IZ OBRTNEGA ZDRUŽENJA
Izobraževanje — spoznavanje -
informiranje
Obrtno združenje občine Ljubljana Vič -Rudnik je bilo ustanovljeno še!e 22. januarja 1979. Zato je razumljivo, da smo v anketi prejeli precej predlogov, mnenj in želja za bodoče delovanje.
Predlogi so predvsem oblikovali naslednje misli:
premalo smo seznanjeni z vlogo in pomenom delovanja obrtnega združenja. Želimo si več medsebojnega spoznavanja in družabnega življenja, potrebujemo raznih nasvetov. Za-četniki v opravljanju obrtne dejavnosti so že-leli čimveč pojasnil in nasvetov glede vodenja poslovnih knjig, o davčni politiki in o davčnih olajšavah.
Izvršilni odbor Obrtnega združenja je gor-nje pobude ocenil za pozitivne in zato zaklju-čil, da bo organiziral sproščene sestanke obrt-nikov. Ti razgovori naj bi imeli prcdvsem, izobraževalno vlogo in prispevali k nadaljnje-mu usposabljanju samostojnih obrtnikov za čimboljše vodenje svojih obratovalnic. V me-
secu januarju 1980 sta bila organizirana dva taka razgovora obrtnikov, 21.1. 1980 v pro-storih KS Krim - Rudnik za vse obrtnike krajevnih skupnosti Krim - Rudnik, Lavrica in Škofljica. V zadružnem domu na Barju pa 25. 1. 1980 za vse obrtnike z območja krajev-nih skupnosti Barje, Ig, Tomišelj in Podpeč -Preserje.
Kolikor odštejemo vse objektivne težave je bila udeležba samostojnih obrtnikov še kar zadovoljiva, saj se jih je na Krimu udeležilo 35, na Barju pa nad 70. Na podobnih razgo-vorih, ki jih bomo imeli na območju vse obči-ne in bomo z njimi nadaljevali v mesecu mar-cu, si seveda želimo še večje udeležbe. Razgo-vore so vodili predsednik Obrtnega združenja tov. Hinko Golias, dipl. ing., predsednik sek-cije avtoprevoznikov tov. Zupanc Drago in Branko Pečan, tajnik Obrtnega združenja. Povabilu za sodelovanje na teh razgovorih so se odzvali tudi tov. Lovše Ivan, načelnik davč-ne uprave in njegova pomočnika Julka Dornik in Mitja Pavlin, kar dokazuje obojestranski interes za pristne odnose in dobro sodelova-
nje. Razgovore sta z informacijo o aktualnih političnih dogodkih in naši pripravljenosti do-polnila na Krimu Peter Durjava, sekretar OK SZDL in na Barju Franc Malovrh, predsednik OK SZDL.
Sama vsebina razgovorov je bila zelo zani-miva. Uvodoma je tov. predsednik Golias sez-nanil navzoče o pomenu, vlogi, delegatski or-ganiziranosti, o družbenih akcijah, o kreditni politiki, o stikih z davčno upravo, skupščino občine in o vseh drugih dejavnostih obrtnega
Posebno obvestilo
Vse samostojne obrtnike obveščamo, da dokler z novim zakonom o davkih občanov ne bo dokončno rešeno vprašanje registracije računov, lahko to opravilo izjemoma opravite tudi izven veljavnih uradnih ur - tudi v torek in četrtek.
Za tako rešitev smo se s pol-nim razumevanjem dogovorili z davčno upravo. Izjema naj ne postane pravilo in jo kori-stite res samo v nujnih prime-rih.
združenja, čigar osnovna naloga je, da na vseh nivojih zastopa in ščiti interes in usmerja na-daljnji razvoj obrtništva v naši občini. V nada-ljevanju je tov. Ivan Lovše orisal vse v zvezi davčno politiko in njenim izvajanjem. Zelo pomembno je, da še nadalje razvijamo oboje-stransko sodelovanje med občinskimi organi in Obrtnim združenjem. V občini se z osebnim delom ukvarja nad 1600 občanov, ki v raznih oblikah prispevajo skupno nad 11 milijard starih din. Osnovni elementi za razvoj drob-nega gospodarstva so predvsem urejeni pro-storski pogoji, kreditna politika, ustrezna davčna politika in potrebna družbena klima.
Še s posebnim zanimanjem so udeleženci sledili izvajanju tov. Lovšeta, ko je govoril o davčnih olajšavah vseh vrst, o vodenju poslov-nih knjig, o bruto osebnem odhodku, o pro-metnem davku, o revalorizaciji in amortizaciji osnovnih sredstev in o ukinitvi davka na po-sest premoženja - tovornih vozil, kar so avto-prevozniki z odobravanjem vzeli na znanje.
Na koncu je poudaril, da vloga Obrtnega združenja narašča pri nastajanju celotnega davčnega inštrumentarija.
Razprava je bila dokaj živahna, vprašanja pa predvsem o višini dogovorjenega osebnega dohodka, o davčnih olajšavah, o poslovni evi-denci, o vrednotenju lastnega dela, o registra-ciji računov, o ostarelih ob-tnikih in ustvarja-nju dohodka, o višini raznih materialnih stro-škov, uvoza strojev itd.
Splošna ugotovitev je, da so taki razgovori in dogovori nujni za čim bolj uspešno delova-nje tako za samostojne obrtnike kot za Obrt-no združenje.