Leop. Paljk Skrb za drobne ptice pozimi Nikoli ne bi človek verjel, koliko tisoč škodljivih žuželk uniči na leto droben ptiček. Zato so ptiči pravi stra-žarji naših sadovnjakov. Opazovali so siničji parček, ki je prinesel hrano mladičem v gnezdo v eni uri 60 do 70krat, t. j. dan 500—600krat. Ce od-goji sinica, ki vali dvakrat na leto, vsakokrat devet mladičev, tedaj uniči samo ena 20 članska siničja družinica na leto do 150.000 srednjevelikih go-senic, 120 milj. jajčec in bub, t. j. 100 do 150 kg raznih živalskih škodljivcev. Morda pa porečete: >Kdo neki more to tako natančno trditi, ko tega nikoli prešteti ne more?« Res je. A približno število pa vsekakor lahko ugotovimo. Recimo, da čepe v gnezdu samo štirje mladiči in da požre vsak na dan le 50 go- senic. Izračunajte, koliko požro ti štirje mali »požeruščkic na mesec! Nič manj ko 6000 gosenic. Koliko bi pa ta ogromna gosenieja golazen požrla na vrtu in v sadovnjaku, vemo prav dobro vrtnarji in sadjarji ter vsi ljubitelji narave. Ali naj vam še nadalje govorim o koristi naših drobnin ptic? Mislim, da ni potrebno, ker vsi dobro vemo, da so drobne ptice zlasti sadjarjem največje po- močnice, ki uničijo več škodljivega mrčesa kot ga morejo uničiti s škropljenjem ¦vsi napredni sadjarji. Čemu sem vam vse to povedal? Zato, da tudi vi ne pozabite zdaj pozimi svoiih malih dobrotnic. Ko zapade zunaj visok sneg, so naše sirote v najhujši stiski in potrebi. In prav tedaj jim moramo priskočiti na pomoč. Kako? Na q]j;no ali na vrt jim postavimo krmilno hišico, ki jo sami lahko napravimo s prav majhnim trudom in brez posebnih stroškov. Krmilnica mora biti tako napravljena, da ne more vanjo nafetavati sneg. Ako natrosimo ptičkom krušnih drobtinic na okno ali kam drugam, kjer jih lahko sneg razmoči, je to zanje silno nevarno. Ako ptice zmrzlo in mokro hrano použijejo, navadno poginejo. Zato skrbimo, da bo koritce v krmilnici vedno suho. 'Nad krmilnico je zato treba napraviti tako veliko streho, da ne more sneg naletavati v notraniost in zmočiti hrane. Streho prekrijemo še s strešno lepenko, da ne more voda pronicati v krmilnico. Lično krmilno hišico, ki popolnoma služi svojemu namenu, vidite tu na sliki. Vsakdo izmed vas, ki je količkaj ročen pri delu, jo lahko sam izdela. Hišica je pritrjena na 10 cm debel kol, ki je trdno zabit v zemljo. Nad zemljo sega 170 cm visoko. V višini 130 cm sta pritrjeni dve letvici, na njih pa 45X80 cm veliko krmilno koritce, ki ima v sredi zvrtano luknjo, da ga moremo nasaditi od zgoraj dol na kol ter z žeblji pritrditi na obe vodoravni letvici. Še prej pa je treba pritrditi okrog koritca 5—4 cm visoke Ietvice, da ne more yeter odmesti hrane na tla. 30 cm niže lahko pritrdimo prav malo deščico, kamor natresemo nekoliko zrnja, da privabimo na ta način ptičke h krmilnici. Kako pritrdimo nato še streho, vam kaže dovolj nazorno slika sama. Zgoraj pribijemo na kol 70 cm dolg dovolj močan prečnik, na obeh njegovih straneh pa po dve 5 cm debeli poševni letvi, ki jih nato pribijemo še na pokončne letve, ki smo jih že prej pribili na vogale krmilne deščice. Zaradi trdnosti se priporoča pritrditi še vodoravne letve, kot vidite na sliki. Streho prekrijemo najprej s tenkimi deščicami, nato še s strešno lepenko. Prav tako opažimo z dešči- cami ali pa s steklenimi šipami odprti stranici, da ne more skozi naletavati sneg v koritce. Hišica je do- končana. Morda se boste čndili, ker ni takšna. ko< Krmilnica 189 jih navadno vidite na posameznih vrtovih in tudi v mestnih parkih? Je pa mnogo boljša od onih, ker je v takšnih krmilnicah hrana bolje zavarovana pred pada-vinami. Ob obeh daljših straneh je med koritcem in streho okrog 20 cm prostora in iu morejo ptički neovirano ven in uoter. Nikdar siti vrabčki si v krmilnico niti ne upajo, medtem ko najdejo bogato pogrnjeno mizico kaj kmalu drobne siničke. S čim pa boste krmili ptice pozimi? S semenjem. Najboljša ptičja hrana je zdrobljena konoplja, zdrobljen oves, proso ter seme sončnic in maka. Pa tudi suhe krušne drobtinice so dobre, le da morajo ostati suhe. Moker kruh, kuhan krompir ali kuhan riž ter slanina ptičkom silno škodi. To pa zato, ker se takšna hrana zunaj skisa. To je pa strup za ptičke. Ako ste nabrali ih posušili že jeseni bučne in kumarčne pečke, dalje bezgove in jerebikove jagode, jih tudi lahko krmite ptičkom. Pa tudi košček loja ne pozabite obesiti v krmilnico. O »ptičji pogačk ste v IV. razredu ljudske šole gotovo že slišali. Kako jo napravimo? Razno semenje zmešamo v posodi in zalijemo z raztopljenim gove-jim lojem. Ko se loj strdi, pogačo raz-režemo na manjše kose, ki jib. nato obe-simo na bližnje veje ali kamor koli. Prav tako lahko napravimo tako zvani krmilni lonček ali krmilni zvonec. Vzamemo maj-hen svetlični lonček. Skozi luknjico na dnu vtaknemo leseno palčico z dvema kratkima stranskima vejicama. Lonček napolnimo s semenjem in zalijemo z raz-topljenim lojem ter zmešamo. Ko se loj strdi, je krmilni zvonec narejen, in ga obesimo z odprtino navzdol na vejo bliž-njega drevesa. Najboljšo ptičjo pogačo naredimo iz polovice semenja in polovice loja. Za 1 kg mešanice potrebujemo 50 dkg loja in 50 dkg raznega semenja (na primer 15 dkg zdrobljene konoplje, 15 dkg zdrobljenega ovsa, 5 dkg prosa, 5 dkg mako-vega semena, 5 dkg semena sončnic in 5 dkg posušenih bezgovih jagod). Namesto cvetličnega lončka vzamemo lahko kakšno drugo posodo. Kdor nima ne enega ne drugega, naj odžaga pol metra dolgo in dovolj močno vejo ter izvrta vanjo 5 cm široke in prav tako globoke luknje 10 cm narazen ter jih napolni s semenjem in lojem. Vejo obesite na drevo. Čudili se boste, kako kmalu bodo drobne siničke zaslutile, da je prav zanje, ki so pozimi največje sirotke, bogato pogrnjena mizica. Vrabcev tja ne bo, ker se ne znajo oprijemati viseče veje. Ko boste, dragi otroci, gledali skozi okno tople sobe naše ptičice, ki se bodo veselo in zadovoljno smukale okrog krmilnice ter si polnile lačne želodčke, boste gotovo tudi vi poskakovali od veselja, ker boste občutili y svojih srcih, da ste mnogo koristili drobnim in revnim ptičicam.