stranke imate pa povsem prav: njej preti pogibelj. Te pogibelji se tudi ne bodo rešili, zalotila jih bode prav gotovo, prej ali slej. I s 11 a je naša. „lndipeudente" se čudi, da vlada osobi poslanca Mandiča priznava tolike važnosti. Ne brate, se motiš: ne gre za osobo Mandičevo, ampak za princip p a r 1 a m e n t a r i z m a i n
k o n s t i t u c i j o na 1 i z in a iu ta princip čuvati, je sveta dolžnost vlade.
Lahonska doslednost. Poluuradni list Mattino" j« loinoli penedeljek objavil članek z naslovom „Tutti a scuola", v katerem nahajamo toliko pikrih resnic in pravega kesanja, da ae nam zdi vredno ga deloma priobčiti. Mestni zbor, pripoveduje člankar, je sklenil odpreti vzporedni razred tretjega razreda na naestnej realki. Število dijakov mesto se krčiti zmirom bolj narašča, kar ae člankarju zdi slabo znamenje. Vlada je hotela hvalevredno skrčiti število učeče se mladine in preprečiti nevarni omikani proletarijat s tem, da je povišala šolnino ter zahteva večjih Sol n. pr. od le-karničarskih pomočnikov. Spravlja se na stipendije, koja učence v Solo vabijo in na njih nepravilno podeljevanje. Dosti je dan danes stipendijev in še Trž. občina dovoljuje vsako leto znatne svote v Šolske namene pospešujoč takozvani „omikani proletarijat*. — Do tu člankar brani na vse pretega modre (?) naredbe navčnega ministra, ki je s svojimi odloki umogočil šolanje bogatašem a zaprl vrata ubožnirn, čeprav pridnim učencem. Ali znamenitnejše so posledice, ki jih člankar iz tega izvaja: — „Tudi osnovanje pravne fakultete v Trstu, naravnem središču italijanskih dež^l nase države, bilo bi lehko iz necih obzirov škodljivo mladini. Kajti v tem, ko se dan danes roditelji dobro pomišljajo, predno pošljejo svoje sinove na vseučilišče, ki zahteva ogromnih žrtev, ako bi isto vseučilišče imeli doma, odpadli bi troški in število učeče se mladine bi se izvestno pomnožilo; več bi imeli juristov; in ker vsi bi ne mogli dobiti služeb, število pohajkovalcev bi vidno naraslo. Tudi v Trstu — ako bi imeli svoje laško vsemčilišče —• ponovil bi ne slučaj, da bi za mesto uradnega sluge prosili trije juristi 1 Naj reče kdo, da nam Se kaj manjka. Nikdo nam ne odreka naše podedovane kulture; laško vseučilišče bi nikakor ne bil jez proti širečem se slavizmu". Svetuje na to, da vlada in občina vzajemno gledata na to, da se omeji število šolajoče se mladine; ustanove naj se darovi pridnim kmetovalcem in obrtnikom.* Mi bi tega članka ne omenjali, ako bi za nas ne imel veljave; ali v njem nahajamo toliko nedoslednosti, da ae moramo ras čuditi, da Tržaško občinstvo veruje političnim kamaleontom, kakoršen je Mattinov Člankur. Pred par letij kader je ranjko društvo „Pro patria* prosilo za laško pravno fakulteto v Trstu, bobnal je „Ifat-tino" ob veliki boben ter na vse kriplje zatrjeval in dokazoval potrebo te šole, a danes pravi, da bi ista bila škodljiva mladini; poudarjal je tedaj navadno laž, da je italijanska kultura v nevarnosti, a danes trdi, da jej od nikoder no proti nevarnost; tedaj je zabičeval lehkovernemu občinstvu, da bi pravna fakulteta v Trstu zajezila nevarni slovanski naval, a danes trdi nasprotno. Mi smo že ob svojem času trdili, da je Trstu laškega vseučilišča treba toliko, kakor Krasu kamenja in do tega prepričanja prišli so danes tudi — Lahi, ako smemo tako imenovati „Mattinove" pri-vržence. .Mattinov11 člankar sicer omenja nevarnosti omikanega proletarijata v Trstu, ali pravih uzrokov noče navesti, ker jih v svojej slepoti noče spoznati. Glavni uzrok je pedagogiška pomanjkljivost vseh Tržaških občinskih Sol. Gospoda hočejo gojiti fanatični italijanizem ali ne ved6, da je laški omikave mladine v Trstu polovico prevoo. Ta mladina za javne službe ni sposobna, kajti občinstvo v Trstu n ipovsem laško, ampak z večiue. Imejte jih na svojej dusi frkovce, koje ste hoteli pretvoriti v pristne Lahe, a sedaj vas pros<£ kruha in vi jim ga ne morete ponuditi ! —
Veselje v Izraelu. Stoprav je brzojav prinesel v Trst vest, da je državno sodišče zavrglo odlok notranjega niiuisterstva, s katerim se je prepovedalo osnovanje novega šolskega društva za Lahe, zavladalo je v tržaškem lahonskem izraelu največje veselje. Najrudečejši odvetniki, pi-
sani in pisači in drugi kričači posegli so koj v žep, ter nabrali prvo svotojza „narod*. „Indipendente* je bil tako vesel, da je nekaj preveč zakrožil, radi česar so ga spravili pod ključ; „Piccolo*4 se je ponašal s svojimi izvirnimi telegrami ter delal „gešeft* ; vetrnjak „Mattino* je veselo vest potuhnjeno naznanil ne rekši ni bev ni mev; .„Oittadino* se je o stvari sukal kakor mačka okrog vrele kaše. Zadnja dva sta se po svojej navadi vedla jako prekanjeno boječ se vlade, ki jim daje jesti iz svojih jasel. Najodločnejše se je še vedla vladna „Adria", ter povedala, kake misli ima prav za prav vlada o tem društvu. — Itivše društvo „Pro patria" je ministerstvo notranjih poslov razpustilo, ker je prekoračilo svoj delokrog, ter stopilo na politično polje. Par zagrizenih Lahov napravilo je koj utok ter predložilo vladi pravila ranjcega društva premenivši samo naslov. Državno sodišče je potrdilo prepoved prejšnjega društva, a glede „Lega nazionale" ni pritrdilo slavnej vladi. O teli odlokih zdi se nam, da so uprav nasprotni staremu reku: si dno faciunt idem non est idem. Tu se nam zdi in z mirno vestjo prorokujemo, da, kar je začela „Pro patria*, nadaljevala bode „Lega". Delovanje bode brez dvojbe i d e m. Ali državno sodišče je drugačnega menenjain mirna Bosna! Oticijozna„Adria* piše tedaj v tem obziru : Evropski položaj ne bode se spremeni* vsled kričanja in delovanja iredentarjev ; to kričanje more samo škoditi avstrijskim Italijanom, kajti vzbuja v vladi sumnje ter jo sili, da ne sme z njimi enako postopati, kakor more z mimo vestjo proti Nemcem in Slovanom, kateri ne le da nemajo centrifugalnih namenov in teženj, ampak vporabijo vsako priliko, da najprlsrčniše izkažejo svojo zvestobo do države. Ako novo društvo res meni, da preti laškemu elementu nevarnost od Nemcev in Slovanov, skrbeti bi moralo pred vsem, da se poniža pred javnim menenjeiu in pred vlado. Ali ono brez dvojbe ne bode hotelo zapustiti starih tradicij, ki toliko škodijo italijanskej narodnosti v Avstriji". — Teh tradicij torej novo društvo ne bode zapustilo, iu te tradicije so namreč: vez avstrijskih Lahov z enostranskimi in veleizdajska namera; polaščiti avstrijske dežele, kjer bivajo Italijani, ter je pokloniti nekdanjej uospo-dinji Italiji. Je-Ii mogoče, da bi znani ru-deči strastneži vklonili glavo pred vlado ter plesali, kakor jim ona godi. Tega ne bodo storili. Z novim šolskim društvom „Lega nazionale* dobili so nov povod demonstracijam in škandaloznim proti-avstrijskim akcijam; dobili so palico, b katero bodo tepli njim predobro naši vlado. V kratkem se bodo naši odločiln. krogi trkali ob prsi: mea culpa, met culpa!
Meetna delegacija je na prošnjo ške-denjcev za podporo v dobavo cerkvenih stvari v novej cerkvi sv. Lovrenca, odločila, da prepusti za sedaj vernikom, da skrbe za nakup orgelj, oltarjev in klopi ter obljubila, da ob svojem času predlaga mestnemu zboru, da dovoli [kako podporo.
Vinska doklada. Tržaška lista „II Pic-colc* in „II Mattinu" se že več dni skušata, kako bi bo .'i slepila lehkoverno ljudstvo. Pri tem sta s: pa „Mattino" in „Piccolo" vedno v nasprotju se svojimi trditvami Prvi dokazuje, da je črno, (lrugi, da je belo. Oba se pa spoštljivo imenujeta „con-fratello". I nu, saj tudi razbojniki so — bratje. Razpravljata namreč prašanje o vinskej dokladi ter oba se hočeta prikupiti ljudstvo. „Mattino" trdi, da po seda-lijej uredbi užitninskega davka na vino plačuje delalec in sploh ubožec pri vsakem litru vina do Ki kr. več nego bogatin. „Piccolo* pa to zanikuje, rekoč, da ubožec plačuje samo 8 kr. več, ali magi-gistrat mora vzdrževati šole, ognjegasce itd., kar brez doklad bi ne mogel. Stvar je jako smešna in vredna, da sc na njo pazi. Najbolj smešno je pa to, da „Mat^
tinou zagovarja ..državni" nžitninski davek, ki se uvede po odpravi proste luke, a pobija občinsko doklado; „Piccolo" pa opravičuje magistrat in skače na vlado. Prvi namreč je iz vladinih, drugi iz ma-giatratovih jasli.
Za av.-og. Lloyd. Predsednik baron Morpurgo mudil se je te dni v Carigradu, da tamkaj študira slabe Lloy do ve razmere. Pri vsem tem si je pa privoščil bogato pojedino na parniku „Urano", h katerej je povabil vse Carigrajske veljake. Vedel se je sploh po navadi Lloydovih upravuikov-potrošno, kakor bi razmere društvene bile Bog ve kako cvetoče, Lloydov sedai\ji položaj ni menda ugoden za prirejanje banketov.
Za Riharda Boldrina. namreč za ono siroto, ki je pri razpoku petarde v Her-manstorferjevej tiskarni izgubila desno oko, dovolila i* mestna delegacija zopet 200 gld. To je storila bolj na tilioma, kajti se je bala javnega menenja in gospoda na magistratu uvideva, da krik škodi njih ideji —
Izneveril je v c. kr. deželni blagajni v Celovcu blagajničar Henrik Kuess svoto: gl. 1.741.18 ter odnesel pete. Dosedanje; preiskave bile so brez vspeha.
Dunajska borsa
31. oktobra.
Živic in družb, v Trstu
imajo v avojej zalogi, ulica Zonta Št- 5, vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a I k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje pužarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; uilatilnice in čistilnice za žito, mrvil-niče za koruzo, slamoroznice, stiskalnice in mastiluice za grozdje itd.
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah.	j 7
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porab-Ijenje njih delo, druga.
Schivitz & Comp.
Enotni drž. dolg v bankovcih	--gld	8H.35
n v srebru —		88 .">j
Zlata renta — — — — — —	_ _	107 -
5°/0 avstrijeka renta — -- —	— — .	1 oo.(<o
Delnico narodne bstik« — —	_ _	-.71-»- —
Kreditne delnice — -- — —	— A	3U;i —
London 10 lir sterlin - — —	_ _	ti 4.85
Franoodki napoleondnri — —	—" m	
C. kr, cokini — — — — —	— __ n	o.4 7
Neninkt« marke — — — - —		[ti.52 V,
Srčen pozdrav
vsem prijateljem in znancem, od katerih se nisem mogel osobno posloviti pred svojim odhodom iz Kopra v Gorico.
Prof. dr. Franc Kos.
Kotranove sladčice
katero izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon flt. 334.	1-30
Velika poraba ki jo dandanoR v navadi izrabili kotranove izdelke prepričata 1110 je, fS dii peni /fii*el «am izdelovati i/, pristnega t? kf.tr
altovima izvlečka iz Norvedškega rr"
izvrstne stii«16ieu podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva.	jr
Te «lad<'ice imajo isto mor kakor kotra-nova voilti in glavice (Kapsule), lažj- ho, proživojo in prebavijo tor se prodajajo po prav ni^ki j ceni. Da se ogne ponarejanju na enej iibtti vdobljono ime izdelovatolja Prendinija iu nn druge j be.sodo Catrame V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škutljicali po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarmth v družili deželah.
JAKOB KLEMENC
trgovec	9—10
Via S. Antonio.
Ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega in druzega blaga za žensko obleko te se vedno nahaja v veiikoj množini izborne koloni)te, baršuna, platna in fianele v raznih barvah. Dobe se bela zagrinjala vsake vrste in velikosti. Postrefi more z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in ženskimi ogrinjali Na izbor ima možkih za-vratuic in ovratnikov, in vsake vrsti svilenih dežnikov. V obilnej meri se dobi za gospe vsaktere preprogo in lišpa za plese in že-nitvo in to vvdno nove, moderno in nezale-žano blago. Vsaka naročba na deželo [po obrazcih ali inuštrih] se izvrši hitro in točno ter bthko nekatere vrsti blaga brez daca na deželo posije1 Svilnato hlago je vedno naj-novejsoga izdelka; svilnato trakove vsake velikosti za plešo, ali ea nagrobne vence, kakor tudi zlate in srebrne franže se dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v raznej fiirokosti. Ravnokar prispele novo jopice iz trikota za ženske. Za obilno naroebo se priporoča vsem p n, domačinom, da ga pogostoma z naročili počastijo.
A. BONNE
krojač, Ts^fl
Corso Ste v. 4. II. nadstropje
izvršuje točno in po najnovejšem kroju obleke za gospode. lina v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge stote, po jako ugodnih cenah.
Avgust Brunner
TRST Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spa- !■
dajoča dela kakor: STROJE, PltEŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA i OMREŽJA, STOLPE, \ CEVI. večja in munja POPRAVLJANJA. j
Za notranje dežele prosto carine.
V
Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
ttbernimmtalleeinsehlii-gigen Arbeiten nls : MASCHINEN, PRES8EN, 1'UMPEN,
OITTER, SrtULEN, Rv HREN, griissere und kleinere REPARATUREN. Nach dem Inlando zollfrni.
Telefon štv. 291.
8 12
pripravljena od lekarja g, PICCOLI-ja v Ljubljani, je upllvno zdravilo, ki krepčA želodec, mehčiL činti, odpravlja zlate žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spada joči h snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, čo se prav del j časa rabi.	7—15
Baence za želodec pofiilja izdelovatelj proti po&tneniu povzetju v škatljah po 12 stekleničič za gld 1.36 ; po 24 za gld. 2.R0 po 36 za gl. 3.84 ; po 44 sa gl. 4.2»; po Uli za gl. 5.2«; po 110 za gld, 10*30; po .>50 za SO kr. — V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tii- in inozemskih Ikarnah.
m	" nI
SRiccardo Dioelli S
Lffl Via S. Lazzaro it. 15, Trst.
[y Zaloga alabastra vsake kvalitete ffi	in oblike.	jjjjj
1 Tovarna za gips 1
Ijjjl različnih vrat na drobno in debelo.
[y Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih fjjjjj	cenah. 40—44
Zdravnik za zobč
Iz Bollerede?
via Dogana št 2 12—13 ordimgc od 9. do 5. ure.
I
Up
m m m k
M
Lti
m p
i Tlll
m
ai
quitable
zavarovalna družba na živenje združenih držav
120 Broadway, New-York.
Ustanovljena I. 1859 v edino nvrho. da sprejema zavarovanja na Živenje. Konceaijonirana za kraljestva iti dežele zastopane v drž. zboru avstrijskem vsled prev. ministerske naredbo od dne 11. oktobra 1882 Stev. 6499.
. gld. 267,875.772 56,802.685 „ 1.577,541.665 „ 438,160.250
y
m
(Uri
m
i
m
Skupna glavnica koncem 1. 1889 Od katere reserva prebitek 4% Stanje zavarovanj leta 1889 Nova zavarovanja „ „
i« s
•• s
kil! j M
m bil fitl
povrat,
Ves prebitek se razdeli moj zavarovan e ne da hi bili isti obvezani na slučajni
hi fi
I i i
m
m
t "Lj
KREMSKI ZENOF |
»ivežeskuhan, najfinejši, sodček za po-, skušnjo a 1 gld. — sodček 5 kil 21 gld. 40 kr., sodček 'J/4 kila 1 gld. 60, kr., 12 kilo 4 gld. 50 kr; zenof za; za ženske, sladak in mil 28/4 kila 2' ^ld. — na debelo razpošilja najcenejše j E. Michel,
5"2	tovarnar r e n o f a I
Krems, Nižje-Avhtrijnko.
tržaška hranilnica
Spre jemlje denarne vloge v liunkovcili od oO noč. do vhact-ga zn* skii v«ak dan ▼ tednu razun praznikov, nt ro o(t 9—12 uri' opohidii«. Ob ■ pd- Ijab pa od 10-lJ ure dop. Oltrnatl ua knjižice. . . . . . Plačojt vnuk .lun od 9—12 ureupolndne. Ziioski" no 10u cld. |Trc.;j, zneake t reko 1(K) do 1000 vid m ra h- <-d-p>vedati dni, zn- ake preko 1000 t Id. pa :» dtilj prej. Elkcmptujatn njii-e domiclllrana na tržaškem trgu po..........5V/o
Posojuj« na uržavne pupi rje avstro-ogr^ke
dv 1000 gld. po...... . 6'/t°lo
Višjn ziifflke od 1000 do 5000 gld. v tekočem računu po ..... . 5Vi°;e W.2je avote po dogov(»ru. Daje di'iinr proti vknjIŽeiiju na poa^atva v TrNtu. Obri-sti pn dogovoru.
TRST, 2. oktobra 1N90	20 - 24
I
m Uril
M
nt)
m pt m
rti
m
pil ioii
ti
G(|iiltal)le ima kot poHebno jamstvo za tivstrijske zavarovance poHlopje Dunaji (Stoek im Kisenplatz) vredno «1. |,:tOO.OOO.
C£c|U Italtlf Hprejema zavarovanja na bledeče kombinacije:
1.	Proste tontine t. j., da zavarovancu, plačujo6emu »kozi gotovo Število let, ki ne določi pri podpiaanji oglasila, ne izplača dotična letna dividenda, ampak ontiine v posestvu družbe iu po preteklem določenem času se razdeli njej živeče zavarovance Ako umrje zavarovanec kadarkoli poprej, doaegel je v korist avojej rodbini namen, kajti družba izplača tej vho zavarovalno svoto. Ako zavarovanec pa živi do določenega čaaa, vživa sam najobširnejge sad svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja sme se zavarovanec po enem letu gibati povsod kamor mu drago in tudi v slučaji dvoboja, samoubojstva in sodnijske smrtne obsodbe izplača družba rodbini vso zavarovalno svoto in sicer to tudi po enem 2avarovatnem letu. Izključeno je »eveda voja&tvo v vojskineii času..
2.	Polovične tontine te HO jednake prostim, samo da je zavarovalnina nekoliko nižja in zavarovančevo prosto ribanje, dvoboj samoubojstvo itd, stopi fie-lo s tretjim zavarovalnim letom v veljavo. — Obrok tontin znuša 10, 15 in 20 let.
•">. Navadno zavarovanje na slučaj smrti z letno dividendo, katera se prične z drugim zavarovalnim letom in jo sme zavarovanec sprejemati vsako leto, ali jo lehko pusti
pouinoženje zavarovalnega kapitala, pri tem slučaji se svota pomnoži skoraj za trikrat Pri tem načrtu so zavarovalnine jednake istim polovičnih tontin.	5 — 10
Vsaka poizvedovanja radovoljno.pojasnjuje
Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd.
Trstu pri Antonu Scacoz, trg sv. Ivana štev. 2 II. nadstropje.
fl m
m
m lili tii m ILErji
iTil
ILtrT m HTf
fTil
m m uri iiil Ilifi
m i I
CARLO PIRELLI
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenali in na vse kraje.	10-17
Lastnik pol. družt'n „E^inoit".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" h Antverpena
direktno v
Nev Jork & Ptiiladelfijo
koneesijonovana ćrta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani xaatop 37 —42
Ludwig Wielich
na Dunaju, IV WeyringergaBS0 17, ali pri
Josip-u Strasser-11
Speditionabureau fur die k. k. Stnatabahnen in Innsbruck.
čast nam je preporučiti p. n. obćinatvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa ao-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi provldjenu.
JEDINU SLAVENSKU
TISKAHU
U TRSTU
lata prima i obavlja svaku naručbu bilo koje vrsti knjigotiskurskoga posla to prcporuča se osobito za ovo vrsti tiskanje kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artljn i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnloe, zaručne i vjenčane objave, pozive, mzporede. ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlitnike, punomoći, oienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne ceduljo, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
l>rži u zalihi (ekludiHĆu) hvo potrebne tiskanice i knjigo za crfivon" ureda.
Onda ima na prodaj tdiedfeoo knjigu ; KmutijHko berilo za nadaljevalne toi-aje ljudskih fiol in gospodarjev v pouk ciena priju &0 »v6.
nada -IO tvrdo vezana......n. ©O
Sodnijski obrazci »antavil li. Trnovoe . . »
Vilini Tel, prevod Cugnora......n- -IO
Ljudmila prevod J Lobana ..... n. IO
Filip prevod Križraana.......n. IO
Antigona provod Križmana......n. IO
Pjeama o zvonu preveo A. K. Istranin . it. IO Iatra pjesma	„ A. K „ . . n. IO
Ovo su knjigo jnko prikladno ilarnvo o prazuioih zato ili si. občinstvu prvporuAamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Doiesc
Via Carintia br. 28 u Trstu. Tiakarn« Dolenc v '1'rtitu