KJE SO MEJE? Včasih poslušam ljudi, ki so jih polna usta strpnosti in sprejemanja ... Potem pa se kaj hitro lahko zatakne pri drugače mislečih in velikodušne strpnosti je v hipu konec. Ni problem sprejeti in spoštovati ljudi, ki mislijo podobno kot mi. Problem nastane, ko se naSe in tisto drugo mnenje močno razlikujeta. Ko nekdo skuša prodreti v naSe misli in s svojo miselnostjo zrušiti naSa načela. Kako pa v teh primerih? V takih primerih imamo več možnosti - še vedno vztrajamo pri svojem in skušamo sogovorniku dokazati, da smo mi tisti, ki imamo prav, ga pozorno poslušamo in si mislimo svoje ali pa mu enostavno obrnemo hrbet. Ta zadnja pot je verjetno najhitrejša in v mnogo primerih kratkoročno najboljša rešitev, vendar pa žal velikokrat neizvedljiva. Menim, da se je v takih primerih najbolje vsaj poskuSati vživeti v kožo sogovornika in ga poskušati razumeti, kar je velikokrat strašno težko. Počasi si potem najdemo krog ljudi s podobnimi načeli in tam se počutimo prijetno in varno. Ker pa nimamo te sreče, da bi srečevali same podobno misleče ljudi, se moramo pač ukvarjati tudi z drugače mislečimi. Kaj kdo misli, kakšne so njegove življenjske vrednote, kakšne barve je njegova koža ali pa celo -kateri stranki pripada, je v resnici zelo nepomembno. Štejeta človek in njegovo srce. Res je, da je potrebno včasih jasno in glasno povedati svoje mnenje, mislim pa, da to lahko naredimo na človeški način, človeka ne prizadenemo ali celo osramotimo. Verjamem pa Se nekaj: ljudje, ki stalno ponižujejo in vsevprek kritizirajo, so ljudje, ki so v resnici strašno nezadovoljni s seboj. Svoje nezadovoljstvo pa je najlažje prikriti tako, da iščemo napake pri drugih. Zazrimo se vase in najprej uredimo svoje življenje, vsem nam bo lepše! Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 26. maja, je 10. maj. obvestila Občina Lukovica v sodelovanju z občinami Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin v okviru Podjetne regije VABI na 15. spomladansko cvetlično razstavo v Arboretum v Volčjem Potoku (razstava tulipanov, razstava cvetja pod steklom z. razstavo orhidej in tropskih metuljev). Razstava bo potekala v času od četrtka. 27. aprila 2006. do torka, 2. maja 2006. med 8. in 20. uro. V petek. 28. aprila 2006. med 10. in 17. uro, se bo predstavila Občina Lukovica z - Dekliškim pevskim zborom Mladost - KUD-om Fran Maselj Podlimbarski s pletenjem slamnatih kit in ostalih izdelkov iz slame in ličja - promenado Godbe Lukovica Društvo podeželskih žena Lukovica bo poskrbelo za kulinarične dobrote. Vljudno vabljeni! Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja prosto strokovno tehnično delovno mesto v Režijskem obratu: OSKRBNIK ČISTILNE NAPRAVE za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom Izobrazbeni in ostali pogoji: - IV. stopnja elektro, kovinarske ali druge ustrezne tehnične smeri, - vsaj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu, - opravljen preizkus znanja za strojnika centralnega ogrevanja, - možnost dežurstva izven delovnega časa in opravljanje ostalih zadolžitev v Režijskem obratu, - vozniški izpit B kategorije. Vloge z. dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica najkasneje do 15. 5. 2006. Vse dodatne informacije dobite pri svetovalcu župana za gospodarske javne službe Tomažu Cerarju na tel. št.: (01) 7296 316. C« Darko Gognjavec, direktor OBVESTILO AS Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem DOkVl2AL.EE razporedu: PETEK, 5. 5. 2006, OD 13.30 DO 18.00 NA TROIANAH PRED GASILSKIM DOMOM PONEDELJEK, 8. 5. 2006, OD 8.00 DO 12.00 V BLAGOVICI PRED PISARNO KRAJEVNE SKUPNOSTI PONEDELJEK, 8. 5. 2006, OD 13.30 DO 18.00 V KRAŠNII PRED GASILSKiM DOMOM TOREK, 9. 5. 2006, OD 8.00 DO 12.00 IN OD 13-30 DO 18.00 V LUKOVICI PRED KULTURNIM DOMOM JANKA KERSNIKA Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA registrirati v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda! S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljaven osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila! m obvestila SREČANJE GRADIŠČ SLOVENIJE 2006 V GRADIŠČU PRI LUKOVICI 24. JUNIJA 2006 Ideja za srečanje GradiSč Slovenije se je porodila že leta 2001 prav v našem TI). Letos bo to te <). srečanje, ki ga zopet organiziramo v občini Lukovica, torej ponovno v Gradišču pri Lukovici. To ni srečanje samo "Gradiščanov", ampak bo to velika kultumo-zabavna prireditev, namenjena vsem, ki si Želijo preZiveli lep dan v naravi in ob dobri vaški kulinariki. Po Želji bo organiziran ogled cerkve sv. Marjete ali pohod okoli gradiškega jezera. Ob tej priložnosti obveščamo vse rekreativni- tekače, da na 3. tek okoli gradiškega jezera nismo pozabili. Tek bomo organizirali jeseni, torej je za trening še dovolj časa. Vabimo vse bližnje in daljne ljubitelje druženja, narave in zabave v zelo prijeten del občine Lukovica, Gradišče pri Lukovici, na SREČANJE GRADIŠČ SLOVENIJE 2000, ki bo 24. junija 2006. (Informacije: Katarina Ccrar, GSM: 031/359425) KGZS - Zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba Lukovica 43 e-pošta: kss.lukovica@lj.kgz.s.si tel.: 01/72-35-116 • SUBVENCIJE 2006: Vse, ki se še niste nan^ili za izpolnjevanje in elektronski vnos subvencijske vloge za leto 2006, pozivam, da se takoj osebno ali po telefonu dogovorite za vaš termin. Zaradi nemotenega dela vas prosim, da se naročite v času uradnih url Več o vsem lahko preberete tudi v prejšnjih številkah Kokovnjača. Spremembe že oddanih vlog pa so možne do 31. 5. 2006. • KLAVNE PREMI1E: Zahtevek za posebno in klavno premijo ler dodatno plačilo za govedo, ki je Sla v zakol od začetka leta do konca aprila, je potrebno vložiti od 15. do 31 5. 2000. • TESTIRANJE ŠKROPILNIC bo v petek, 5. 5. 2005. od 8.30 dalje na parkirišču pred cerkvijo v Šentvidu pri Lukovici. Izvajalec testiranja je biotehniška fakulteta. S seboj pripeljite vodo v cisternah, da se bo testiranje- lahko izvedlo. Škropilnice za nanašanje fitofarmaeevtskih sredstev je potrebno testirati vsaki dve leti! • TEĆAI-VARSTVO RASTLIN: Osnovni tečaj za varstvo rastlin bo od 23. do 25. 5. 2006 v Zadružnem domu v Dobrunjah pri Ljubljani. Po končanem tečaju in uspešno opravljenem izpitu dobite potrdilo o pridobitvi znanja iz. varstva rastlin, ki ga po Zakonu o varstvu rastlin mora imeti vsak tržni pridelovalec. Prijavnico in podrobneje informacije dobite pri meni. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. • GERK - odjava zemljižč. ki niso več v uporabi kmetijskega gospodarstva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) opozarja, da precej nosilcev, ki so v letu 2005 vrisali GERK za določeno zemljišče, pa tega zemljišča v letu 2006 ne uporabljajo več, te spremembe v evidenci GERK-ov ni uredilo. MKGP zato poziva vse nosilce kmetijskih gospodarstev, ki iz kakršnega koli razloga določenega zemljišča v letu 2006 ne uporabljate več, bodisi da ste zemljišče prodali, oddali v najem ali vam je prenehala zakupna pogodba in spremembe GERK-ov še niste uredili, da se za termin vnosa sprememb GERK-ov dogovorite na pristojni upravni enoti oziroma na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, če ste zakupnik njihovih zemljišč. Nosilec kmetijskega gospodarstva je v skladu s predpisi dolžan javiti vse spremembe podatkov, torej tudi spremembe podatkov o zemljiščih v uporabi, v register kmetijskih gospodarstev v roku 30 dni od nastanka spremembe (Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št 54/00, 52/02 ZDU-1, 58/02 ZMR-1, 45/04 ZdZPKG in 20/06 ZKme-A), Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev in evidenci subjektov (Uradni list RS, St 65/05, 07/06)). Za neizpolnjevanje določb glede javljanja sprememb je po Zakonu o kmetijstvu predpisana denarna kazen, so sporočili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. & Pavla Pirnat, kmetijska svetovalka OBVESTILO Pri opravljanju obhodov po lovišču sledi, ki nas opozarjajo, da se odvezani psi gibljejo nekontrolirano daleč od naselij tako po travnikih kot po gozdovih. Ti odvezani psi vznemirjajo tako ljudi kot tudi divjad. Na obhodih je bilo opaziti tudi njihovo sledenje divjadi, na določenih mestih pa smo opazili več trupel, od psov pokončane divjadi, za kar imamo tudi dokaze. S tem opozorilom želimo povedati, da se Se vedno dogaja, da je na območju, ki ga pokrivamo, preveč odvezanih psov, ki se nekontrolirano sprehajajo. Zato prosimo občane, da pri svojih domovih preverjajo, kje se zadržujejo njihovi psi. Nekontrolirani obhodi psov niso v ponos niti lastniku niti niso priljubljeni nikomur, ki jih srečuje, saj s tem tudi ogroža njihovo udejstvovanje v prostoru. NaSe opozorilo je dobronamerno. Prosimo vas za boljše sodelovanje in večje razumevanje, saj želimo to poudariti zaradi pritožb krajanov, ki imajo enaka mnenja oz. opažanja, kot smo jih opisali. Domače hišne prijatelje - pse je potrebno nadzorovati, da se ne bodo nekontrolirano gibali po naravi. * Vaščani in TI) Gradišče pri Lukovici Lovci LI) Lukovica obvestila VABILO Leto je minilo in radi bi vam spet zapeli. Pesem bo zadonela na LETNEM KONCERTU v soboto, 6. maja 2006, ob 20.00 uri v KD Antona Martina Slomška v Šentvidu pri Lukovici Gostje: Moški pevski zbor KD Šentvid pri Grobelnem Ljubitelji petja in vsi, ki bi radi preživeli lep majski večer, PRISRČNO VABLJENI! A MePz Šentviški zvon Društvo Sp. in Zg. Tuštanja vabi te na 13. tradicionalno Prvomajsko srečanje, ki ho L maja 2006 na gradu Tuštanj pri Moravčah. Vabimo vse ljubiteljske lastnike in uporabnike oldtimarjev (avtomobilov in motorjev, starih nad 30 let), da se tudi letos udeležite in sodelujete v povorki in širšemu občinstvu pokažete svoje lepotce. Zbirno mesto: 1. maja od 11. ure dalje pri Gostišču Soklič (Zalog pod Sv. Trojico). Prijave do 12.30, start pa ob 13.00. Povorka bo potekala po cestno-prometnih predpisih na relaciji Zalog pod Sv. Trojico-Krašce-Tu.štanj. Našim cenjenim obiskovalcem nudimo naslednji program: 4.00 - Start pohoda planincev (izpred gradu Tuštanj) 10.45 - Pihalna godba Moravče 11.00 - Po domače z ansamblom Juhej 12.30 - Živ Žav z Andrejo Zupančič in folklorno skupino OŠ Moravče in Turističnega društva Moravče 1300 - Start povorke oldtimarjev izpred gostišča Soklič pod Sv. Trojico 14.00 - vam bo prepeval Stane Vidmar 15.00 - vas bodo zabavali Modrijani 17.00 - Prihod planincev (Moravska planinska pot) 17.00 - vas bo ogrela Natalija Kolšek 18.00 - vas bodo navdušili Svetlini 20.00 - Modrijani 22.00 - Svetlini Bogat ribolov! Poskrbljeno bo za dobro domačo hrano. Srečanje bo v vsakem vremenu. Poskrbeli bomo tudi za najmlajše (novo) - Jezdenje za otroke Preživite lep in prijeten dan v naši družbi. S KNJIŽNIH POLIC Mesec april ni znan le po svojem muhastem vremenu, ampak tudi po tem, da je ves mesec posvečen knjigi. Pri vsakem obisku v knjižnici nas s polic pozdravlja kopica novosti. Tokrat na kratko o petih. Najprej v svet pravljic in pripovedk. Verjamem, da večina še ni slišala za Matevža Ravnikarja - Poženčana, prvega zapisovalca pravljic na Slovenskem iz. prve polovice 19. stoletja. Založba Didakta je pod naslovom Poženčanove najstarejše slovenske pravljice in povedke v izboru Marije Stanonik izdala 55 pravljic, povedk in bajk. Med njimi so tudi tiste, ki so v slovenskem prostoru dobro znane, kot so Zlato jabolko, Povodni mož, Kralj Matjaž, Volkodlak ... Svet pravljic, pripovedk in bajk, tako skrivnosten, tako odmaknjen, neresničen, a nas kljub vsemu spremlja na vsakem koraku. Bogastvo ljudske domišljije se je v preteklosti vseskozi povezovalo z resničnostjo. Morda so nam prav zato nekatera besedila še danes tako blizu. Letos je pomlad sicer malce zamujala in marskdo, ki mu je v veselje delo na vrtu se je že jezil nad mrzlim vremenom. Vse več ljudi pa ob skrbi za vrt pozornost namenja čim bolj zdravi pridelavi vrtnin. Vsem tem bo ob nasvetih iz Rokovnjaškega zelenjavnega kotička vedenje o zdravo urejenem vrtu v pomoč knjiga Annelore in Susanne Bruns Biovrt, Ilustriran priročnik za sonaravno vrtnarjenje (Viharnik, 2005). Poljudno-strokovni priročnik prinaša osem poglavij, v katerih avtorici predelata vse tisto, kar mora človek, ki se loti sonaravnega vtrnanjenja, vedeti, npr. o plevelih, koliko vrta sploh potrebujemo, kakšno vrtno orodje je potrebno pri deku, kasna je sestava vrtnih tal, katera so najpomembnejša gnojila v sonaravni pridelavi do pregleda zelenadnic, jagodičja, sadnega drevja na vrtu ... Knjiga je Se toliko bolj uporabna, saj je vse podprto Se z nazornimi slikami. Pa naj veselo in zdravo raste! Saše Veronika se mnogi spomnimo najprej kot radijskega in nato televizijskega napovedovalca in voditelja. Ne poznamo ga pa kot poznavalca kulinarike, prehrambenih navad (ne samo Slovencev) in vina. V decembru je pri založbi Ignis izSlo njegovo delo z. naslovom Na konici noža (S 120 recepti začinjene kulinarične zgodbe). V sedmi poglavjih se avtor sprehodi skozi različna tematska področja, ki se vsa navezujejo na njegovo lastno izkustvo - razmišljanju, dogodku ali pa pripovedi sledi še recept. Zelo hedonistično in zanimivo. Če že ne moremo v daljne dežele, lahko z Matevžem Lenardičem poletimo Okrog edinega sveta (Didakta, 2006). Knjiga je sicer žanrsko opredeljena kot potopis, kar v osnovi tudi je, ne pričakujte pa dolgočasnega popisa preleta Zemlje z ultra lahkim letalo. To je Se veliko več, je tudi razmišljanje o sebi, o vzgibih, o boju za preživetje, o travmah, o mnogih nikoli izrečenih mislih. Za konec pa Se ena od slikanic, pod katero se je podpisala Maddona Jabolka gospoda Peabodvja (Vale Novak, 2006). Samo besedilo je povzela po 300 let stari zgodbi, ki govori o ljubezni do vseh ljudi in moči besed. Beseda, ki jo izrečeš, vedno najde poslušalca in tistega, ki jo pove naprej naslednjemu. A včasih je beseda hujša od poškodbe, ki jo lahko ozdraviš. Nekatere besede, predvsem nepreverjene, lahko povzročijo veliko Škode. Pa uživajte! /j KM Godba Lukovica vabi na tradicionalne prvomajske nastope, ki bodo 30. aprila po naslednjem razporedu: 14.00: Rafolče 14.45: Sp. Prapreče 15.45: Zlato Polje 16.45: Trnjava 17.30: KraSnja 18.30: Trojane 1930: Blagovica 20.50: Prevoje Vljudno vabljeni! obvestila GLASBENA ŠOLA DOMŽALE na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o glasbenih Šolah Ulr.l. RS 29/2IKK)) in na podlagi 2. Člena Pravilnika o Šolskem koledarju za glasbene Sole (Ur. 1. RS 44/2001) objavlja naslednji RAZPIS PROSTIH MEST ZA VPIS NOVIH UČENCEV ZA ŠOL LETO 2006/07 Oddelek Domžale Oddelek Mengeš Klavir 5 uC. Klavir 2 uč. Orgle 2 uč. Harmonika 3 uč. Harmonika 3uč. Violina 2 uč. Violina 5 uč. Kitara 2 uč. Kitara 2 uč. Flavta 3 uč. Flavta 4 uč. Klarinet 2 uč. Klarinet 3 uč. Pozavna/Tuba 2 uč. Saksofon 1 uč. Tolkala 3 uč. Trobenta 1 uč. Pozavna/Tuba 1 uč. Oddelek Brdo/Lukovica Oddelek Moravče flavta 2 uč. Klavir 3 uč. Klarinet 3uč. Flavta 2 uč. Trobenta 1 uč. Trobenta 1 uč. Pozavna/Tuba 2 uč. Nauk o glasbi 10 uč. Tolkala 1 uč. Nauk o glasbi 7 uč. Oddelek Dob Klavir 1 uč. Nauk o glasbi IS uč. Sprejemni preizkusi, s katerimi kandidati izkaZejo glasbeno nadarjenost, oziroma elementarne glasbene sposobnosti, bodo v petek, 12. maja ob 16. uri v prostorih Glasbene sole Domžale in v soboto, 13. maja ob 9. uri v prostorih Glasbene sole Domžale, v prostorih oddelka Mengeš, v OŠ Janko Kersnik Brdo in v OŠ Jurij Vega Moravče. Sprejemni preizkus bo potekal po enotnem vzorcu-petje pesmice po izbiri, preizkus melodičnih motivov, intervalov ter ritmičnih motivov. Na podlagi rezultatov sprejemnih preizkusov bo komisija določila prednostno listo za sprejem na prosta mesta. Kandidati bodo o rezultatih sprejemnih preizkusov obveščeni pisno. V domžalski in mengeški oddelek vpisujemo v izobraževalni program Predšolske glasbene vzgoje (PGV) predšolske otroke, stare S let, v program Glasbena pripravnica (GP) pa Sol(x>bvezne otroke, stare 6 let. Ti kandidati ne opravljajo sprejemnih preizkusov, ampak se vpisujejo tlo zasedi*' prostih mest. Vpis sprejetih učencev pripravnice in predšolske glasbene vzgoje ter instrumentalistov bo 7, 8. in 9. junija od 9-15. ure v tajništvu Glasbene šole Domžale (inf. na tel. 724 14 19). AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale 01/724 84 20 Marko Lončar 041/785-735 Barbara Lončar 031/209-501 Milan Šinkovec 031/303-033 Janez Vrankar 041/697-971 tečaj cpp 15. 5. 2006 ob 18. wi V Galeriji Domžale razstavlja magister umetnosti Jože Tdnig Vljudno vabljeni! Razstava bo odprta do 29. aprila 2006. Galerija Domžale, Domžale, Mestni trg 1 (trgovinski kompleks Vele), je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. www.kd-domzale.si županova beseda Stop kolonam z napako! Cenjene občanke in občani V razmislek vam pošiljam dopis, ki sem ga naslovil na Občino Domžale. Akcija stop kolonam je sicer zanimiva vendar pa ima lahko za nas tudi negativne posledice, ker se z ukrepi, ki bi škodili prebivalcem naše Občine ne morem strinjati upam, da me v teh prizadevanjih podpirate. Občina Domžale Županja V polnosti razumemo nasprotovanje cestninskemu sistemu, ki je ta trenutek v veljavi v Republiki Sloveniji. Prav gotovo tak sistem ne prispeva k enakovrednemu obravnavanju vseh državljanov in je po našem mnenju celo protiustaven. Tako Občina Lukovica in prepričan sem, njen sleherni prebivalec, podpira vaSo namero o zbiranju podpisov v zvezi z nestrinjanjem z neenakovrednim cestninjenjem v Sloveniji. Ne delimo pa istega mnenja, ko govorite in pišete o zahtevi po ukinitvi cestninske postaje na izvozu z avtoceste v Krtini. Tu gre sicer razumljivo za interes Občine Domžale, ki pa bi ob izvedbi močno poslabšal prometno situacijo skozi našo Občino. Zaprtje cestninske postaje v Krtini bi povzročilo nove probleme, povečanje prometne nevarnosti in škode tako na regionalnih kot tudi na lokalnih cestah. Dejstvo je, da bi ukinitev cestninjenja v Krtini prinesla povečanje prometa v obeh smereh skozi Črni graben. Vemo namreč, da bi veliko število vozil v smeri proti Ljubljani izstopilo na Trojanah se izognilo cestninski postaji v Kompoljah in nadaljevalo vožnjo po avtocesti v Krtini. Prav tako se bo promet izogibal kompoljski cestnini v nasprotni smeri. Torej logično bi bilo sklepati, da je potrebno z odprtjem Krtine zapreti s cestnino Trojane. Na to pa ne moremo pristati, saj bi se s tem znatno zmanjšal promet, ki ga imajo v Gostinskem podjetju na Trojanah, tako bi ogrozili preko 150 delovnih mest ter gospodarskega dejavnika, ki pomaga s prispevki ne samo v domači Občini, temveč znatno tudi v Občini Domžale. Z ukinitvijo cestnine v Krtini bi se že tako gost promet po "stari" cesti še okrepil, kar pomeni ponovno kolone tovornjakov skozi vsa naselja v naši Občini, kar je za nas nesprejemljivo. Obremenjujoč je predvsem tovorni promet. Vsi naši občani se strinjajo s popolno ukinitvijo cestnine, mnogi naši občani pa predlagajo, če že to ni mogoče, naj se uvede Se cestnina na priključku v Domžalah, s čimer bi se reSil problem bega prometa z avtoceste po stari cesti skozi Dob in Vir na priključek v Domžalah. Avtocesta pa bo tako se vedno na voljo vsem. Imamo torej štiri možnosti cestninskega sistema na avtocesti Šentjakob - Vransko: Prva je obstoječa, kjer so Domžale ostale brez cestnine, tako kot je bilo želeno in doseženo (Krtina, Lukovica in Blagovica so dobili cestnino). Odprt priključek ne more biti selektivno odprt ampak služi vsem uporabnikom v prometu in lep dosežek ima tudi stranske posledice; prometno preobremenitev. Če bi ga zaprli s cestnino, tega ne bi bilo več! Druga možnost je ponovna ukinitev cestninske postaje v Krtini. To pomeni sicer razbremenitev stare ceste proti Dobu in močno dodatno obremenitev cest skozi Občino Lukovica, odprtje Krtine pomeni ponovno dolge kolone skozi Prevoje in Šentvid, s čimer se prebivalci Črnega grabna prav gotovo ne strinjamo. Ali pa morda posledično zaradi odprtja Krtine zaprtje Trojan in s tem posredno lahko Se zaprtje Gostinskega podjetja Trojane ter odpuščanje (150) delavcev. Tretja možnost. Ukinitev cestnin v Krtini in Lukovici, s čimer razbremenimo Se Šentvid in Prevoje, obremenimo pa Lukovico, Krašnjo in Blagovico.... Četrta možnost je, ker dvomimo v zaprtje čelne cestninske postaje v Kompoljah, da dobijo cestnino Se Domžale. S tem zapremo avtocestni sistem tako, da ne omogočamo več bega na vzporedni cestni sistem ter damo možnost, da avtocesto uporabljajo tisti, ki to želijo. Ostali pa lahko vozijo po regionalnih cestah in trzinski obvoznici proti Ljubljani. Vprašanje, ki se postavlja, je tudi, kakšen je evropski pogled na cestninske sisteme in do kdaj sploh lahko Se predvidevamo, da bo tak sistem obstal? Se morda pogovarjamo o oslovski senci? Sistem cestninjenja v RS je neenakopraven in protiustaven! Če te, potem se zavzemamo za ukiniteti takega mešanega sistema cestninjenja in za poenotenje v celotni državi,- ali odprti ali zaprti sistem povsod Prosim, da preučite kakršnokoli sprejemanje odločitev, ki bi bile lahko v škodo drugih. Takih dejanj ne bomo podpirali in jim ostro nasprotujemo. Za občane Občine Lukovica so sprejemljive le rešitve, ki bodo razbremenile promet skozi naša naselja, vendar nikdar ne na škodo drugih, ne Dobljanov ne Domžalčanov in ne ostalih. S spoštovanjem, Matej Kotnik Zupan Občine Lukovica Občina Lukovica Stari trg 1 1225 Lukovica Datum: 13. april 2006 Spoštovani g. Zupan Matej Kotnik, prejeli smo vaS dopis, ki ste ga posredovali občini Domžale in v katerem imate pomisleke o parcialnem ukrepu - ukinitvi cestninske postaje na izvozu z avtoceste v Krtini. Tudi Gostinsko podjetje Trojane izraža skrb o eventualni postavitvi alternativne cestninske postaje na Trojanah, katera bi pomenila nepremostljivo oviro pri nadaljnjem razvoju kraja. Naše podjetje je z izgradnjo tunela pod Trojanami utrpelo veliko poslovno, kakor tudi gradbeno škodo, ki jo moramo v naslednjih letih sanirati. Pomislek, da bi bila cestninska postaja na Trojanah, vzbuja skrb o presahnitvl eno izmed najbolj uspešnih dejavnosti. Trojane so stoletja predstavljale mejnik prehoda med pokrajinami znane po vsej F.vropi in z eventualnimi napačnimi potezami bi vse skupaj šlo v pozabo. Zato še enkrat izražamo skrb o kakršnikoli spremembi cestninske ureditve, ki bi predstavljala oviro pri razvoju celotnega območja Črnega grabna. Prepričani smo, da bodo vsi vpleteni akterji našli rešitev, ki bo zadovoljevala kar najširši krog prizadetih. Lep pozdrav i Hrektor podjetja Bojan Gasior občinske novice Občinski svet enoten o problematiki plinovoda Problematika nove trase plinovoda v naši občini je prav tako skrb vzbujajoča, kot je bila problematika gradnje avtoceste. Podobno kot umestitev avtoceste v našo občino lahko umestitev plinovoda spremeni Življenje mnogih občanov, hkrati pa lahko ustavi ali vsaj zavira razvoj naših krajev. Tudi zaradi teh razlogov je občinski svet sklenil odločno nastopiti proti naročnikom, projektantom in potencialnim izvajalcem del. Odbor za komunalne dejavnosti (Odbor) je Ze 21. februarja na svoji seji sprejel ugotovitve in stališča glede plinovoda in jih posredoval Ministrstvu za okolje in prostor, ki je pripravljalec Državnega lokacijskega načrta. Po posredovanju Odbora je bila problematika plinovoda uvrščena na 24. sejo Občinskega sveta (Svet), kjer je bil sprejet sklep o sklicu izredne seje Sveta na temo plinovoda. Pred sklicano izredno sejo se je sestal tudi Odlx>r, ki je pripravil predlog sklepov, ki so bili predmet obravnave na izredni seji. Odbor se je pri pripravi sklepov oprl na ugotovitve, stališča, mnenja in pripombe Občine Lukovica o problematiki plinovoda. Člane odbora je razveselilo dejstvo, da so stališča občinske uprave in njihova lastna stališča podobna. Predloge sklepov je na seji predstavil predsednik Odbora, Lado Goričan (NL ČG). Na izredni seji Sveta je Zupan Matej Kotnik poudaril, da je hiter odziv pomemben, ker je lokacijski načrt še v pripravi in s primernim sr najugodnejšega ponudnika bo komisijsko; - uspešni ponudnik mora v 15 dneh od prejema obvestila, da je izbran, s prodajalcem skleniti kupoprodajno pogodilo; - prodajalec ni zavezan k sklenitvi kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite v zaprti ovojnici najkasneje v roku 30 dni od objavljenega obvestila v glasilu Rokovnjač na naslov: Mlekarska zadruga na Prevojah in za okolico, z.b.o., Šentvid pri Lukovici 16,1225 Lukovica, s pripisom "NAKUP NEPREMIČNINE - NE ODPIRAJ". Ogled prostorov je možen po dogovoru s kontaktno osebo Janezom KOTNIKOM, tel. št.: 041/694-146. a občinske novice Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja VABILO K ODDAJI PONUDB ZA NAJEM NEPREMIČNIN - POSLOVNIH PROSTOROV Najugodnejšemu ponudniku oddamo v najem Poslovni prostor na Trojanah 6, Trojane: - površina 138 m' (skupaj s pomožnimi prostori); - za dobo 10 let z možnostjo podaljšanja; - za opravljanje poslovne, gostinske ali dnige primerne dejavnosti. Pogoji za najem: - ponudnik je lahko pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se izkaže z registrskimi listinami, ki niso starejše kot 30 dni, ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu, in dokazujejo izpolnjevanje pogojev za opravljanje poslovne, gostinske ali druge primerne dejavnosti; - ponudnik mora soglašati, da bo na svoje stroSke uredil tudi pomožne prostore, ki so predmet oddaje poslovnega prostora v najem ter saniral greznico; - pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, visino ponujene najemnine brez ostalih stroSkov ter najemne pogoje. Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe; - drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo; - odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko (Odbor za gospodarstvo); - uspeSni ponudnik mora v 15 dneh od obvestila, da je izbran, z najemodajalcem skleniti najemno pogodbo; - prednost pri izbiri najugodnejšega ponudnika bo imel ponudnik, ki bo podal ponudbo za opravljanje poslovne, gostinske ali druge primerne dejavnosti in bo ponudil najvišjo najemnino; - najemodajalec ni zavezan k sklenitvi najemne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite do vključno 20. maja 2006, v zaprti ovojnici na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, pod oznako "NE ODPIRAJ - NAJEM NEPREMIČNIN". Ogled poslovnih prostorov je možen po dogovoru s kontaktno osebo Francijem Bernotom, tel. 041/671-185. Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 30. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 1/01) in v skladu z Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS, St. 12/03 in 77/03) objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO PREMIČNINE Namen poziva in navedba prodajalca: Prodaja premičnine - osebni avtomobil; prodajalec: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica Opis predmeta prodaje: Prodaja se osebni avtomobil, znamke FIAT TIPO 1.4, limuzina, prvič registriran 30. 3-1992, registrska označba vozila LJ T4-66K, barva vozila E7M (kovinsko siva), število sedežev 5, leto izdelave 1991. Izhodiščna izklicna cena je 80.000,00 SIT. Merilo za izbiro ponudnika: Merilo za izbiro ponudnika je najvišja ponujena cena. Kot najugodnejši ponudnik bo izbran tisti, ki bo ponudil najvišjo ceno za odkup avtomobila. Oblika in pogoji za zbiranje ponudb: Ponudnik je lahko fizična ali pravna oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik - pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra. Pisne ponudbe morajo vsebovati: predmet ponudbe, ponujeno ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo le fiksne ponudbe, kar pomeni, da ni možno naknadno spreminjanje že danih ponudb. Ponudniki morajo predložiti pisne ponudbo najkasneje do 19- 5. 2006 do 12. ure. Ponudbe prejete po tem roku ne bodo upoštevane. Ponudniki morajo ponudbo predložiti na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Ponudba mora biti predložena v zaprti kuverti in jasno označena z napisom "Ponudba za nakup premičnine - ne odpiraj". Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen poln naslov pošiljatelja. Odpiranje ponudb ne bo javno. Vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni s sklepom o izbiri najkasneje v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da z najugodnejšim ponudnikom sklene kupoprodajno pogodbo za premičnino, ki je predmet tega razpisa. Prodajni pogoji in sklenitev pogodbe: Premičnina je naprodaj po načelu "videno - kupljeno". Z izbranim najugodnejšim ponudnikom se v roku 15 dni po prejemu sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe sklene kupoprodajna pogodba. Kupec mora celotno kupnino poravnati v roku 8 dni od podpisa pogodbe na račun Občine Lukovica. Davek na promet, stroSke v zvezi s prenosom lastništva in notarsko overitvijo ter morebitne druge dajatve plača kupec. Kontaktna oseba prodajalca: Dodatne informacije se dobijo na naslovu: Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici 16, 1225 Lukovica, kontaktna oseba Toma z Cerar, tel.it.: 01 7296 316. Ogled vozila je možen po dogovoru s kontaktno osebo. OBČINA LUKOVICA RAZPISI RAZPISI RAZPISI Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, St. 96/02), 16. člena Statuta ObčbK Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 1/01) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulture v Občini Lukovica (Ur. Vestnik Občine Lukovica, št. 4/05) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU KULTURE ZA LETO 2006, KI JIH BO OBČINA LUKOVICA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Na podlagi Zakona o Sportu (Uradni list RS. St. 22/9H), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 1/01), Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, St. 8/03) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2006, KI JIH BO OBČINA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, St. 1/01) in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica (t It vestnik Občine Lukovica, St. 4/04) Občina Lukovica objavlja SKLEP O RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV NA PODROČJU HUMANITARNIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2006, KI JIH BO OBČINA LUKOVICA SOFINANCIRALA IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA Vsebine vseh navedenih razpisov ter razpisne dokumentacije bodo od dneva izida glasila Kokovnjač na voljo na spletni strani www.lukovica.si in na vložišču Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. ObđlM Lukovica VesoljCek. "KAJ" na obisku CIRA-CARA V KRAŠNJI V nedeljo, 2. aprila, so se Krašnjani v podružnični Soli zabavali ob igri Čira-čara, ki so jo pripravili otroci iz OŠ KraSnja (tudi nekaj Čira - (ara... predšolskih je bilo meti njimi), pod mentorstvom vodje KUD Fran Maselj 1'odlimbarski KraSnja Vere BeguS in ob pomoči Nine Štrukelj. Kar nekaj mesecev napornih vaj je bilo za vsemi skupaj, toda vredno je bilo truda, saj so prizore odigrali kot čisto pravi igralci. Igra je bila prav zabavna. Združevala je like in dogodke iz različnih pravljic in otroških zgodb, a smo se ob njej iz srca nasmejali tudi odrasli. Tako smo spoznali celo jato kraSnjanskih čarovnic, ki so na tekmovanju za izbor najboljše čarovniSke Živali podelile pravo pravcato turbo - mello. Za nenavaden razplet pa je poskrbel Se cirkus s pravimi akrobati in čarodeji, ki se je ravno takrat pojavil na istem kraju ... Igro si je vsekakor vredno ogledati. Kar Skoda bi bilo, da bi jo otroci uprizorili le enkrat. Upajmo, da bodo mlade igralce in njihovo mentorico v pomladnih mesecih povabili na gostovanje Se kam - morda v katero osnovno Solo ali v kulturni dom v Lukovici. otroci 1. d PŠ BLAGOVICA OBISKAL VESOLJČEK "KAJ" Prvi razred PŠ Blagovica je obiskal prav poseben gost. PriSel je kar po poŠti in to v velikem modrem kovčku. Ko so otroci videli kovček, niso vedeli, kakšno presenečenje se skriva v njem. V njem je bil vesoljček z imenom Kaj. S seboj je imel tudi veliko zanimivih knjig o vesolju, iz katerih smo lahko veliko poučnega izvedeli. Vesoljček nas je obiskal s posebnim namenom: da nas spozna, vidi, kako preživljamo čas v Soli, kaj vse že znamo ... Že njegovo ime pove vse - nadvse je radoveden in zato kar naprej spraSuje. Najprej smo se mu predstavili, mu predtavili Se ostale učence na Soli, razkazali Šolske prostore, ga peljali na sprehod in mu razkazali okolico Sole. Cel teden je spremljal naSe delo v Soli in se nam pridružil pri vseh dejavnostih. Otroci so bili tako Se mnogo bolj motivirani za delo in so kar tekmovali, kdo se bo bolj izkazal. Narisali so mu tudi veliko lepih risbic, ki smo jih nati prilepili v Kajev Dnevnik. Napisali smo mu Se nekaj lepih vtisov, da se nas bo lahko spominjal, ko se vrne nazaj na svoj planet. Res Skoda, da je moral Kaj odpotovati dalje na drugo Solo. Pa ne z vesoljsko ladjo. Ne, zopet po poŠti v velikem modrem kovčku. £a Sergeja Križnar, vzgojiteljica Smučanje na Prvinah V Blagovici je beseda že velikokrat tekla o organizaciji tekmovanja v zimskih Športih, v letošnjem letu pa smo se le odločili in izpeljali tekmovanje v veleslalomu za pokal KS Blagovica. Tekmovanje smo organizirali gasilci in planinci skupaj s Krajevno skupnostjo Blagovica in je potekalo 18. marca na smučišču Prvine nad Trojanami. Povabili smo vse krajane in pripravili medalje za Štiri kategorije, in sicer do 16. let ter nad 16. let v ženski in moški konkurenci, ter nekaj praktičnih nagrad. Pripravili pa smo tudi prehodni pokal za tistega, z najhitrejšim časom posamezne vožnje v absolutni konkurenci. Dodatno zimsko vzdu.šje nam je pripravilo vreme, saj je tisti dan padlo tudi nekaj snežink. Ob enajstih smo začeli s tekmovanjem in odpeljali dve vožnji, ki smo jih na koncu sešteli in dobili zmagovalce. Tako je v kategoriji do 16. let med fanti zmagal Kristjan Markovšek, pri Ženskah nad 16. let Anka Markovšek in med moškimi nad 16. let Marjan Cerar, ki je prejel tudi prehodni pokal KS Blagovica za najhitrejši čas posamezne vožnje. Na koncu je vsak prejel malico za okrepčitev, nato pa smo se razšli v upanju, da bo udeležba v prihodnjem letu Številčnejša in tako tekmovanje Se zanimivejše. Zahvaljujemo se Gostinskemu podjetju Trojane za praktične nagrade ter gasilskemu, planinskemu društvu in krajevni skupnosti za finančno pomoč. Gasilska slika po razglasitvi rezultatov /» Igor Fabjan 0» Aleš PodbelSek iz naših krajev in župnij STISKA JE NEKAJ, KAR SODI V ŽIVLJENJE VSAKEGA POSAMEZNIKA V četrtek, 23. marca zvečer, je Šentviški kulturni dom A. M. SlomSka tako rekoč razširil svoje stene, saj se je na predavanju Bogdana Zorža na temo razvajenosti (Razvajenost, rak sodobne druZ.be) zbralo zares veliko ljudi vseh starosti, starSev, starih starSev, mladih, ki bodo to Se postali, pa tudi tistih, ki so tako ali drugače povezani z vzgojo, ravnateljica brdske Sole Zdenka Pengal ter Župnika z Brda in Vira, Andrej Svete in Jože Tomšič. Predavanje je pripravila Zakonska skupina Brdo. Že uvod sam je napovedoval temo - pozdrav Toneta Medena in uvodni pesmici OPZ GŠ Domžale - oddelek Brdo, ki se navezujeta na družinsko življenje. Bogdan Žorž, psihoterapevt, ki je svoje terapevtsko znanje razvil na temeljih gestalt teorije, z ženo v Čepovanu nad Novo Gorico vodi zasebni zavod za mladino in ob tem uveljavlja predvsem družinski model reševanja problemov. Srčika problema v pojmih "razvajanje, razvajenost" tiči v zatiskanju oči, kot da tovrstni problem sloh ne obstaja. Zadnjih deset let se je 0 tem zelo malo ali pa sploh ne govorilo. Otrokom je bilo namreč potrebno zagotoviti srečno, brezskrbno otroštvo brez omejitev. To so načela tako imenovane permisivne vzgoje, vzgoje, ki vse dovoljuje in ničesar ne prepoveduje. Zakaj tako? Najbolj izpostavljena vzroka sta dva. Prvi je v razvoju demokratične misli v drugi polovici 20. stoletja. Svet delimo na zahodnega, razvitega in ostalo nerazvito civilizacijo. Verjamemo, da smo bolj razviti, predvsem je mišljena ekonomska razvitost, vse ostalo smo pustili v nemar. Ponosni smo na opredelitev človekovih pravic, še posebej otrokovih pravic, glasni smo ob poudarjanju le-teh, a se hkrtai ne zavedamo, da so le gola črka na papirju. Kritičnost nam je torej zameglila nečimrnost. Drugi vzrok tiči v psihoterapevtskem področju. Povezan je z opredelitvijo pojma "travma", torej prikrajšanostjo, nasiljem, ki otroka zaznamuje za vse življenje. Sočasno pa se je seveda pojavilo tudi iskanje možnosti, kako otroku zagotoviti življenje brez stisk. Tudi tu se pojavljajo nekritične skrajnosti, saj je stiska nekaj, kar se v vsakem živem organizmu pojavi na taksen ali drugačen način (fizično, socialno, čustveno). Čeprav se v stiski poruši neko ravnovesje, je nekaj, kar nas spremlja, je torej naravna, bistvo pa je, da se jo naučimo premagovati in se soočiti z njo. Permisivna vzgoja pa gradi na zamenjavi, saj tudi otrok v takem okolju doživlja stiske, ki jim ni kos, ker jih skušamo že vnaprej odstraniti. Ko se pojavi stiska, namreč vsi prihitijo s ponudbami, med katerimi se otrok ne znajde. In potem sledi logično vprašanje: Kaj je z našo mladino, da je tako zmedena? In zaključek: permisivna vzgoja je idealen prostor za razmah razvajenosti. Podobne situacije srečamo v pravljicah. Razvajen otrok bo nepripravljen na spopad z vsemi obremenitvami, z vsem, kar prinaša življenje. Ostal bo odvisen od svojih starSev (kar se dogaja tudi okrog nas), ne bo si znal pomagati, neprenehoma bo ranjen in sčasoma bo postal depresiven. Razvajen otrok se iz preizkušenj ne bo ničesar naučil. Kako se danes srečujemo s tem problemom? Predvsem skušamo problem razvajenosti skriti za lažno samozavest, ki se izkazuje v samopašnosti oz. egocentrizmu, v vsem, kjer človek vidi samo samega sebe. Pravzaprav v trenutku, ko otroka razvajamo, ne razmišljamo O njegovi prihodnosti, v tistem trenutku ga samo razvrednotimo, ker mu ne dovolimo, da poišče lastne odgovore in reSitve. A. M. Slomšek je kljub drugim časom že dodobra občutil ta problem, kar jasno izraža v misli: "Otrokom vse dovoliti, pomeni storili jih nezadovoljne za vse žive dni. Kdor želi srečno starost dočakati, se ne sme v mladih letih razvaditi." Razvajeni otroci so zasvojeni s pozornostjo, so nekašni odvisniki od pozornosti. In tu se začnejo tudi problemi. Razvajen otrok se kaj hitro znajde v okolju, ki mu ni pripravljeno posvečati toliko pozornosti, kolikor je hoče on -npr. že ob prihodu v Solo. Razvajeni otroci so prikrajšani za različne izkušnje: za izkuSnjo reševanja problemov. Tega se ne da naučiti na zalogo. Reševanje je vedno težje, kot pri matematiki, predvsem pa postopno. Druga je izkušnja napora. Vsi se namreč trudimo, da bi zmanjšali napor, kar ni nič napačnega, napačen je pristop, ker ob tem zaidemo v skrajnosti, obna.šamo se, kot da je na.šemu otroku zagotovljeno življenje brez napora, kar je vsekakor kratkovidno. Vcepljamo mu spoznanje, da je napor nekaj, čemur se moramo izogibati. V resnici bi moralo biti ravno obratno: Otroke je potrebno vzgajati za napor, saj je potreba po naporu vgrajena že v gene. StarSi jim napora ne smemo priskutiti, spodbujamo koristen, ustvarjalen napor, kaznujemo uničevalen napor. Tretja je izkušnja odrekanja, kar je Se bolj problematično, saj v današnjem času odrekanje pojmujemo kot nasprotje svobodi, to pa ima nujno negativen prizvok. So pa na voljo Se druge možnosti, kjer ne bomo imeli v mislih samo nasprotja dobro - slabo. Odrekanje pomeni tudi izbiro: če se ne morem odreči, tudi izbirati ne morem ali obratno: da lahko izberem, moram biti zmožen odrekanja. Odrekanje pa ni vrednota, ki jo otrok prinese na svet z. rojstvom, ampak mu je treba odrekanje privzgojiti. Tu pa smo že tudi pri pojmu zadovojstva, ki ga doživimo, ko smo resili problem; čim več napora smo morali vložiti, več stvarem smo se morali odpovedati, več zadovoljstva smo zajeli. Bogdan Zorž je predavanje zaključil s spoznanjem, da je ključni problem razvajenih otrok nesposobnost sožitja, ker niso zmožni poslušanja. /-» Marta KerZan KS Trojane: Delili so rožice Delili so rožice Na predvečer materinskega dne je Krajevna skupnost Trojane pripravila družabni večer v počasitev tega praznika. Goste so prijazno sprejeli v prostorih Gostinskega podjetja Trojane, ki je zbrane pogostilo z večerjo. Za zabavo je poskrbel harmonikar Bojan, nastopali pa so tudi otroci iz Osnovne šole Blagovica pod vodstvom Milene Iglic. Krajevna skupnost Trojane je vsaki udeleženki s pomočjo sponzorjev GP Trojane, Vitasan (prispeval tudi nagrade, ki so bile izžrebane) in Občine Lukovica podarila lončnico. Večer je minil v prijetnem vzdušju. Na koncu lahko ugotovimo le, da je tovrtstnih družabnih srečanj v naših krajih veliko premalo. t« Mojca Smrkolj Učenci OŠ Blagovica iz naših krajev in župnij BUTARA VELIKANKA Izdelava butar je velik, dogodek V letu 1992 se nam je porodila ideja 0 izdelavi velike butare za cvetno nedeljo. Tako smo člani Turističnega društva l'reserje pri Lukovici začeli izdelovati butaro, ki pa se je iz leta v leto povečevala. Izdelava butare je za našo vas velik dogodek saj se priprave začnejo že Štirinajst dni prejel, kjer sodelujejo vsi od najmlajšega pa do najstarejšega člana.Tako letos 2006 naSa butara velikanka ob 15-lctnici meri kar 25 m. Vsa ta leta butaro velikanko za cvetno nedeljo ročno postavimo ob cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu pri Lukovici kar je Se posebna zanimivost. TI) Preserje pri Lukovici Butara roma proti cerkvi Butaro velikanko je potrebno le postavili ŽUPANOV OBISK OB MATERINSKEM DNEVU Ob materinskem dnevu je 25. marca Zupan občine Lukovica Matej Kotnik namenil pozornost rejnicama, ki sta v dolini Črnega grabna vzgojili največ otrok in materi, ki je rodila največ otrok v naSi občini ter jih ob njihovem prazniku tudi obiskal. Na domu v Spodnjih Praprečah je tako najprej ob materinskem dnevu čestital Slavki Peterlin. 86-letna Ivanka Avbelj Slavka Peterlin gospa je bila rejnica od leta 1936 pa vse do leta 1992 in je v tem času pod svojo streho vzela kar 24 rejencev. V pogovoru je županu zaupala kar nekaj zgodb iz svojega življenja, ko je v rejništvo vzela tudi otroke, ki so prihajali iz zelo neurejenih družin in razmer. V (iradiSču je nato Zupan Kotnik obiskal kk letno Tončko llroval, ki je rejnica vse od leta 1957, in je med mnogimi rejenci skrbela tudi za dva invalida, od katerih je bil eden slep, drugi pa nem. Kot pravi, jo slednji Se vedno obiSče za vsaj mesec dni v letu. Župan se je nato odpravil Se v Lukovico k Ivanki Avbelj, materi osmih otrok. Poleg čestitk in pozornosti ob materinskem dnevu je bila gospa Ivanka deležna tudi voSčila ob 80. rojstnem dnevu, ki ga je praznovala prav v tistem času. A Leon Andrejka iz naših krajev in župnij Restavracija Marche v Lukovici 22. marca so na Petrolovi črpalki ob avtocesti v Lukovici slovesno odprli Marchejevo restavracijo. Kot je znano, je Petrol izbral priznanega gostinskega partnerja iz Švice Marche, ki prevzema vse Petrolove restavracije ob slovenskih avtocestah. Tako je restavracija v Lukovici že peta, ki je v njihovi 25 % lasti, ostalo je Petrolovo, poleg sedmih bistrojev, ki jih oskrbujejo v na.ši državi. Sicer je Marche Internacional eno največjih gostinskih podjetij, ki je prisotno v kar nekaj državah srednje Evrope in skrbi za gastronomijo ob avtocestah, letališčih in železniških postajah. Direktor Marcheja, Oliver Alter, je v otvoritvenem govoru izrazil veselje, da so s svojo ponudbo prisotni tudi v Lukovici, saj je na voljo Otvoritveni govor direktorja Oliver ja A Iterja Rokovnjaški voz z blagom kar 16 novih delovnih mest. Dejal je, da so poleg tranzitnih pomembni tudi domači gostje iz okolice. V znak dobrega sodelovanja z lukoviškimi gasilci jim je ob tej priložnosti predal ček v vrednosti 500 000 SIT. Na koncu se je predstavnikom Petrola, občine in DARS-a zahvalil za partnerstvo in zaupanje. Tudi direktor Petrola Marko Križanovski je poudaril pomembnost objekta za Petrol, kot tudi za lukoviSko občino, da so pravilno izbrali novega gostinskega družabnika evropskega slovesa. Sam objekt z restavracijo je zgrajen tako, da nudi gostom v spodnjih prostorih dobro počutje ob kuhinji in odlični hrani, ki jo pripravljajo pred očmi gostov, kar je posebnost Marschejeve restavracije. Stavba ima razvejan prostor za 130 gostov z otroškim kotičkom. V zgornjih prostorih so sanitarije, večja sejna dvorana za okrog 40 gostov in pisarne. Tudi okolica je lepo urejena z velikimi otroškimi igrali. Edini problem za domačine je neprimeren dovoz in odvoz, a to naj bi se uredilo po dogovorih med Marchejem in Občino Lukovica. Objekt je v odsotnosti ministra za promet odprl direktor Marcheja v Sloveniji Ljubo Jasnič in vsi so bili vabljeni na ogled prostorov in poizkuSnjo dobrot, ki jih je pripravila gostinska ekipa pod vodstvom Mateja Gutmana, ki je obenem tudi vodja lukoviSke restavracije. Med otvoritvijo je potekal pester kulturno - zabavni program, ki so ga ob odsotnosti lukoviSke godbe popestrili godbeniki iz Gorij pri Bledu, plesna akrobatska skupina Flip iz Pirana, Švicarski rogisti in domači Rokovnjači z vozom, blagajno in konjsko vprego. Na koncu pa se je ob vsem povedanem lahko le vpraSamo, kako da naSe daleč izven naSih meja znano gostinsko podjetje s Trojan, ki je kazalo toliko interesa, ni vključeno v nobeno gostinsko ponudbo obeh velikih črpalk, ki sta ob avtocesti v naSi občini. /» Kamilo Domitrovič VAŠKA "BUTARA VELIKANKA" V soboto pred cvetno nedeljo je bilo v Zgornjih Lokah spet veselo. Zbrali smo se mladi, da bi izdelali "butaro velikanko". Kljub temu da sta bila v četrtek Golčaj in Limbarska gora Se odeta v novo zapadli sneg in je kazalo, da bo za konec tedna slabo vreme, se je v petek vreme popravilo. Mladinci smo tako lahko nabrali skoraj vse potrebno za naSo butaro, ostalo pa, kar je manjkalo, smo nabrali Se v soboto zjutraj. V soboto v popoldanskih urah smo se zbrali na Mlakarjevem dvorišču in pričeli z delom. Pantje so se lotili izdelovanja ogrodja butare, tako da so 7-metrsko smrekovo "preklo" obdali z leskovimi vejami in vse skupaj dobro zvezali. Medtem pa so dekleta narezale in zašilile vejice pušpana in bršljana ter izdelale okraske iz krep papirja. Ko je bilo ogrodje izdelano, so se fantje lotili zatikanja zelenja. Najprej brinje, nato bršljan, zatem puSpan in na koncu Se resje. Vsi tako zagreti in predani delu, smo pozabili na čas. Naša butara je bila končana, ko se je nad vas spustila že trda tema. Pospravili smo za sabo, butaro pa varno spravili v suh prostor. V nedeljo zjutraj smo se zbrali pred Mlakarjevo hišo ob 7. uri, kjer smo našo "butaro velikanko" najprej postavili za slikanje, nato pa so jo fantje natovorili na ramena in jo odnesli do Blagovice k maši. Postavili smo jo pred cerkev, kjer so si našo "lepotico" lahko ogledali ostali farani in jo je naS župnik med maSo, skupaj z. ostalimi butarami, tudi "žegnal". Župnik nas je vse Zgornjeločane pohvalil in nas postavil za zgled ostalim, da si lahko tudi na tak način obogatijo življenje. Po maši smo se odpravili nazaj domov, kjer smo našo butaro postavili h križu sredi vasi. Tam čaka na prvi maj, kjer se bo pri nas spet veliko dogajalo, saj se že pripravljamo na kresovanje. Mladinci iz Zgornjih Lok Fantje in dekleta z butan društva TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV V ORIENTACIJI V soboto, 8. aprila, je potekalo tekmovanje mladih gasilcev v orientaciji v organizaciji GZ Domžale. Tekmovanje je bilo v Dobu in v njegovi SirSi okolici. Iz GZ Lukovica se ga je udeležilo šest ekip. Iz PGD Lukovica tri ekipe, eno so sestavljali mlajši pionirji, ostali dve pa starejši pionirji in starejše pionirke. Iz PGD Maksi, Katja, Lirika; spodaj Jernej, lan, Matevž. Tadej, Filip Kn'S"ia tekmovah dve Zmagovalna ekipa starejših pionirk PGD Lukovica ekipi mlajših pionirjev in ena starejši pionirji. Poleg pohoda na zelo dolgi progi, so imeli tekmovalci še nekaj točk, na katerih so izvajali znanje iz področja gasilstva, narave in športa. Čeprav so naše ekipe tekmovale na nivoju GZ Lukovica, so se uspešno kosale tudi z najboljšimi iz GZ Domžale. Na podelitvi so vsi dobili pokale, najboljši pa so bili ml. in st. pionirji PGD Krašnja in st. pionirke PGD Lukovica. Vse ekipe gredo naprej na regijsko tekmovanje, ki bo v začetku junija v Mengšu. Za zaključek so si vsi prislužili čaj in kupon za sok in pizzo v piceriji Fontana. Želim si, da bi se v prihodnosti tega tekmovanja udeležile tudi druge ekipe gasilskih društev Črnega grabna. člani D MG z leve proti desni: zgoraj Mitja, Nejc, Luka, Itn Bogdan Kobe PGD Kralnja Občni zbor Združenja ekoloških kmetov Zdravo življenje 16. marca je v gostišču Furman v Lukovici potekal že 7. občni zbor Združenja Zdravo življenje, ki se ga je tideležilo prek 60 članov (od 115-ih), nekaj tudi iz. Moravske občine. Predsednik Združenja Janez Ocepek je Se prav posebej pozdravil predsednika društva Ajda, g. Sešlarja, ki je izrazil željo, da bi se jih več odločilo za biodinamično metodo. Povabljeni so bili tudi župani vseh občin, iz katerih izhajajo člani, od katerih sta se iz Lukovice in Trbovelj opravičila, ostali pa se niso odzvali. Delovna predsednica Alenka Pokom je pozvala predsednika, da poroča o delu v lanskem letu, ki je bilo zelo pestro. Združenje je sodelovalo na različnih sejmih, organiziralo srečanje članov s predstavitvijo ankete in zanimivo ekskurzijo po Notranjski. Nekaj kmetij je v septembru pripravilo dan odprtih vrat, kjer so se predstavili Se drugi ekološki kmetje. Posamezne utrinke teh dogodkov smo si lahko tudi ogledali. Še vedno je največji problem trženje ekološkega mesa, zato so potekali pogovori o možnosti skupnega nastopa na trgu. Nekaj se premika tudi pri odkupu mleka. Uspešno deluje predstavitev na tntemetu. Promocijsko je Združenje sodelovalo z Občino Lukovica, za katero je pripravilo izdelke za novoletna darila. Finančno poročilo je podal strokovni tajnik Tomaž Močnik, poročilo nadzornega odbora, ki se je izreklo pohvalno, pa predsednica Ivanka Kocjančič. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. G. Ocepek je nato predstavil Se plan za letošnje leto, ki je zelo obširen, zato je izrazil povabilo, da bi sodelovalo več članov, ne samo IO. Pripravili bodo razna izobraževanja, predavanja o nabiranju zdravilnih zelišč, predstavitev biodinamičnih pripravkov iz gnoja in gnojnice, organizirali ekskurzijo na avstrijsko Štajersko. Izdelali naj bi projekt ogledov po ekoloških kmetijah za razne skupine, npr. Sole, Veliko bo potrebno narediti na področju promocije in predstavitve, zato bi nabavili nekaj promocijskega materiala in sodelovali na čim več sejmih in na Bio prazniku na ljubljanski tržnici. Za take priložnosti bi postopoma nabavili nekaj zložljivih stojnic. Čim več kmetij naj bi se predstavilo na dnevu odprtih vrat, saj je to najboljši način prepričati potencialne odjemalce. Prijavljali se bodo na vse javne razpise, sodelovali pri mednarodnem projektu Bio užitek in v programu Darfur, kjer bi darovali kak.šen izdelek, po primernem oblikovanju pa bi se ga prodalo na dražbi. Sproti je potrebno dopolnjevati internetne strani, saj je to v današnjem času zelo pomemben način obveščanja. Precej bo potrebno narediti pri odkupu mesa, mogoče bi problem rešili z odprtjem prodajalne nekje v središču Ljubljane. Tudi vaške klavnice so možen člen k rešitvi. Vsekakor pa je to najtežja in težko uresničljiva naloga. Predlagano je bilo, da bi bolj približali ekološko ponudbo v Zasavju, primeren kraj je Kisovec, kjer se bodo potrudili ponudbo predstaviti. Nekaj negodovanja je prinesel predlog za povišanje članarine, vendar je bil kljub temu sprejet. Po uradnem delu je sledila pogostitev in družaben klepet ter izmenjava izkušenj in mnenj, pa morda tudi kakšna kupčija. Francka Toman društva Skupinska slika pred tovarno Na obisku pri Akrapoviču Moto klub Rokovnjači smo se 14. aprila odpravili na obisk tovarne izpuSnih cevi AKRAPOV1Č. Njihovi izdelki slovijo po celem svetu in to na področju serijskih kot tudi dirkalnih motociklov. Ker so skupine za ogled omejene, se nas je v okolico Ivančne Gorice odpravilo 14 članov, 11 na motorjih in 3 v avtomobilu. Dobra organizacija podjetja se odraza v prav tako dobro organiziranem sprejemu in vodenju skozi proizvodnjo. Pred tovarno sta nas sprejela direktor podjetja g. Adamič in vodja VzdrŽevanja in tehnične sluZbe g. Magdič. Sledila je kratka predstavitev zgodovine in nekaj impresivnih .številk. Podjetje namreč v letu naredi za okoli 4 miljarde tolarjev prometa, od česar je čisti dobiček 1,3 miljarde. Podjetje je izrazito razvojno usmerjeno, saj skoraj ves dobiček vložijo v novo tehnologijo. Sama zgodovina sega v leto 1990, ko je Igor Akrapovič, ki je tiste čase tudi sam dirkal z motoeilki, s svojim znanjem in izkušnjami začel izdelovati izpušne cevi. Sledilo je sodelovanje z različnimi prvenstvi na državni ravni, nemškim in japonskim "superbike" prvenstvom in nato prodor na svetovni trg ter na zelo priznana tekmovanja, kot so svetovno superbike prvenstvo in MotoGP, prav tako so sodelovali z moštvom BAR Honda v Formuli 1. Paleta obsega še izdelavo izpuhov za letalsko industrijo, velik pritisk pa je tudi s strani avtomobilske industrije. V dobri uri in pol dolgi ekskurziji po tovarni smo si ogledali postopke izdelave od začetka nastanka osnovnih elementov do končnega izdelka. Praktično vse elemente izpuha izdelajo sami. Začne se z izdelavo samih cevi, ki jih izdelujejo iz nerjaveče pločevine, titana ali posebne zlitine, odporne proti visokim temperaturam, "inconel". Bili so prvi, ki so izdelali izpuh iz titana. Le-lega pa jim dobavljajo neposredno iz Japonske, saj ga na prostem trgu ni možno dobiti. Linija za izdelavo cevi je bila po posebnih načrtih izdelana posebej zanje. Cevi gredo nato na prepogibanje, kjer naredijo ukrivljene delčke. Vse bolj se uveljavlja tudi postopek oblikovanja ceVi z vodnim curkom (hvdro-forming), s katerim dobro približamo obliko najbolj optimalnemu toku plinov v cevi. Vzporedno z izdelavo in oblikovanjem cevi poteka tudi CNC izdelava rezkanih elementov (razni vložki, ustja, rozete, ...). Ta del proizvodnje je večinoma avtomatiziran. Največ ročnega dela pa se opravi pri varjenju celotnega izpuha. Sledi še sestavljanje dušilca, pakiranje in izpuh je gotov za distribucijo. V sodelovanju tehnologov in inženirjev pa se izkaže tudi razvoj izpuhov, ki smo ga videli na posebnem oddelku za testiranje. Za vsak motocikel je razvitih več potencialnih možnosti poteka krivin. Te se preveri in na podlagi dobljenih rezultatov merjenja moči in navora odloči, katere bodo uporabili na končnih izdelkih. Pri razvoju in testiranju izpuha za en motor vedno sodeluje le ena ekipa, ki projekt vodi od začetka do konca. To je sicer oddelek, v katerega neradi spuščajo goste, saj je možno videti kar nekaj prototipov motociklov, ki bodo ugledali luč serijske prodaje šele čez pol leta ali celo eno leto. Nam so vstop izjemoma dovolili. Ogledali smo si postopek testiranja moči, navora in hrupnosti. Naša radovednost je bila dodobra potešena, saj so nam odgovorili prav na vsa zastavljena vprašanja. Sledili so še skupinsko slikanje, zahvala za ogled, prijaznost in izmenjava daril. MLADI GASILCI NA SLOVESNI PODELITVI PRIZNANJ Na OŠ Janka Kersnika smo opravljali test znanja s področja preventive z naslovom Preprečujmo požare. Za druge in tretje razrede se uporabljajo vprašanja za bronasto značko, na koncu pa dobi mladi gasilec značko in priznanje. Za pravilno izvedbo in za napetost v razredu pa je poskrbela tudi tričlanska komisija, ki so jo sestavljali član PGD Lukovica, član GZ Lukovica in mentor DMG. Vseh enajst mladih gasilcev je v eni šolski uri uspešno opravilo test in moram vam priznati, da je bila komisija prijetno presenečena nad njihovim znanjem. Zato smo se odločili, da naredimo slovesno podelitev priznanj ob piči in soku. Pripeljali smo se pred gostilno Furman, zasedli prostor, ki smo ga rezervirali, in začel se je uradni del slovesnosti. Vsakega člana je ob priznanju spremljal še glasen aplavz. Po podelitvi se je začel prijeten klepet, a kaj, ko je ura hitro minila in potrebno se je bilo vrniti v šolo. Na koncu smo bili vsi zadovoljni, ugotovili pa smo tudi, da je v družbi mladih zelo zanimivo. Bogdan Kobe Obisk šahistov ŠD Zlato Polje v Blagovici Da smo v PGD Blagovica z ustanovitvijo Tudi druženje nekaj fteje! Sekcije za šport in rekreacijo mislili resno, se lepo vidi iz aktivnosti, ki se dogajajo na tempodročju. Ker se je v Blagovici povečalo zanimanje za igranje šaha, smo se odločili, da sestavimo ekipo in v goste povabimo člane ŠD Zlato Polje. Šahisti iz Zlatega Polja so se vabilu z veseljem odzvali in v petek, 24. marca, prišli na meddruštveni turnir. Tako smo kaj hitro ižrebali deset igralnih parov, ki so se pomerili med seboj. Vsak par je odigral po dve partiji in vsaka zmaga je prinesla točko društvu, iz katerega je bil zmagovalec. Končni rezultat je bil 8,5 proti 11,5 za člane ŠD Zlato Polje. Po razglasitvi rezultata pa je sledil bolj družabni del. Ob jedači in pijači smo izmenjali nekaj mnenj in se skupaj poveselili. Ob koncu smo se članom ŠD Zlato Polje zahvalili, ker so se odzvali vabilu in jim v spomin podarili kipec sv. Florjana, kajti želimo, da bi takšna druženja postala /-i Za Moto klub Rokovnjači Damijan Andrejka pogostejša. Tako so nas člani ŠD Zlato Polje povabili, da jih tudi mi obiščemo. Seveda pa šah ni edina aktivnost sekcije, saj se nam obeta še veliko zanimivih stvari: tako bo v aprilu organiziran društveni turnir v pikadu, pohod gasilske in planinske mladine, 7. maja pa bomo organizirali turnir v malem nogometu za vsa okoliška društva. Vsi ste vabljeni, da se prijavite do petka, 5. 5. 2006, na tel. 041/560-871; število ekip je omejeno. t* PGD Blagovica šport ODLIČEN START KLEMENA CERČARJA Motokrosisl Klemen Gerčar s Prevoj se je na novo sezono, ki jo je težko pričakoval, pripravljal v Italiji, saj so bile proge v Sloveniji vse do prve dirke prekrite s snegom. V Italiji, kjer so proge praviloma mivkaste, je največ treniral v Ravenu in Mantovi pod budnim očesom trenerja Sebastjana Kerna. Fizično se je pripravljal v Fitness centru Otelo pod vodstom trenerja Mateja Cankarja. Državni pravk iz leta 2004 v članskem razredu do 85 ccm in pod vsemi pričakovanji lanski podprvak v razredu do 125 ccm je s svojimi vožnjami dokazal, da je to povsem upravičeno. Letos ostaja 15-letni Klemen v razredu do 125 ccm, kjer skupaj vozijo dvotaktni 125-kubični motorji in štiritaktni 250-kubični motorji. Lani je vozil z dvotaktnim 125-kubičnim motorjem Yamaho, letos pa vozi Yamaho YZ 250 F. Najočitnejša razlika je ta, da je imela lanska dvotaktna Vamaha oster glas, ki je bil vsem veliko bolj všeč, vendar tehnologija napreduje, tako da smo se morali navaditi na hrup štiritaktnih motorjev, ki bolj rohnijo. Motor je za nekaj cm daljši, nekaj kilogramov težji. Največja razlika je v tem, da je motor že pri nizkih vrtljajih agresivnejši. Končna moč je za nekaj konjev večja, kar omogoča lažje prehitevanje. Pri Delta team - u Krško, kjer nabavljajo motorje Yamaha in rezervne dele, mu zaradi odličnih rezultatov omogočajo ugodne cene. Na državnem prvenstvu cilja na mesta pri vrhu, kar je glede na lansko 2. mesto pričakovano. Na mednarodni sceni načrtuje nastope na EP-junior. Prva dirka bo v Brežicah 23. aprila. Glede na trenutno pripravljenost lahko poseže v sam vrh. V bližini bo še dirka v Italiji. Druge dirke so v zelo oddaljenih državah, kot so: Nizozemska, Ukrajina, Danska, Poljska, Litva, Romunija in dirka za SP junior 125 na Finskem. Za SP velja le ena dirka. Koliko dirk se bo udeležil, pa bo odvisno od finančnih sredstev. Nastope na članskem EP v razredu do 125 ccm načrtuje na Madžarskem, Nemčiji, Hrvaški in na domači progi v Orehovi vasi, ki bo 18. junija. Start v novo sezono je bila prva dirka za državno prvenstvo 26. marca na težki, zahtevni progi, polni strmih vzponov in spustov na Prilipah pri Brežicah, na kateri je še teden dni prej ponekod ležal sneg. Na dan dirke pa je bila proga idealna, brez snega, blata in prahu. Zadnjih nekaj let, ko je bila na tej progi prva dirka, je bila proga vedno blatna. Na Startu ni bilo lanskega državnega prvaka, ki je prestopil v višji razred. V prvi vožnji so prvi trije tekmovalci že po dveh krogih nabrali lepo prednost, Klemen je bil ves čas daigi za avstrijskim tekmovalcem, ki je tekmoval izven konkurence, torej se mu uvrstitev ne šteje za točke DR Do konca sta si nabrala lepo prednost pred tretje uvrščenim tekmovalcem. V drugi vožnji je Klemen Startal kot tretji, v sedmem krogu se je prebil na drugo mesto, nekaj krogov pred koncem, pa se je zavihtel na končno prvo mesto pred avstrijskim tekmovalcem, potem ko je Klemen po hudem boju odbil vse napade tekmovalca, ki je popestril slovensko prvenstvo. Tako je Klemen osvojil maksimalno Število točk. Najvčejo podporoo ima v svojem klubu Sitar Dunlop Racing Team, tako materialno kot organizacijsko. Na treninge in dirke potujejo s posebej prirejenim kombijem, kjer je v sprednjem delu bivalni prostor, kjer lahko kuhajo in prespijo. V zadnjem ločenem delu pa je prostor za motorje, rezervne dele in opremo. Sponzorji: Sitar pneumatic center, Delta team Krško, Olja Motul, Čelada Aures d.o.o., Oprem UFO Kermavner d.o.o., Občina Lukovica in Simtek d.o.o. 0t Miran Kokalj Robert se prebija v ospredje Merjenje vmesnega Časa Naš soobčan, Robert Kotnik s Prevoj, uspešno nadaljuje s treningi in dobrimi uvrstitvami. Zaradi boljših pogojev zadnjo sezono tekmuje za ljubljansko atletsko društvo Kronos, v katerem je eden redkih tekačev na dolge proge. Kljub dolgi in razmeroma hladni zimi je Robert našel dovolj motivacije za vsakdanji naporen trening in že na odprtem državnem prvenstvu v dolgih tekih, ki je bilo 25. marca v Velenju, dokazal zadovoljivo pripravljernost. Zgodnji termin DP je pokazal, kdo od tekmovalcev je najbolje izkoristil pogoje v zimskih mesecih. V teku nas 10 000 metrov je bil od Roberta hitrejši le Mitja Kosovel (Kobarid) s časom .31; 17,06. Sicer je Kotnik zadovoljen z rezultatom, zaveda pa se pomanjkanja treninga na stadionu. Njegov čas v Velenju je rezultat le bazičnega treninga. Želimo mu Se veliko uspehov in volje do treninga! * Che šport ŠAHOVSKO SREČANJE V prijetnem druženju sta se zabavala tudi predsednika obeh društev Milan Florjančič in Janez Hribar V mesecu marcu smo bili priče kar dvema Šahovskima srečanjema /lalopoljskih Sahistov z vrstniki Gasilskega druStva - sekcija za Sport in rekreacijo iz Blagovice. Kar na desetih Šahovskih deskah smo se pomerili najprej v gosteh, ko so nam ob zaključku podarili spominski kipec na prvo srečanje. Dogovorili smo se za povratno igro in jo dokaj hitro odigrali. Igre so lepe, zanimive in razburljive. Ob druženju nas je s prijaznimi besedami nagovoril predsednik GD Blagovica Milan Florjančič, predsednik ŠD Zlato Polje Janez Hribar pa se je zahvalil Šahistom za udeležbo ter gostom izročil Šahovsko skupturo. A Tone Habjanič SLAVJE PREVOJSKIH HOKEJISTOV V RCU Lukovica se je končala RCU liga v inline hokeju, ki se je igrala od meseca oktobra do konca marca. V ligi se je skupno odigralo 120 tekem in Kocijev memorial. Igral se je najbolj kakovosten hokej, saj so sodelovale najboljše slovenske ekipe. Ekipa HK Prevoje je nastopala s svojimi stalnimi igralci, ki pa so se jim letos že pridružili mlajši in tako dodali dodaten mladostniški naboj. RCU Prevoje so po drami v zadnjem krogu, kjer so v medsebojnem srečanju s City park Strelami, zasluženo zmagali in se spet veselili dvojne zmage (liga in pokal). V vrstah Prevoj je potrebno pohvaliti prav vse hokejiste, saj so vsi prispevali svoj delež in dokazali, da domača homogena ekipa lahko vselej premaga tudi profesionalne igralce inline hokeja. Domači kapetan Jure Cerar je odlično vodil ekipo in veliko pripomogel k zelo dobrim odnosom v ekipi. Najboljši igralec lige je Nejc Sotlar, najboljši strelec Miha Simčič, najboljši vratar Žiga Lončar. Za odlično sezono se zahvaljujemo podjetju RCU Lukovica, Občini Lukovica in KS Prevoje, ki so s svojimi sredstvi pomagali k uspehu in uresničitvi naSih ciljev. Vinko Hrabar Najbolj.fi s pokalom **ROVAT Miran Hrovat s.p. Jarčeva ulica 23 1230 Domžale Delavnica: Gradišče pri Lukovici 50 GSM: 041/829-417 WWW. mizarstvo-hrovatsi BALKONSKE OGRAJE VRTNE OGRAJE VRTNE GARNITURE ŠAHOVSKE NOVICE Ligaška tekmovanja v šahu se za letošnjo tekmovalno sezono končujejo. Tudi letos smo igrali v ljubljanski delavski ligi, že 59- po vrsti. Zaradi velikega zanimanja za šahovska tekmovanja je bila ustanovljena tretja liga, v katero se je kot novinka vključila ekipa Črnega grabna II. V prvi ligi, kjer igra tudi ekipa Črnega grabna I (po ratingu -povprečje ocenjenih igralcev - na zadnjem mestu), je nastopilo 12 ekip. Za naš klub so igrali: mojstrska kandidata Janez Hribar in Viktor Hribar, novi Sašo član Rihtar, Džemal Veskovič in vodja ekipe Alojz Cijan. Končno deseto mesto in obstanek v I. ligi je za nas uspeh, saj so ekipe kvalitetne. Naj omenim samo nekatera, poznavalcem šahovske igre znana imena: Jure Borišek, Marko Tratar, Jana Krivec, ki nastopajo v ligi. Končni vrstni red: 1. mesto: Klinični center I 34.5 točk 2. mesto: Mentor 29,5 točk 3. mesto: ŠK Višnja gora 28,5 točk 10. mesto: Črni graben I 15,0 točk V tretji ligi, v kateri je letos igralo petnajst ekip, smo po končanem tekmovanju na sedmem mestu. Končni vrstni red: 1. mesto: ŠS Bor Dob A 30 5 točk 2. mesto: Zelenci LPP 28,0 točk 3. mesto: DU Kamnik 27,0 točk 7. mesto: Črni graben II 23,5 točk Istočasno je potekalo pokalno prvenstvo ljubljanske regije, ki je obenem kvalifikacija za državno prvenstvo. Igralo se je po izločilnem sistemu in zaključili z. igranjem v drugem krogu po neodločenem rezultatu 2 : 2 s prvo ekipo Komende, ki je zmagala na prvi deski. Od šestnajstih ekip, smo na koncu zasedli 5. mesto. Za Šl) Črni graben Bojan Marinček gospodarstvo MED - sladki pridelek iz čebeljega panja Med, ta sladki pridelek i/ CcMjcga panja, se uporablja že od nekdaj, tisočletja dolgo je bil edino sladilo, hkrati pa je veljal ■ vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni in težave. To je edino živilo, ki ohrani svoje lastnosti brez dodatkov konzervansov. Med je gosto tekoče ali kristalizirano Živilo Živalskega izvora. Medonosne Čebele ga proizvajajo iz. različnih virov. Vir cvetličnega medu je cvetlični nektar ali dmgi izločki Živih rastlinskih delov, vir maninega 'gozdnega) medu pa je mana. listne uši, kaparji in škržati izločajo mano kot neporabljeni del rastlinskega soka. Nektar je raztopina predvsem sladkorja v vodi. Poleg tega pa v majhnih količinah vsebuje tudi nidninske snovi, eterična olja, organske kisline in zrnca cvetnega prahu. Poglavitna sestavina mane so različni sladkorji, vsebuje pa tudi nekaj aminokislin, vitaminov in za razliko od nektarja precej več mdninskih snovi, zaradi česar so manini medovi temnejše barve. Tako nektar kot mana vsebujeta sestavljene sladkorje, Celiele pa iz svojih žlez dodajo encime, ki te sladkorje razcepijo na enostavne. Glavna sladkorja medu sta glukoza in tniktoza. ki prekleta naravnost v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije1, zato je tudi med boljši vir enetgije kot navadni sladkor in velja za splošno poživilo. Ker sta osnovni surovini precej tekoči, saj vsebujeta od 28 do 97 % vode, in kot takšni neprimerni a skladiščenje. Čebele osnovno surovino zgostijo, tako da zrel med vsebuje največ 20 % vode, lx>lj kakovosten pa Se nekaj odstotkov manj. Zrel med čebele shranjujejo v pokritih celicah satja. Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj glukoze), sadnega (tj miktoze) in trstnega ali pesnega (tj. saharoze), ki jih lahko spremljajo Se dnigi sladkorji, poleg njih pa tudi številne dnige sestavine, npr. beljakovine, aminokisline, encimi, vitamini, nidninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu. Sladkorji so vzročajo individualne razlike med posameznimi vrstami. Zc majhne spremcmlx- v količini različnih organskih in mdninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. (XI tod |x>icni toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z. vsemi njihovimi značilnostmi Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke .sokove. Te so |'ii n.is akacija, Upa, smreka, hrast, koslanj. hoja, Oljna ogrščica, Zajlx'l| in ajda In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, ajdov, ... Akacijev med |x>mina in hlaZi Utrujenost; je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damski med. Hojev in smrekov med sta oba zelo temne barve in vsebujeta veliko mdninskih snovi, ki jih ' lovrško telo potrebuje za svoj nonnalen obstoj. predvsem smrekov med slovi kot odlično zdravilo proti kašlju. I.i|x>v med prijetno diši po lipovem c-vetju; krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdovega medu pa pri nas zaradi opuSčanj;i setve ajde praktično ni več. Med določene vrste ima senzorične in fizikalno kemijske lastnosti značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste za katero ga označimo. Manin med (hojev, smrekov,...) pa vsebuje tudi elemente mane, to so hife gliv. alge,...S cvetnim prahom izredno bogat med je kostanjev med, v katerem je kar v več kot 86 % zastopan cvetni prah kostanja, iz česar izvira tudi grenčina tega medu. Akacijev in lipov med pa poleg dmgih vrst cvetnega prahu vsebujete okrog 20 % cvetnega prahu akacije oziroma lipe. Zanimivo je, da je v maninem medu velikokrat zastopan cvetni prah s|x>minčice, ki je eden izmed najmanjših. Največkrat pa čebele nabirajo nektar ali mano na več rastlinah hkrati, takrat med nima tipičnih značilnosti dolcxVne sorte, zato ga lahko označimo kot cvetlični ali manin med. Cvetlični med krepi Žile in srce. manin pa krepi cxlpornost organizma in pomaga pri vnetju Zrela. Med je toliko bolj kakovosten, kolikor manj vode vsebuje. V nasprotnem primeni se namreč lahko v njen razmnožijo kvasovke, ki Živijo v okoljih z več vcxle, zato se med pokvari, izgubi svojo kakovost in ga ne moremo več uporabljati v prehranjevalne namene. (Xl količine vode, ki jo med vsebuje', je odvisen tudi časovni potek kristalizacije. Kristaliziran med ni nič manj kakovosten. Kristalizacija je naraven pojav, ki se večini medu zgodi prej ali slej. ne zmanjša pa njegove kakovosti. Paziti moramo, da pri ponovnem utekočinjanju temperatura medu ne prescZe (()(.. kajti pri tem|xraturi, višji od 40'C, se uničijo encimi V medu. Zato tudi medu ne damo nikoli v vretf čaj. Kristalizacija medu nam tudi pove. da med ni bil pregret in so s tem ohranjene vse iiK'g< >vc dragocene snovi. Pregret med namreč ne kristalizira več. Kristalizacija je poleg vsebnosti vode v medu, odvisna lenj dihal, revmatičnih obolenj, obolenj jeter, napakah srca. Obokaj sečil, ... Pospešuje tek, povečuje zbranost in I kombinacijo cvetnega prahu in matičnega mlečka krepi telesno moč. Zdravstveno je tudi dokazano, da so medovi, zlasti Se kostanjev. najlx>ljše uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega ali pa zmešanega z mlekom. Ker je izredno lahko prebavljiv, je tudi sredstvo za okrepitev po boleznih. Zc Pitagori je izjavil: "Če ne bi jedel medu. bi umrl Štirideset let prej." Zato začnimo živeti bolj zdravo in uživajmo med. Namesto da zjutraj lirvz zajtrka oddrvimo na delo. popijmo skodelico toplega mleka z vsaj žlico medu ali pa pojejmo kos kniha z maslom in tankim namazom medu. A bodfaO |x>zonii. da uZi|cmb nakupu tega medu pa vas bo grela zavest, da ste kupili slovenski pridelek in ste tako prispevali tudi k opraSevanju rastlin. Zapomnimo si. da med lahko uvozimo opraSevanja pa ne. Hrez naSih čebel tudi večine kmetijskih rastlin ne bi bilo. Glavni pomen čelx-larstva namreč niso čebelji pridelki, ampak opraševanje rastlin in I tem uravnavanje biološkega ravnovesja. Povzeto po: Habnik, J. in sod., 1998. Od čebele do medu Ljubljana: Kmečki glas. 1'cdrotti, W. 2(X)3. Med. cvetni prah, matični mleček, propolis in strup. Ljubljana, Pisanica: IX'lo revije. Meglic, M. 2004. Čebelji pridelki, Pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici, Čebelarska zveza Sle ivenije. KapS, E 1998. Med in zdravje. Novo mesto. Založba Eno Novo mesto. Zaklad iz čebeljega panja. Veletrgovina Verna. Pridelava medu v okviru KBZ za slovenski med Ljubljana, ČZS.1999. Andrej;! Kandolf Svetovalka za zagotavljanje vame hrane Čclx-larska svetovalna služba pri ČZS gospodarstvo ROKOVNJAČEV VRTNARSKI KOTIČEK Vrtnarjeva opravila v maju - veliki traven / 2006 Maja je bila rimska boginja pomladi in rodovitnosti. Rimljani so jo počastili tudi tako, da so najlep.šemu mesecu v letu dali njeno ime. Tudi slovensko ime tega pomladnega meseca pomeni bujno pomladno rast. Če je majnika lepo, je dobro za Žito in za seno. Če se Urbanu (25. maj) sonca zahoCe, bo tudi poleti suho in vroče. Vsemogočni Bog je najprej ustvaril vrt, (potem .šele Evo), ki je človeku v resnici še danes v največje veselje (vrt in Eva). Maj povsem upravičeno velja za najlepši spomladanski mesec. Dolgoletna opazovanja kaZejo, da je maja v poprečju veliko lepega vremena - seveda pa so moZne tudi izjeme. Opojnega maja je neutrudljiv in prizadeven vrtnar Ze za marsikaj nagrajen. Prijetno ga ogreva majsko sonce, uživa prvo svežo solato, v zraku pa dišijo vonjave majskega cvetja. Ne smemo pozabiti, da se ledeni možje še vedno lahko pojavijo, (dnevi med 12. in 14. majem). Tiste vrtnine in cvetlice, ki so občutljive na mraz, naj ostanejo na toplem vsaj do 15. maja. Zato je večino poletnih cvetlic in zelenjadnic najvarneje posaditi na prosto šele proti koncu maja. Kdor si upa narediti prej, bo imel morda srečo, vendar veliko tvega. SEJTE, KAK VAM JE PRI SRCU! Zdaj vam je dovoljeno sejati vse, kar letos želite pridelati. Na začetku maja je Že čas za cvetačo in listnato zelje, po potrebi lahko vzgojite iz semen dodatne sadike kumar in daigih plodovk ali pa jih v drugi polovici maja posejete na prosto. Posadite lahko tudi čebulčke in šalotko. Poleg tega posejete korenje, grah in sladkorni grah, mangold, vrtno lobodo, kolerabo, brokoli, radič in rdečo peso. Postopoma začnite utrjevat sejance paradižnika in drugih zelenjadnic, ki jih boste po ledenih možeh posadili na grede. Večkrat zaporedoma posejte solato, redkvice, korenje in druge zelenjadnice, prejšnje pa razredčite. Posadite sadike zelja, solate in pora. V prvi polovici maja lahko posejete .še kumare in fižol. Obe rastlini potrebujeta toplejšo zemljo. Ko njihovi listi pokukajo iz zemlje, so ledeni možje mimo. Proti koncu maja lahko sejete pozno korenje in česen. Posejete lahko vse, kar vam je pri srcu. V topli in vlažni majski zemlji raste skoraj vse. Vsi ljubiteljski vrtnarji Zaštita mladih rastlin pred mrazom £M-XJ Vrtnarstvo Pet- Hitaj PeSTRA J EVODNJA CENE rNA PROli jO DNE Tel eff©ims ([ Dl/723 ( D9 (D)2 Nuša Stupica s.p. Vir, Sončna ulica 2A 1230 Domžale tel./fax: 01/721 47 28 GSM: 031/616 005 odpiralni čas pon-pet 8.00-18.00 sobota 8.00 -12.00 Nudimo vam cvetje za vsako priložnost in vam ga tudi dostavimo. Redčenje pregoslih posevkov bi morali v toplih dneh poleg vseh naštetih napotkov upoštevati še tegale: pogosteje sedite na vrtno klopco, v roke vzemite dobro knjigo in sproščeno, opazujte rastline, vdihujte njihove vonjave, sprostite se in uživajte! •S Lep vrtnarski pozdrav vam Zeli Trajče Nikoloski gospodarstvo NAJPOGOSTEJŠI VRTNI PLEVELI Tradicionalni odgovor ima nekako več pomenov: "Plevel je vse, česar si v vrtu ne želimo." To se pravi: pleveli so rastline, ki rastejo na napačnem mestu - vse, kar raste proti naši volji, tudi pozabljene tulipanove čebulice, ki poženejo na gredi, so plevel. Priročniki navajajo različne oblike Škode, ki jo vrtnim rastlinam povzročajo pleveli: odvzemajo jim vodo, hranila, svetlobo, prostor in dajejo zavetje boleznim in Škodljivcem. Velika težava pa je tudi nevSečen videz plevelov. Podobno kot neometana hiSa dajejo vrtu zanemarjen videz, česar ne mara noben vrtnar. S plevelom se moramo spopasti in to hitro in preden se razširi. Na voljo je veliko herbicidov, sam sem proti uporabi FFS na vrtu. Zato ga pa lahko uničujemo tudi na druge načine. Enoletni pleveli sklenejo v eni rastni dobi vsaj en življenjski krog. Dveletni pleveli sklenejo v dvo rastni dobi svoj življenjski krog. Trajni pleveli rastejo več let, preživijo neugodne razmere. Razmnožujejo se s semenom. Vsa rodovitna tla vsebujejo veliko semen enoletnih plevelov. Zlato pravilo je, da moramo vznikle enoletne plevele zatreti z ročnim puljenjem, okopavanjem ali s kakim kontaktnim herbicidom. Zlato pravilo je tudi, da moramo njihove liste stalno odstranjevati, da "izčrpamo" podzemne rezervne organe ali da uporabimo kak translokacijski herbicid. NAČINI ZATIRANJA Ročno odstranjevanje je najstarejši način zatiranja plevelov in v določenih razmerah Se vedno koristno. Hitro rastoče enoletne plevele na gredah in obrobah, kjer se hitro ukoreninjajo, populimo, posamezne globoko ukoreninjene plevele na tratah izkopavamo, plevele med rastlinami na skalnjaku iztrebimo. Tako lahko zatiramo nekaj velikih plevelov, toda na močno zapleveljeni površini ročno odstranjevanje ne zadostuje. Okopavanje je plevelu nevaren sovražnik in ostaja kljub napredku znanosti Se vedno najučinkovitejši način zatiranja plevelov okoli rastočih gojenih rastlin. Je mnogo hitrejSe kot puljenje, in če so tla suha, motike ostre in okopavanje plitko, lahko zatremo veliko Število enoletnih plevelov. Manj učinkovito pa je pri trajnih plevelih. Okopavamo v redkih presledkih, da izstradamo korenine. Zastiranje - zastirka je plast grobe organske snovi, ki jo nasujemo okrog rastline. Organske zastirke pomagajo zatreti enoletne plevele, uporaba črnih polietilenskih folij pa je bolj učinkovita. S plevelom zaraSčen kos grede lahko pokrijemo ali potrositrio na površje zdrobljeno lubje, prod ali Soto in plevelov se rešimo za nekaj let. Ožiganje - včasih so uporabljali posebne aparate za ožiganje vrhnjih delov Pregled vrtnih plevelov w AEOOPOOIUM '■ PODAORARIA (navadna ■ - ..... 1 M. anOPVRON REPEN« (pl«»afta no....... «!» 4.« \ m T „ anagau IS ARVENBIS (njlvaka kur|a eaanllna) CALY8TCOIA rf prjm nutrl.il ,,(.,.,,i al»fc| CAPMLLA RUItNA PJMJTORI3 OAMDAMINF HIR8UTA (dlakava p*nul«| CERASTIUM r HOl OSTI < ur it '• (navadna amlHka) CHAMAENE H ion E ANOUSTiroi .ujm ....... i... i.........<■■, OMHpPOOHM Ai bum (tmartllka) CIRSIUM ARVi:N8f H.|lv.kl oul) % CIRSIUM VUIGARF (navadni oaM> ;p. CONVOi VIK ur ARVFN8I9 (n|lvakl alak) ^^^^^^^ rOUISFTtJM ARVFN8F (nHvaka praatloa) w riiPHonniA hfi iobcopia FUMARIA OFFICINALIS (navadna roanlcal plevelov in drobnih plevelov na površju tal, zdaj to nadomeščajo hitro učinkujoči herbicidi. Podobno kot plamen osmodijo ti herbicidi vrhnje dele plevelov in to brez vonja, dima in tveganja. Prekopavanje - zatiranje plevelov se začne s prekopavanjem. Korenine trajnih plevelov moramo odstraniti in sežgati. Vrhnjo plast tal z enoletnimi pleveli je treba pri prekopavanju obrniti navzdol na globino lopate. S tem pa težave še ni konec. Plevelna semena, ki smo jih zakopali pred leti, s prekopavanjem zopet spravimo na površje. Kot pravi vrtnar si morate vedno znova dopovedovati: Kar lahko preprečujem, mi ni treba zatirati. Tako varstvo rastlin res zopet postane varovanje rastlin. Pomaga tudi pravilno kolobarjem je. 0> Lep vrtnarski pozdrav vam Zeli Trajče Nikoloski Sr* K MU CRISPUB (kottrollatna klanca) RUM F X OBTUSlF^ (ropoltaina klanca) 8ENECIO JACOBAE A ((akobaanov grlm) SENECIOVUIUARIS (navadni orlnt) M /> fcf NZ SINAPIS ARVENBIS (npvaka ak tudi zdravje njenih prebivalcev. Marsikdo je prav zaradi vlage izpostavljen mnogim boleznim kol so artritis, astma in razne alergije. Vlažni zidovi tudi občutno povečujejo stroške za ogrevanje. Ti so namreč prav zaradi prisotnosti vlage in s tem. mrzlih zidov znatno višji od običajnih. Kakšne možnosti imamo v boju zoper vlago? Mnoge objekte poskušamo sanirati na klasičen način z izdelavo drenaZe, zračnih kanalov - kinet, s spodkopavanjem temeljev, ki se jih obda z nepropustnim betonom, z rezanjem zidov, vrtanjem in iniciranjem zapornih materialov. Gre za zelo drago in fizično težko delo. S tovrstno sanacijo le navidezno ali začasno rešimo nastale težave, saj se vlaga čez čas zopet vrne in začne s svojim uničujočim delovanjem. Le redki poznajo fizikalni princip nastajanja vlage. Spoznati vzrok pa pomeni najti zanj tudi rešitev. Kako nastane kapilarna vlaga? Zaradi različnosti materialov, vgrajenih v tla in stene, nastaja med njimi električni potencial, ki pod zidovi tvori napete kapljice vode, nabite z električnim nabojem. Kapljice vztrajno potujejo od tal proti zidu, kjer po kapilarah potiskajo druga drugo v steni navzgor tudi do tri metre visoko. Pogosto poskušamo rešiti problem s prej omenjeno sanacijo, toda osnovni fizikalni princip nastajanja vlage ostane, ostaneta pa tudi vlaga in plesen v našem življenjskem prostoru. Z elektroniko nad kapilarno vlago Znanosti je v zadnjih tridesetih letih uspelo ustvariti mikrovalovanje, ki poskrbi, da se napetost v vodnih kapljicah zrti.ši. Z njegovo pomočjo se kapljice vode (kapilarna vlaga) pričnejo združevati, se zlijejo med seboj in potujejo proti zemlji. Mikrovalovanje hkrati tudi prepreči nastajanje novih kapljic, saj jih že pri samem nastanku zruši, zato ponovne poti po zidu navzgor preprosto ne zmorejo. Pred desetletji je bilo potrebno za ustvarjanje takega valovanja vstaviti v zidove sonde in napeljati električno instalacijo. To je bilo zelo drago opravilo in najpogosteje tudi nedopustno zaradi posegov v stene. Današnja najmodernejša tehnologija je razvila naprave, ki so brezžične, majhne, skoraj neopazne in neverjetno učinkovite. Postale so idealen, trajen, najcenejši in najvarnejši način odpravljanja kapilarne vlage, ki so mnogim alergikom in astmatikom olajšale ali odpravile dotedanje težave. Kako poteka sanacija objekta? Montaža mednarodno certificirane naprave z močjo okoli 5W in brez kakršnegakoli vpliva na ljudi je enostavna, hitra in ne zahteva nikakršnih posegov v zidove (ni razbijanja, vrtanja ali rezanja zidov). Potrebujemo le priključek na električno instalacijo. Po montaži se približno v treh tednih sprožijo procesi združevanja vodnih kapljic in prične se njihova pot navzdol. To opazimo tako, da v nekaj tednih skoraj v celoti izgine vonj po plesni, če je ta prisoten. V naslednjih tednih in mesecih se zaradi pritiska vlage navzdol poveča vlažnost v spodnjih delih zidov. Neredko moramo zaradi iztoka vlage iz zidov dnevno obrisati mokra tla. Hitrost sanacije je odvisna od absorbcije tal in prepustnosti materialov v stenah. V začetku moramo objekt intenzivno zračiti dokler ta ni suh, procesa dvigovanja vlage pa ni več. Približno v letu dni je vsak objekt suh. Naprava ostane trajno priključena, strošek vzdrževanja pa je pri porabi borih 5W skorajda zanemarljiv. Zavedajoč se vrednosti lastnega zdravja in premoženja so se za namestitev naprave, ki odpravlja kapilarno vlogo, odločili že v številnih zasebnih hišah po Sloveniji. Tudi precejšnje število cerkva, Zupnišč in kulturno zgodovinskih stavb je z namestitvijo teh naprav rešilo težave z vlago in se s tem izognilo propadanju. Naj omenimo le tiste, kjer so bile težave še posebej velike: Tomišelj, Frankolovo, Kostanjevica na Krki, Sv. Ema v Podčetrtku, Spodnja Idrija, Dovje, Ptuj..... Preden bomo naredili korak in se odločili za agresivno, tvegano in drago klasično sanacijo naših domov in kulturno zgodovinskih stavb, preverimo še dosežke moderne tehnologije. S svojo odločitvijo in zaupanjem v elektroniko bomo namreč težave z vlago rešili trajno, zagotovili bomo trdnost objekta, ohranili videz zgradbe, zaščitili svoje zdravje in premoženje ter obvarovali dediščino sedanjim in prihodnjim rodovom. A> Anton Rosa (041/414-768) ROKOVNJAČje glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Mojca Smrkoh, Irena VodnSek; ustanovitelj: Ot>čina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica, tel. 0L729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: občina lukovicaB lukovicasi, rokovnjac() lukovicasi; Produkcija: Agencija G Ljubljana, priprava in tisk: GRAFEX group, Podlipovica 31, 1411 Izlake; trženje oglasnega prostora člani uredniškega odbora; naklada 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (tir. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici je pomladanski motiv, foto: Mojca Smrkorj. IZZIV Skupna evropska energetska politika V Bruslju je 8. marca 2006 komisar za energijo Andris Piebalgs na neformalnem srečanju poslancem Odbora za industrijo, raziskave in energijo Evropskega parlamenta predstavil Zeleno knjigo o skupni evropski energetski politiki. Vsi se spomnimo teZav z. dobavo ruskega zemeljskega plina v začetku letošnjega leta in dandanašnji zadostne količine energije niso več samoumevne. Če ne bomo ukrepali, bomo do leta 2030 uvažali že več kot 70 % energije. Tako velika odvisnost pomeni, da se lahko odločitve o naši porabi energije sprejemajo izven EU, s strani tretjih držav. Le-te že sedaj močno vplivajo na količino razpoložljive energije v EU in njene cene. V prihodnosti pa bi se lahko njihov vpliv še povečal. Članica odbora za industrijo, raziskave in energijo [TRE Evropskega parlamenta, slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj povzema: "Da se to ne bi zgodilo, je Evropska komisija v marcu objavila težko pričakovano zeleno knjigo o skupni evropski energetski politiki. V njej so podane smernice, na katerih področjih naj se Evropa usklajuje in deluje enotno, da bomo lahko tudi v prihodnosti zagotovili varno in zadostno oskrbo z energijo, omejili vplive človekovega delovanja na podnebne spremembe, hkrati pa dosegali cene energije, ki bodo ljudem dostopne in bodo omogočale globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva. Med šestimi skupinami ukrepov je zagotovo med zahtevnejšimi uresničitev predloga, da bi države članice EU nastopale kot enotna skupnost nasproti tretjim državam, izvoznicam energetskih virov. Evropski uniji kot drugi največji porabnici energije v svetu bi se z enotnim nastopom pogajalske pozicije bistveno okrepile. To pa med drugim pomeni oblikovanje skupne evropske energetske zunanje politike, ter enoten notranji trg. Ta naj bi zaživel v letu 2007, vendar ostaja dejstvo, da bo to trg, na katerem imajo države članice same številne pristojnosti in nadzor." Uravnavanje enotnega notranjega trga energije s strani posameznih držav članic Unije bi lahko imelo številne pomanjkljivosti, zato se za prosti trg močno zavzema Evropska komisija s Josejem Manuelom Harrosom na čelu, posamezne države članice, zlasti Italija in Nizozemska, medtem ko nekatere druge s Erancijo in Španijo na čelu temu nasprotujejo. Slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj meni, da je največja vrednost zelene knjige o skupni energetski politiki šele soočenje z dejanskim stanjem na področju energije. Po njenem mnenju smo Se daleč od skupne politike in potrebna bodo še številna usklajevanja. Evropska zelena knjiga pa bo morala služiti za strateški razmislek tudi v Sloveniji, ki je doslej že sprejela zelo zahtevne cilje tako glede omejevanja izpustov toplogrednih plinov kot tudi deleža obnovljivih virov energije. V svojem govoru v Evropskem parlamentu je dr. Jordan Cizleva povedala, da moramo realno oceniti doprinos posameznih primarnih virov energije, pošteno ovrednotiti učinkovitost obstoječih ter potenciale razvijajočih se novih tehnologij. Na koncu je dodala: "Nastopil je čas, ko se moramo izogniti politični retoriki in se soočiti z dejanskim stanjem. Posebej želim opozoriti, da jedrska energija ne more in ne sme biti več tabu tema v evropskem političnem prostoru. Danes jedrska energija ne povzroča izpustov toplogrednih plinov, omogoča uvoz urana iz različnih, tudi politično stabilnih držav ter ima prav zaradi tega stabilno in konkurenčno ceno. Njen razvoj bo Se izboljšal učinkovitost, zmanjšal količino radioaktivnih odpadkov in zvišal varnost. Temu ustrezno mesto mora imeti tudi v evropskih strateških dokumentih ter konkretnih ukrepih." /ji Darko Rudi Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Nova Slovenija je že v letu 2002 z amandmaji podpirala sprejetje Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki bi omogočil vračilo sredstev čim širšemu krogu tistih, ki so s svojimi neposrednimi vlaganji pomagali graditi družbo Telekom d.d. in njeno omrežje. Zato je Nova Slovenija že leta 2002 predlagala dve spremembi, in sicer: • razširiti nabor listin, ki so podlaga za dokazovanje vlaganj; • med upravičene stroške vlaganj zajeti tudi vloženo delo in materialna sredstva, ki so jih upravičenci vlagali pri pridobitvi telefonskega priključka. Ta amandmaja takrat nista bila upoštevana, zato smo v Novi Sloveniji Se posebej ponosni, da sta se omenjena predloga vključila v koalicijsko pogodbo in tako vam že sedaj lahko predstavljam osnutek sprememb zakona, ki te predloge dejansko vsebuje in ga je predložilo Ministrstvo za gospodarstvo v javno obravnavo. Osnutek zakona vsebuje predlog sprememb in dopolnitev Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 26/05 - UPIS2), s katerim se želijo odpraviti težave, ki so se pokazale med izvajanjem tega zakona. Praksa je namreč pokazala, da veljavni zakon ni bilo mogoče izvajati, saj zakon ni predvidel vseh situacij, ki so se pokazale v trenutku, ko se je pričelo z njegovim izvajanjem. Obenem pa dopolnjeni zakon pomeni pravičnejšo razdelitev dela sredstev, ki bodo pridobljena s privatizacijo Telekoma med tiste upravičence, ki so vlagali svoja sredstva, delo in material v izgradnjo Telekoma oz. njegovega omrežja. Cilj predlaganih sprememb zakona so: • odpraviti nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona, • razširiti nabor listin, na podlagi katerih se lahko dokazuje obstoj pravice do vračila vlaganj in pogodbeno vrednost, • vključiti tudi tiste subjekte v krog potencialnih upravičencev, ki so plačali previsoko priključnino, čeprav je bila ta določena v ceniku posameznih območnih PTT enot in je bila ta zato tudi uradna cena priključnine, • vključiti tiste subjekte v krog potencialnih upravičencev, ki nimajo dokazil o sklenjenem pravnem poslu, lahko pa dokažejo vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje, • urediti reševanje sporov v primerih, ko je bila pogodba sklenjena izven obdobja, ki je predvideno v zakonu, • določiti rok za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave in s tem omogočiti hitrejše ter preglednejše reševanje vlog. Spremembe zakona pomenijo, da bo komisija ministrstva za gospodarstvo najpozneje v dveh mesecih po sprejetju zakona objavila nov javni poziv za predložitev vlog upravičencev. Vsak bo zato imel možnost, da v 90 dneh od objave poziva vloži svoj zahtevek na pristojno enoto državnega pravobranilstva. Krog upravičencev se Siri. Ponovni rok za vložitev zahtevkov je določen zato, ker predlog zakona določa nekatere nove pogoje, ki so krog upravičencev razširili. Dopolnjen zakon je namreč povečal nabor dokumentov, s katerimi lahko upravičenci dokazujejo pravni posel oziroma svoj vložek. Po prejšnjem zakonu je bila pogodba edini z zakonom določen dokument. Po novem pa bo to lahko vsaka verodostojna listina, ki dokazuje obstoj pravnega posla (npr. računi, dobavnice, ...). V kolikor jih ni, pa vlagatelj lahko pravobranilcu predloži notarsko overjeno izjavo, ki je podlaga za pridobitev podatkov od Telekoma. V nejasnih primerih se predvideva vključitev cenilca, ki ne bo bremenila vlagateljev. Krog upravičencev pa je razširjen tudi z organizacijami fizičnih oseb in njihovimi pravnimi nasledniki, kot npr: stanovanjske in kmetijske zadruge. Prvotni zakon teh ni vključeval. tipam, da bo spremenjeni zakon čim prej sprejet v DZ v zadovoljstvo in zadoščenje vseh tistih, ki smo z lastnimi finančnimi sredstvi in s svojim delom pripomogli k razvoju Telekoma. tu mag. Prane Capuder, poslanec NSi v DZ izziv V prejšnji številki smo strankam in ostalim zastavili naslednje vprašanje: Se vam zdi, da je nevarnost ptičje gripe resnično vplivala na nas način življenja? Vprašanje za naslednjo številko: Ali podpirate predlog županje občine Domžale o zaprtju cestninske postaje? SLOVENIJA mu mwi mnti Prva obravnava Zakona o gospodarskih zbornicah —^ —_, V Državnem zboru smo poslanci in poslanke ^IJlfc nedavno obravnavali Zakon o gospodarskih -j^-^-^-— zbornicah. Ker menim, da je tematika zelo zanimiva, bom v tej Številki Rokovnjača nekaj besed namenil temu zakonu. -. V Sloveniji smo do sedaj poznali le javno .(Ji? H upravni model zbornic z obveznim m/KB^^^^k članstvom. Na u|travnega M modela zbornic je v Sloveniji ^■^^ ^pp^ ^ iislanovljenih 19 gospodarskih In poklicnih zbornic. V marsikateri od teh jk,- zbornic p;i se je pokazala glavna H pomanjkljivost javno upravnih zbornic, to Al je obvezna Članarina. TakSen naCin ■™ (obveznega) financiranja zbornici sicer zagotavlja stabilen finančni pritok, vendar pa la priteka, ne glede na delo in rezultate. Marsikatero vodsivo zbornice tO poleni uspava in ne izpolnjuje veC svojih osnovnih nalog - nuđenje podpore svojemu Članstvu in posredovanje med drŽavo in gospodarstvom. Predlog zakona sedaj predpisuje postopek za ustanovitev, delovanje in prenehanje gospodarskih zbornic, v katerih je članstvo prostovoljno. Bistvene zahteve v prehodnih določbah /.ikona so namenjene preoblikovanju Gospodarske zbornice Slovenije v zbornico po določilih tega zakona. Člani GZS lahko po izvedbi ustanovi skupščine pravnega naslednika GZS izstopijo iz gospodarske zbornice. Članstvo v zbornici je prostovoljno in se vanjo lahko vključi vsak zainteresirani gospodarski subjekt, Ko Iki zakon sprejet, bo sedanja Gospodarska zlxirnica Slovenije lahko nadaljevala z delom in postane zbornica, ki je pravni naslednik GZS ter lahko obdrži caiako ime. V roku petih mesecev se mora preoblikovati, sprejeti nov stalni in izvoliti organe zbornice. Člani GZS postanejo člani pravnega naslednika, lahko pa s pisno izjavo takoj izstopijo iz zbirnice. Predlog zakona zagotavlja možnost uporabe infrastrukture 1 rZS tudi drugim zbornicam, ki se bodo ustanovile po tem zakonu. Ta uporaba temelji na deležu članov, ki se bodo združili v novo zbornico. Predlagani zakon na pregleden način določa evidentiranje opravičenosti za uporabo infrastrukture za vsako novo zbornico in temelji na vplačani članarini v GZS v zadnjih desetih letih. Kontinuiteta dela in zastopanosti predstavnikov gospodarske zbornice je zagotovljena tako, da je v zakonu določeno, da pravni naslednik GZS nadaljuje z izvajanjem javnih pooblastil, ki so bila GZS dodeljena s posebnimi predpisi. Prav tako nadaljuje delo častno razsodišče in slalna arbitraža. Tudi članstvo v mednarodnih organizacijah se nadaljuje tako, da ostane član pravni naslednik GZS. Vse te aktivnosti se dve leti financirajo iz. premoženja GZS. Gilj predloga novega Zakona o gospodarskih zbornicah je zagotoviti Združevanje gospodarskih subjektov v različne zbornice na prostovoljni osnovi - članstvo bo torej prostovoljno. Ocenjujem, da sprememba zakona v tej smeri lahko bistveno pripomore k večji učinkovitosti gospodarskih zbornic, učinkovitejšemu sodelovanju gospodarskih subjektov pri izražanju in uveljavljanju svojih interesov preko gospodarskih zbornic ter tudi k razbremenitvi gospodarstva, še posebej v luči strategije razvoja Republike Slovenije. Slabosti sprejetega proračuna Občine Lukovica za leto 2006 N Si Nova Slovenija Kr*ettn%kti Uu tiska mt ranka Na 25. seji občinskega sveta 10. aprila 2(XKi je bil sprejet proračun naSe občine za letošnje leto. Ze med javno obravnavo so svetniki iz Nove Slovenije vložili pripombe in predloge, ki pa niso bili upoštevani, zato so med glasovanjem zapustili sejo (obstrukcija). Menimo, da so bile pripombe utemeljene, zato jih v razmislek ponujamo vsem občanom. Prvi pomislek se zbudi že ob visokem prenosu sredstev iz preteklih let. V lanskem proračunu načrtovana poraba je bila realizirana le 65,54 %, kar pomeni, da veliko nalog ni bilo opravljenih. To priča o slabostih, na katere občinski svetniki opozarjamo ob obravnavah proračuna vsako leto - finančne obveznosti se prenašajo iz enega v drugo proračunsko obdobje, zato je preglednost porabe sredstev na posameznih postavkah zelo slaba. Predvidena vsota prihodkov je največja doslej, Zal pa je na odhodkovni strani zelo razdrobljena na različne proračunske postavke. NaSe mnenje je, da bi bilo potrebno prihodke bolj racionalno razporediti na investicije po prioriteti, kar bi bilo tudi v skladu z načrtom razvojnih programov. S sedaj sprejeto razdrobitvijo sredstev na mnogo majhnih in na novo začetih investicij se lx> porabilo ogromno denarja, pravih rezultatov pa ob zaključku leta ne DO. Menimo, da bi bilo pri dodeljevanju sredstev na določeno postavko potrebno upoštevati vrednost celotne investicije in fazo, do katere so dela Ze izvedena. Treba bi bilo čim prej dokončati začete investicije. Iz razporeditve sredstev v proračunu za leto 2006 pa tega ne moremo pričakovati, saj se bo začelo več novih investicij na različnih področjih, dokončanje del, ki so v teku, se tako odmika za nedoločen čas. Na že začetih projektih pa posledično nastaja škoda. Zavedati se je treba, da lx> potrebno za vse novo začete investicije zagotavljati sredstva tudi v lxxloče, sicer so vsa vlaganja v projekte in začetke del povsem brez učinka. Zato bi bilo treba sprejeti prioritetni vrstni ud za dokončanje investicij, kateri od na novo predvidenih (morda Se ne tako nujno potrebni) pa se začasno odpovedati. Prav gotovo ne smemo pozabiti na največji projekt, ki ga načrtujemo ze nekaj let, to je POŠ Blagovica, ki je nujen, in ga ho treba dokončati (seveda tudi zagotoviti sredstva) v najkrajšem možnem času. Vemo, da izrednih virov na prihodkovni strani ni pričakovati, premoženje je občina raz.prcxlala že v preteklem letu (na učinke iz naslova teh sredstev bo treba Se počakati), za investicije v kanalizacijo pa je občina najela kredit (kredit bo potrebno tudi vračati z obrestmi). Razprodaja premoŽenja (delnic v znesku nekaj nad 90 milijonov SIT), ki so bile v prejšnjem mandatu kupljene za "zlato rezervo" v primere naravnih nesreč, se nam zdi popolnoma nerazumljiva. Prav tako tudi zadolžitev za izgradnjo kanalizacije v Rafolčah za 60 milijonov SIT, saj je bilo na računu občine prav takrat veliko neporabljenih sredstev (prenos v letošnje leto 420 milijonov SIT). Tako ravnanje je milo rečeno negospodarno in bojtano se, da bo ob takih načrtih za Izvedbo projektov potrebno novo zadolževanje. Tako velik ostanek denarja iz. prejšnjega leta bi lahko porabili za kako donosnejšo investicijo. Na primer smetarski avto, s katerim bi lahko v občini sami odpeljali smeti na večja regijska cKllagali.šča, ki se bodo gradila v naSi okolici, ter se tako izognili problemom, ki bcxlo nastali ob zaprtju deponije Dob. Če vozilo ne bi bilo polno zasedeno z odpadki iz naSe občine, bi lahko z. njim ustvarjali tudi nekaj prihodka, če bi odvažali smeti tudi iz sosednjih olx"in. V proračunu pogrešamo tudi denar za davno obljubljeno novo Športno igriSče v Lukovici in izboljšanje pogojev dela občinske uprave (obnovo Pungartnikove hiše, ki je bila kupljena prav s tem namenom, hkrati bi s tem zagotovili prostore za boljše delo društev in zastavili tudi prav tako davno obljubljeno ureditev centra Lukovice. Glede na dolgo zimo in uničenje, ki ga je povzročila na lokalnih cestah, smo opozorili tudi na prenizko postavko za vzdrževanje le-teh in predlagali smo dokončanje del na javni razsvetljavi v Rafolčah in Vrhovljah, imeli smo pripombe na neenakomerno razdelitev sredstev po krajevnih skupnostih ... Nič >!| pa nas skrbi popoln > > Nadaljevanje v prihodnji Številki