474
Slikar Janez Wolf (1825—1884).
Spisal Viktor Steska. (Dalje.)
^gffinano je, da je Julij Quaglio naslikal na zunanji fpf^jl steni ljubljanske stolnice začetke evangelija mmSi sv. Mateja, sv. Luka in sv. Marka. Ker so pa te slike v teku skoro dveh vekov že zelo izginile, da so se le malo še poznale, je Wolf 1.1872. obnovil sliko sv. Janeza Krstnika, krščujočega Jezusa, in Caharija,
WOLF: SV. JANEZ EVHNGELIST oltarna slika v Ribnici
ko se mu angel prikaže. Slika Marijinega oznanjenja je prišla kakih osem let pozneje na vrsto.
Za predjamsko kapelico v Trbovljah je naslikal 1.1872. sliko sv. Barbare.
Isto leto je poslikal tretje izmed dvanajsterih znamenj Marijinih na poti od Sv. Petra v Ljubljani proti D. M. v Polju. Znamenje stoji na polju blizu Sela, lučaj daleč od sedanje ceste. Slike so dosti dobro ohranjene. Marijino oznanjenje je posnel po Kremser-Schmidtovi sliki v kapeli vojaške bolnice (Izvestja   Muz. društva,   1898,  40),   na   pročelju   je
pa naslikal Boga Očeta.  Barve so žive, obrazi zagoreli.
L. 1873. je napravil za Ribnico M. B. Kraljico sv. rožnega venca in krasno sliko sv. Janeza Evangelista, 1.1874. pa za isto cerkev Marijo za šmarnice. Pri tem delu ga je Feuerbach obiskal. Sliko M. B. za Šmarnice v Dolenji vasi je Simon Ogrin podslikal 1. 1874.
L. 1874. je dobil naročilo za sliko sv. Jurija za veliki oltar pri Sv. Juriju ob južni železnici na Štajerskem. (Danica, 1874, 395.)
L. 1875. je dovršil križev pot po Fiihrichu za župno cerkev v Naklem, Vurnik je pa napravil okvire. Oba skupaj sta zaslužila 1258 gld. 58 kr. (Iv. Vrhovnik, Zgod. nakelske fare, 43.)
Nad stranskim vhodom pri Sv. Florijanu v Ljubljani je bila freska Janeza Potočnika: Marijino varstvo. Ta slika je vsled vremenskih nezgod, zlasti ker ni imela strehe, tako trpela, da je bila že vsa razprana in ogoljena. Simon Ogrin jo je prerisal in potem jo je Wolf iznova fresco naslikal. Delal je od 1. junija do 9. julija 1875. Slika je stala 282 gld. 95 kr. (Župn. spomenica Sv. Jakoba v Ljubljani, str. 26, 227.) Na tej sliki se je Wolf ravnal, kolikor mogoče, po stari kompoziciji. Obnova se je tako posrečila, da je Danica (1875, 231) pisala: Wolf je naslikal na presno novo podobo, in sicer tako lepo in mojstrsko, da se sme res z dobro vestjo vsakemu priporočati, kdor bi za enaka dela potre-, boval umetnika.
L. 1875. je za cerkev sv. Jakoba v Ljubljani naslikal prosojno sliko presv. Imena Jezusovega za 120 gld. (Župn. kronika.)
Poleti je dopolnjeval freske v Trbovljah, kjer je že 1.1863. cerkev poslikal. (Poročilo g. Simona Ogrina.) To leto je napravil tudi sliko sv. Petra za Preddvor.
V Vipavi je nameraval dekan Grabrijan s freskami oživiti stene svetišča. Na stropu so bile še stare impozantne baročne freske, toda nekoliko okajene in zaprašene, druge stene so pa bile gole. Wolf se je odločil poslikati vse tri stene tako, da bi bil od zadnje stene nekak prehod k stropnim slikam. To delo je trajalo dvoje poletij, 1.1876. in 1877. Wolf, ki fresk ni rad sam delal, si je tudi za to delo privzel sotrudnikov.  Pomagali so mu Simon Ogrin,