/'/ČETRTEK, 12JLS{i2014 / ŠTEVILKA 1057, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
Zakaj pri nas nič ne rata
No ja, tako hudo vendarle ni, vseeno pa preseneča, da se zapleta skorajda pri vsakem projektu, ki se ga loti lokalna oblast Nekateri bodo rekli, da so krivi stari nergači, ki ne marajo nobenih sprememb, ki res lahko naredijo škodo, ampak krivda je vendarle drugje.
(Mef) Prav gotovo niso nergači krivi, da se plavajoča gostilna seli z izolskega ribiškega pomola v marino in spet nazaj, vsakokrat, ko se sliši, da v mesto prihaja komisija, ki preverja, kako so bila porabljena evropska sredstva za ribiški pomol. Tudi za neodkupljena zemljišča za cesto Jagodje - Šared, verjetno niso krivi le nezadovoljneži in za zavračanje zazidalnega načrta Šared bi težko obsodili zgolj kakšno civilno iniciativo ali par posameznikov. Tudi težave z urbanim opremljanjem svetilnika niso zakuhali zgolj lastniki psov, kot se komu zdi.
Problem je v postopkih načrtovanja in odločanja v lokalni skupnosti. Že dolgo tega se je lokalna oblast sama sebe prepričala, da ima tisti, ki premore večino v občinskem svetu vso pravico, da sam s svojimi načrtuje razvoj občine in njenih delov, to “požegna” s svojimi na občinskem svetu in potem je vse legalno in legitimno in celo demokratično. Rezultat takšne logike je, da se ob vsakem večjem projektu oglasijo tisti, ki niso bili niti pozvani k iskanju idej, kaj šele, da bi lahko o čemerkoli odločali. In kaj jim preostane: Da so proti.
Izognil se bom vsem aktualnim primerom takega ravnanja, od rušenja kmetijskih objektov, do kmetije Bužekjan in vseh politik, od kulturne do stanovanjske in opozoril na velike plakate, ki nas vabijo v istrsko Aqualandijo, od Novigrada do Brtonigle. Nedvomno bo marsikaterega domačega in tujega turista zaneslo tja. Pa imajo podoben projekt z naslovom Vodni park Vinjo-le, ki sega od Malije do Vinjol, naši lokalni oblastniki na mizi že nekaj let. Vendar se mu, bolj ali manj le nasmihajo. Ima namreč eno samo napako: Niso si ga izmislili oni.
Živalska kultura
Priznali boste, je resnica, da se mačkam dogaja krivica. Vsi nas pri miru pustijo in samo o psih govorijo. Delajo jim pasja stranišča, postavljajo jim ograjena igrišča, v odloku je napisano, kako jih moraš na sprehod peljat, na tablah je narisano, kje ne smejo srat, in kot se spodobi za tako bažo imajo v Izoli, celo svojo plažo. Za nas pa nihče ne skrbi, nimamo sralnic in podobnih stvari za nas ni smetnjakov ni vrečk in posodic za vodo, me se moramo znajt, ker imamo drugačno usodo. Pse v glavnem zanima, navadna fiskultura, me, mačke pa vemo tudi, kaj je kultura.
Izganjalci duhov in podobnega?
WWW.NAKUPI.NET
0 BANKA KOPER
Tednik M AN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA _________tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Izjava tega tedna
Ne vem kako to, ampak, vsakič, po koncu festivala Kino Otok se mi zdi, da se prebivalstvo Izole postara vsaj za 40 let.
zaskrbljeni Izolan
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma’’ v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za
KDO JE BIL DVVIGHT EISENHOVVER?
Komaj je minila polovica tega leta 2014 v katerem se proslavlja jubilej za jubilejem - od začetka velike vojne in strelov Gavrila Principa v Sarajevu, do začetka konca druge velike svetovne vojne, desanta v Normandiji. Tako kakor že vajeni, se vsi prepirajo z vsemi. V Bosni in Srbiji okrog tega ali je bil Princip samo Srbin, ki je hotel veliko Srbijo, ali malo Jugoslavijo pod žezlom Karadjordjeviča, ali je bil revolucionar, ali terorist. Vsi udeleženi velikosrbi, malojugoslovani in profesionalni nacionalisti vseh barv in oznak pozabljajo, da je obstajala študentska revolucionarna organizacija Mlada Bosna, ki se je borila za svobodo, tako (združenih ali razdvojenih) južnoslovanskih držav, kakor posameznika. Tako jo je označil in o njej pisal veliki Krleža. Kot nekakšna bosanska predhodnica TIGRA. Tudi metode delovanja so bile podobne. Parafrazirajoč Karla Krausa, lahko bi rekli, da nas vse spaja, razen skupne zgodovine. Zaradi nje so pripravljeni na vse - od sranja do klanja. In svojo sled je Gavrilo Princip pustil tudi v Sloveniji.
Kolo me je, leta nazaj, pripeljalo v Robidišče, kjer je bil takrat na ogledu kustos novogoriškega muzeja. In mi je povedal, kako je bila za stoto obletnico (spet jubilej) Avstroogrske monarhije v Kobaridu narejena piramida, ki bi jo moral posvetiti prestolonaslednik Franc Ferdinand. Po vinogradih, njivah okrog Kobarida, Tolmina, tudi Robidišča se je klatil nekakšen študent iz Bosne, in se ponujal za pomoč domačinom pri delu. Za hrano in prenočišče. Čakal je Ferdinada. Za Gavrila Principa je bil Franc Ferdinand simbol monarhije. Simbol krivic pa je treba uničiti. In ga je čakal. Pa ga ni dočakal. Ferdinandu se ni dalo v tam nekakšno provinco in piramido je odkril njegov adjutant. Gavrilo Princip je, po kustosovih besedah, ki se je o tem dogodku pogovarjal s domačini, samo zamrmlal: »Štrafalo ga bo«, in se vrnil domov. In ga štrafal. Noč pred atentatom je bral Kropotkina. Anarhističnega papeža.
Drugi veliki jubilej, o katerem se v zadnjih dnevih in tednih piše, je začetek konca druge svetovne vojne - izkrcanje v Normandiji. Od junija leta 1944 do maja 1945 je trajal končni obračun z nacizmom in fašizmom.
Bolje povedano, z nacistično Nemčijo, ker je fašistična Italija že bila poražena in se je pridružila zmagovalcem. To seveda ne pomeni, da je nacizem in fašizem izkoreninjen s svetovne, posebej evropske politične scene. Da o naši niti ne pišem. V času, ko so še trajale svečanosti v Normandiji, so bili udeleženci pohvaljeni od vseh prisotnih državnikov, med katerim je bila tudi šefica kabineta predsednika slovenske države, ki je menda najbolj zaslužen za povabilo na proslavo. Medtem ko je bila borčevska delegacija deležna spoštovanja in hvaležnosti, je visoki funkcionar slovenske katoliške cerkve povedal, da so zavezniki partizanom vrnili cele enote slovenske narodne vojske, ki se je hrabro in do konca borila za zmago nemškega nacizma nad neusmiljenim komunizmom.
Od Normandije do Berlina je bila dolga, zmagovalna pot. Zaznamovana z desetinami in stotinami vojaških pokopališč. In, kako je lepo povedal 34. predsednik Amerike, Dwight David Eisenhower, bolj znan kot Ike, komandant zavezniških armad v zadnjih vojaških operacijah v drugi svetovni vojna na evropskih tleh: »Vprašanje je kako bi se operacija Ovverlord končala, če jugoslovanski partizani maršala Tita nebi na svoje enote vezali 13 nemških divizij v vojnih operacijah na jugoslovanskih tleh.« Zato je povsem jasno zakaj so slovenski partizani in njihova delegacija ponosno stali na častni tribuni. Ni jasno zakaj se teh Ikeovih besed ne omenja, vsaj ko gre za jubilej. Se kdo tega sramuje?
In predvsem, kdo ve, kako bi se končala operacija Owerlord, če bi nemške armade imele tam teh novih 13 divizij, ki so se pripravljale na beg iz Jugoslavije, skupaj s slovensko »narodno vojsko«, ki se je takrat borila za nemški reich. Po današnjih ..zgodovinskih dognanjih" pa proti krvoločnemu komunizmu.
Od pekla do raja in nazaj
V stranki SDS so bili po evropskih volitvah zelo dobre volje, optimizem pa je zbledel ob referendumu o arhivih, ki so ga sami predlagali. Izola je bila v slovenskem povprečju, le po udeležbi ne.
Referendum o arhivih je padel, pa ne zaradi volje ljudstva (proti noveli zakona sta glasovali dve tretjini glasovnic), temveč zaradi “nevolje” ljudstva. S slabimi 12 odstotki volilne udeležbe je namreč težko govoriti o demokraciji in volji večine, kar nekako predvideva tudi zakonodaja, ki razveljavi referendum, ne glede na izid, če ni dosežena 20 odstotna udeležba. Novela o zakonu o arhivih tako ostaja v veljavi, po pričakovanju pa je največ nezadovoljstva bilo slišati iz strani predlagatelja, poslanke Eve Irgl, ki je slovenski narod okarala, da očitno še ni dovolj zrel za demokracijo.
O zrelosti raje ne bi, a dejstvo je, da je bila udeležba na referendumu skoraj rekordno nizka. Nižja je bila samo udeležba na referendumu o ustanovitvi pokrajin, in za dobre tri odstotke je bila višja celo na referendumu o zakonu o RTV Slovenija.
Najvišjo udeležbo so zabeležili v volilni enoti Ljubljana center s 13,57%, med okraji pa “kraljuje” Ajdovščina z 19 odstotno udeležbo.
In kje je Izola?
Udeležba v Izoli je bila 8,48%, glasovalo pa je 1091 volilnih upravičencev. Manjšo udeležbo kot v Izoli so zapisali le v Piranu, Kopru, Hrastniku in Lendavi. Sicer pa je bil rezultat podoben slovenskemu povprečju, s 57% glasov proti in 43% glasov za.
Volilna udeležba po volilnih enotah in rezultat:
Volišče	Udeležba (%)	ZA (%)	PROTI (%)
1. Dvorana RK	9,51	48,74	51,26
2. Palača Manzioli	6,81	42,86	57,14
3. Društvo upokojencev	7,54	36,84	63,16
4. Kulturni dom	9,96	51,47	48,53
5. KS Livade	8,62	49,72	50,28
6. OŠ Livade	5,01	42,53	57,47
7. Hotel Keltika	10,4%	26,06	73,94
8. KS Jagodje - Dobrava	6,78	36,36	63,64
9. Baredi	7,56	44,44	55,56
10. Šared	6,95	53,13	46,88
11. Cetore	9,60	50,00	50,00
12. Malija	10,51	44,44	55,56
13. Korte	8,85	35,09	64,91
Predčasno volišče	70 glasovnic	45,59	54,41
Pošta	2 glasovnici	100,00	0,00
Omnia	7 glasovnic	40,00	60,00
Hvala, da ostajate z nami
Res smo veseli vašega odziva na nov četrtletni obračun naročnine in na dejstvo, da ostajate naši zvesti bralci. No ja, nekateri bi raje imeli polletno naročnino in če želite plačati naročnino do konca leta nas pokličite na 040 211 434 in poslali vam bomo novo, polletno položnico.
Mandračevci
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Izola
Tudi turizem zbira podpise
Niso samo občani tisti, ki zbirajo podpise proti določenim ukrepom oblasti. Tudi oblast, posredno, zbira podpise proti višji oblasti, v tem primeru turistični delavci in gostinci, ki zbirajo podpise v podporo spremembe zakona s katerim bi čas zapiranja lokalov z desete ure lahko premaknili na polnoč.
Težava turističnih krajev se skriva v 8. členu Zakona o varstvu javnega reda in miru iz leta 2006, ki določa, da "kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo’’.
Zakon pri tem ne ločuje turističnih in stanovanjskih območij mest, kot da še vedno večina prebivalstva dela v fabrikah in mora zjutraj na delo. Občina ima sicer, po zaslugi Zakona o gostinstvu, možnost izrednega podaljševanje obratovalnega časa, vendar je ta postopek za vsak lokal posebej obravnavati vsako leto, kar v primeru turističnih krajev z veliko lokali, jemlje veliko časa in prinaša precej slabe volje.
O problemu obratovalnega časa gostinskih lokalov se je na srečanju v Piranu pogovarjal tudi z županom Bossmanom in dogovorila sta se, naj bi posebna delovna skupina pripravila predlog za spremembo predpisov, ki bi vsaj turističnim občinam dovolili obratovanje gostinskih lokalov do 24. ure in ne le do 22. ure.
Ni nam znano ali takšna skupina že obstaja, vemo pa, da v izolskem turističnem združenju zbirajo podpise gostincev in drugih turističnih delavcev, ki vsi po vrsti podpirajo takšen predlog. Doslej imajo že blizu 50 podpisov, k zbiranju podpore pa bodo pozvali tudi gostince iz drugih občin.
Kaj o tem pravijo na pristojnem ministrstvu pa gotovo ne bomo izvedeli pred volitvami.	d.m.
O spremembi Zakona, ki bi omogočila avtomatsko podaljšanje obratovalnega časa v turističnih krajih župan Igor Kolenc govori takorekoč na vseh srečanjih z gostinci, vendar ni videti, da bi se kaj spremenilo.
Ekonomija ni ekologija
J
Naša regija je na dnu lestvice!
piše: Franc Krajnc
Kje pa je tu Mediteran?
Ta konec tedna je bila Izola zelo dobro obiskana, srečali smo kar nekaj organiziranih skupin turistov, ob tem pa opazili zanimiv fenomen.
Sonce je sijalo in turisti so lovili vsako, še najmanjšo senco, ki pa je, na novo pretlakovanem Sončnem nabrežju, niso našli. Gotovo je to pretlakovano sprehajališče olepšalo ta del mesta. A glej ga zlomka, tudi izpraznilo ga je. Pričujoči fotografiji sta nastali takorekoč na istem mestu, istočasno in povesta vse.
Ko sonce najbolj greje, si po pretlakovanem delu Sončnega nabrežja upa malokdo, saj vročina dobesedno puhti v zrak, kar seveda najbolj občutijo tamkajšnji trgovci, ki so jim menda, za povrh, celo prepovedali postaviti njihove artikle na ulico, kaj šele, da bi tam postavili kakšen senčnik. Neuradno je slišati, da njihova ponudba menda ni dovolj kvalitetna in da bi z njo “kvarili” videz nabrežja, kar je, seveda, stvar okusa. Nedvomno pa je tudi takšna ponudba del vsakega mediteranskega mesta, od Rovinja do Monte Carla. Vsak od nas ve, da je sprehajanje mimo takšnih trgovinic del običajnega dopusta ob morju. Zgolj tlak ne pritegne nikogar, še posebej, ko se segreje na 35 stopinj Celzija in več. Nič čudnega, da se je tega območja, že zdaj, prijelo ime Avenija osamljenosti.	d.m.
Zbiranje poslovnih rezultatov in njihovo urejanje ni preprosto početje in tudi primerjave s prejšnjimi leti je treba narediti v lastnem aranžmaju, saj jih uradne inštitucije ne objavljajo. Tako ekskluzivno objavljamo zbrane rezultate poslovanja gospodarskih družb (GD) s sedežem na Obali in Krasu (7 občin) od leta 2007 do 2013. Najbolj zaskrbljujoča ugotovitev je: Zabeležena je kar petkrat bilančna neto čista izguba!
Leto Število GD Število zaposlenih Celotni prihodki Neto čista izguba/dobiček
2007	3.125	22.024	4,315 mia EUR	+ 277,60 mio EUR
2008	3.453	22.413	4,896 mia EUR	- 8,35 mio EUR
2009	3.586	21.881	3,796 mia EUR	-161,40 mio EUR
2010	3.765	21.206	4,033 mia EUR	- 58,90 mio EUR
2011	3.899	18.774	3,899 mia EUR	+ 41,10 mio EUR
2012	4.091	18.654	3,852 mia (rev.por.)	- 168,00 mio EUR
2013	4.312	17.948	3,863 mia EUR	- 139,70 mio EUR
UGOTOVITVE: Največ neto čiste izgube v omenjenem obdobju so imele gospodarske družbe s sedežem v koprski občini.
Obalno-kraška statistična regija je kot celota že dve zadnji zaporedni leti (2012 in 2013) po uspehih na repu lestvice dvanajstih slovenskih statističnih regij.
Gospodarske družbe s sedežem na obalno-kraškem območju so v sedmih poslovnih letih (2007 -2013) samo dvakrat izkazale neto čisti dobiček in kar petkrat neto čisto izgubo. Ob siceršnjem naraščanju števila gospodarskih družbe se je zmanjševalo število zaposlenih. Gospodarske družbe so spreminjale strukturo zadolževanja, nekatere imajo neto čisto izgubo zaradi t.i. finančnega poslovanja, zmanjšuje pa se tudi vrednost kapitala. Omeniti je treba poseben preobrat poslovanja gostinske panoge. Če je imela leta 2012 največji delež (65,7 milijona evrov) neto čiste izgube (od tega v piranski občini 63 milijonov evrov), je bil rezultat poslovanja v letu 2013 bistveno boljši, a še vedno z izgubo 6,61 milijona EUR.
Število gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2013 znaša 61.312, število registriranih družb na Obali in Krasu 4.312 (delež 7%). Delež celotnih prihodkov gospodarskih družb obalno-kraške regije v celotnih prihodkih vseh slovenskih gospodarskih družb v letu 2013 znaša le 5%, delež čiste izgube pa 9,4%. Delež števila zaposlenih je 4,2%. Gospodarske družbe v Sloveniji so v letu 2013 pomembno poslabšale rezultate poslovanja (izkazale so le še 1/3 neto čistega dobička iz leta 2012. Najslabše poslovanje in največja neto čista izguba v letu 2013 beleži obalno-kraška regija. Neto čisto izgubo so, poleg obalno-kraške regije (139,7 milijona evrov) izkazale tudi Pomurska, Podravska, Zasavska.Gorenjska, in Savinjska statistična regija v skupnem znesku 265 milijonov evrov.

Prenova podežeua
v
PUP za podeželje se vendo čaka
Občinska uprava je že večkrat potrdila, da bo Odlok za spremembo PUP-a za podeželje pripravljen do junijske seje. Glede na to, da smo že sredi junija pa je vprašanje, če bodo svetniki o tem odločali še pred volitvami.
Ko so avgusta lani občani, ki imajo v zakupu zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč, dobili prve odločbe, s katerimi je lastnik zemljišča zahteval odstranitev “nelegalno” postavljenih objektov, je bilo slišati s strani občinske uprave, da se bo zadeva rešila v roku šestih mesecev. To je bilo sicer nerealno, ampak kasneje so še večkrat omenili, da bodo do junijske seje občinski svetniki že glasovali za končni predlog Odloka o spremembi PUP-a za podeželje. Vmes sta bili še dve javni obravnavi, ter veliko, res veliko usklajevalnih sestankov. Kot je slišati, so občani še po usklajevanju različnih komisij in urada za okolje in prostor prihajali na dan s pobudami in možnimi rešitvami, ki naj bi jih strokovne službe reševale tudi individualno, zato se nam je porajalo vprašanje, kdaj bodo so-glasodajalci uspeli podati pozitivno mnenje. Z kabineta župana smo na to vprašanje dobili ta odgovor: “Trenutno smo v sklepni fazi uskla-
Druga javna obravnava dopoln	ka PUP za podeželje
jevanja s soglasodajalci, takoj zatem zaprosimo za njihova pozitivna mnenja na spremembo akta. V kolikor se bodo držali rokov za izdajo mnenj, načrtujemo sprejem na naslednji seji občinskega sveta. Še pred tem bomo gradivo predstavili na skupnem odboru za okolje in prostor, kmetijstvo in podeželje ter sprejeli stališča do pripomb. ”
Kot kaže bo torej vse pripravljeno za naslednjo sejo, le to, kdaj bo ta se ja, ni čisto jasno.	am
Kot kaže je že (skoraj) vse pripravljeno na novo parkirišče v Argu. Sklepamo, da čaka le še na sklep župana.
Le pravniki lahko v Izoli obdelujejo zemljo
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor v svoji obrazložitvi na pritožbo občana zaradi objekta na kmetijskem zemljišču izrecno navaja štiri različne predpise, ki so bili objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in so bili, s popravki in dopolnitvami, sprejeti v razdobju 10 let, in sicer:
-	Prvi pravilnik v letu 2003 z dvema dopolnitvama v letu 2004 in 2005 (Uradni list RS štev. 114/2003, 130/2004 in 100/2005 - skupaj dvanajst strani)
-	Druga uredba v letu 2008 z dopolnitvijo v istem letu (Uradni list RS štev. 37/2008 in 99/2008 - skupaj osem strani)
-	Tretja uredba v letu 2013 z dvema dopolnitvama v istem letu (Uradni list RS štev. 18/2013, 24/2013 in 26/2013 - skupaj dvajset strani)
-	Pravilnik o obrazcih za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt (pet strani)
Vsa ta “solata”, pardon, pravilnik in uredbe z vsemi prilogami obsegajo reci in piši 45 strani (z besedo petinštirideset strani), k temu je še prišteti strani iz Zakona o graditvi objektov, ki se nanašajo na te objekte (dve strani), torej skupaj 47 strani (z besedo sedeminštirideset strani).
Ob tem se je prejemniku te obrazložitve porodilo vprašanje, kako naj preprost človek, ki samo želi obdelati svoje in v zakup vzeto zemljišče, ki je bilo zaraščeno in zanemarjeno, sploh lahko sledi tem zakonodajnim “kolobocijam”? Saj se še pravnikom, ki so tega že vajeni “utrga”!
Ali naj torej občan ali kmet, namesto, da bi dobil na ustreznem uradu v Občini, pristojnem za urejanje prostora, jasna napotila, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno oziroma, da ni dovoljeno postaviti na tem zemljišču prav nobenega objekta, in bi se nato, razbremenjen birokracije, s polnim elanom posvetil obdelavi zemljišča, namesto tega prebira Uradne liste! Seveda, naj bere uradne liste, tako bo kmetijsko zemljišče “zaprmejduš” ostalo neobdelano.
Ali je res taka tudi splošna uradna politika naše domovine glede odnosa do kmetijskega zemljišča?	Ime avtorja znano uredništvu
P:S: da niti ne omenjam, da je ob tem treba obvezno prebrati tudi ustrezen občinski prostorski akt (na primer PUP - glede na lokacijo), in pregledati vse grafične priloge in povrh tega še razumeti lokacijsko informacijo!
Nevarna kolesarska ovira s certifikatom
V Izoli je z dneva v dan več kolesarjev. Mudijo se po Parenzani oziroma po Poti zdravja, mudijo se po ulicah sredi mesta, mudijo po drevoredih, vse do plaže. In ker se mudijo takorekoč povsod, se mudijo tudi preko ležečih policajev, ki jih je prav tako v našem mestu z dneva v dan več. Ti ležeči policaji, oziroma hitrostne ovire, so na srečo dobro vidni, ob tem pa so večinoma tudi opremljeni s svetlobno signalizacijo, ki prihajajoča vozila opozarja, naj vendarle upočasnijo. Na žalost pa so nekatere od teh luči kar nekoliko nerodno načrtovane, saj gre za nekaj centimetrske “bunke”, ki gledajo iz cestišča. Na to nas je opozorilo že več kolesarjev, ki jih je, nič hudega sluteče, skoraj vrglo s kolesa, ko so nerodno zadeli vanje.
Ko pa smo vprašali na Občini, če bi lahko preverili, ali so te luči res v skladu z zakonodajo, smo dobili ta odgovor: “Odsevne “mačje oči” oz. odsevniki, ki so montirani na hitrostnih ovirah, so izdelani po ISO 9001 in so EN certificirani (CE), uporabljajo se že več kot 23 let in so prisotni v več kot 60 državah sveta. To so 360-stopinjski temperirani stekleni cestni svetlobni odsevniki najvišje kvalitete, ki se uporabljajo za pogoje slabe vidljivosti, označbo izpostavljenih in nevarnih mest, ipd. Prejeto svetlobo namreč odbijejo direktno nazaj k njenemu viru, ne glede na vpadni kot - torej iz katerekoli smeri. ”
Kam točno odbijejo kolesarja, ki trči vanje ne vemo, zato raje pozivamo tiste, ki radi kolesarite, da so pred ležečimi policaji še toliko bolj pozorni.
Rdeči križ ne bo šel v stečaj
Tako je območnim odborom RK včeraj zagotovil predsednik te humanitarne organizacije, ki ima zadnje čase precej finančnih težav. Izolski RK vseskozi opozarja na težave, vendar se v vodstvu RKS s kritikami ne strinjajo.
Slovenski Rdeči križ ima nedvomno težave, predvsem pa si jih je nakopal z drago investicijo v hotel na Debelem rtiču. O teh težavah nam že nekaj časa pripoveduje tudi predsednik izolskega Rdečega križa, Vlado Ostrouška, ki je bil, zaradi svojega vztrajanja pri javni razgrnitvi težav Rdečega križa celo poklican pred nekakšno častno razsodišče.
Zelo rutinsko je potekal tudi ponedeljkov Zbor članov, na katerem je bilo prisotnih kar 51 zastopnikov RKS-OZ , ki so sprejeli Letno poročilo RKS, Poročilo NO RKS in tudi pozitivno mnenje zunanje revizijske hiše. Potrjen je bil tudi program dela in finančni načrt za 2014. „Vsi so se izmikali razpravam na to temo in, pri neznosni vročini v dvorani je vse skupaj delovalo zelo formalno" je povedal Vlado Ostrouška po seji. Potem pa je v večerne Odmeve prišel predsednik RKS Franc Košir in izjavil, da bo Rdeči križ moral v stečaj, če bo moral plačati zahtevke podizvajalcev v višini približno 3 milijone evrov.
Včeraj pa so na območne enote RKS dobili dopis v katerem jih predsednik obvešča, da so bile njegove izjave vzete iz konteksta in dodal nekaj pojasnil.
Novinarjem sem predstavil situacijo v zvezi s tožbami 13 podizvajalcev. Vegradu je bila plačana celotna kupnina, zadržanih je bilo le 10% za odpravo pomanjkljivosti, kar je predvidevala sklenjena pogodba. Podjetje Vegrad je šlo v stečaj, 13 podizvajalcev pa je vložilo tožbe. Do sedaj so 4 tožbe pravnomočno zaključene na 2. stopnji v prid RKS, eno tožbo, ki je bila na 1. stopnji rešena neugodno za RKS, pa je 2. stopenjsko sodišče razveljavilo in jo vrnilo v ponovno sojenje. Trenutno je RKS izgubil le v enem sporu s podizvajalci, v tem postopku smo vložili revizijo in čakamo na odločitev Vrhovnega sodišča RS. Oblikovano imamo rezervacijo za poplačilo morebitnih terjatev, prav tako pa imamo za tekoče leto v ta namen tudi rezervirana likvidnostna sredstva.
RKS tekoče poravnava vse obveznosti, je likviden in solventen. V primeru morebitnih neugodnih sodb pa so v pripravi ustrezni ukrepi za stabilizacijo RKS, ki bodo moral v vsakem primeru iti v potrditev Zboru članov. Pri čemer poudarjam, da do stečaja RKS nikakor ne bo prišlo, je zapisal predsednik.	ur
Ribištvo je v razcvetu
Izolski ribiški pomol se je zadnje dni temeljito spremenil. Nekaj ne-ribiških bark je izginilo na sosednje priveze, prišel je tekoči trak, tehtnica in in viličar. Prišel pa je menda tudi kontrolor porabe evropskih sredstev in menda ni bil nič kaj zadovoljen. Informacij, seveda, ni.
PRODAJA MONTAŽA SERVIS
KUMA NAPRAVE
Ul.KING
V TOPLOTNE ČRPALKE
Cankarjev drevored 54, 6310 Izola
UGODNI PLAČILNI POGOJI DO 36 OBROKOV
GSM: 041 650 671 www.viking-klima-sp.si
Učenci so oblikovali otok in kulturni dom
Izolski Otoki - 7. razred
Pri likovnem pouku smo se z učenci sedmih razredov ukvarjali s prostorskim oblikovanjem. Za izziv in motiv smo si zastavili: »Kaj, če bi Izola imela otoki Kaj če bi imela več otokov? Kakšen bi bili? Čemu bi bil namenjeni?« Izdelek so nato učenci pred razredom predstavili in zagovarjali svojo vizijo otoka. Nekaj idej bi radi delili oz. predstavili tudi Izolanom.
nit okroglost (zunanji oder), povezanost, izola - otok, izola - morje, valovanje, konveksno, konkavno... in s to idejo je nastalo nekaj zanimivih izdelkov. Kam bi mi postavili ta kompleks; na plač kjer so ostanki Arigonija ali pa plač Riba. Morda dočakamo tudi ta dan.
Ker se nam zdijo izdelki zanimivi in imajo veliko povedati, kakšno vizijo imajo naši mladi, jo delimo Z Izolani.	Ingrid Knez
Sodobno Izolsko Gledališče - 8. Razred
Likovna naloga prostorskega oblikovanja je od učencev zahtevala, da izdelajo maketo sodobnega izolskega gledališča. Zasnovano pa je moralo biti tako, da vsebuje zaprt, polodprt (stene, brez strehe - stil arene) in polzaprt prostor (stebri oz. oboki, z streho, v stilu koprske taverne). Predhodno smo si ogledali še nekaj fotografij sodobne arhitekture, se odločili, da bo rdeča
•'IrrjfeL

OBJEKTI
Tramontansko življenje Petelinjega Rta
Petelinji Rt pravijo območju ob svetilniku tisti, ki ga dobro poznajo in poznajom predvsem burno življenje tega dela Izole, ki je nekoč služil za pokopališče bogatejših meščanov, po preselitvi le-tega pa je območje po vojni doživelo intenzivno pogozdovanje, iz parka ob stari bolnišnici pa je vedno bolj postajala kopališka zelenica z naravno senco. Nekajkrat so nad območje padle tudi drugačne sence, a je vedno znova tam posijalo tudi sonce.
Območja ob svetilniku nisem spoznal v otroških letih, tako kot marsikateri domačin, ki pripoveduje o tem, kako so se tam kopali, skakali na glavo med skale ob pomolu, in včasih tudi na skale, kar je nekaterim strašno spremenilo življenje, za denar pobirali ježke iz morja, vohali smrad iz bližnjega Delamarisa in ga tudi videli ob izlivu kanalizacije v neposredni bližini. Pravzaprav vse do leta 1980 Izole nisem dobro poznal, saj sem živel v sosednjem Kopru in sem v Izolo največkrat prihajal kot sekretar Obalne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, posebej takrat, ko se je obetala kakšna vroča razprava, pa so starejši mački poslali mene, mladega junca, ki so ga po opravljeni misiji lahko kritizirali.
Ne spomnim se več, kako so reagirali takrat, ko sem se na javni tribuni oziroma zboru krajanov KS Staro mesto opredelil proti projektu gradnje elitnega hotela na mestu stare bolnice, danes Doma dveh topolov. Še zdaj ne vem, če sem se prav odločil, saj zdaj Izolani tudi od tega objekta nimamo prav veliko, prej obratno, a vendar so se mi zdele takratne ambicije domačih investitorjev, pretirane.
Marmorni vhod v razpadajoče mesto
Zbor krajanov je bil v dvorani Rdečega križa, ki je bila dobro napolnjena, razpravljale! pa živahni, tako kot je v Izoli navada. Predlagatelji in potencialni investitorji so predlagali, da se območje stare bolnice, ki se je takrat ravno selila na hrib, nameni turizmu in gradnji večjega hotela višje kategorije, ki ga Izola nima in na ta način bi Petelinji Rt postal eno samo veliko kopališče, rezervirano za hotelske goste. Spomnim se, da so takrat ljudje v prvi vrsti nasprotovali ustvarjanju takšnih statusnih razlik med ljudmi iz hotela in domačini v soseščini, nekdo se je slikovito izrazil, da bo Izola na ta način dobila z marmorjem obložen vhod med razpadajoče ulice. Med glasnejšimi nasprotniki takšne namembnosti so bili prav funkcionarji krajevne skupnosti, od Marije Sosič in Tončka Juri-ševiča, do Ivana Pivca in Ljuba Klanjščka.
Spopadali so se argumenti in številke z emocijami in nekakšno ekološko zavestjo, šlo je za las, ampak investitorji so takrat odšli z dolgim nosom, mi pa smo imeli občutek, da smo obvarovali del Izole. Kasneje sem si svetilnik in bolnico šele dobro ogledal in nisem bil prepričan, če smo prav storili, saj je bilo območje res v precej slabem stanju. Posnetek s tega zbora krajanov sem leta kasneje videl pri neumornem zbiratelju gradiva o Izoli, Gojku Cukrovu. Upam, da ga imajo dediči še kje spravljenega.
Podzemna garaža pod cerkvijo
Z območjem svetilnika sem se ponovno srečal kot urednik Mandra-ča, natanko pred 14-timi leti, ko smo 22. junija 2000 pisali o prihajajoči seji občinskega sveta, na kateri so občinski svetniki razpravljali o ..ureditvenem načrtu pri svetilniku.“ Omenjeni prostorski dokument je, med drugim, predvideval gradnjo dveh podzemnih garaž v neposredni bližini cerkve sv. Mavra, ob tem, da bi s tistega območja odstranili hiše, ki danes mejijo na zelenico ob svetilniku, vse do Tartinijeve ulice. Načrtovana je bila tudi ureditev igrišč in zelenic.
Takrat so projektu najprej nasprotovali neposredno zainteresirani krajani, kasneje so se jim pridružili nekateri občinski svetniki, končno pa je zavrelo tudi med ostalimi krajani Starega mesta in seja občinskega sveta je bila tako burna, da je morala županja Breda Pečan, kot predlagateljica odloka, enega od krajanov celo poslati iz dvorane, na koncu pa je postalo jasno, da bo odlok doživel referendumsko preverjanje. Na izredni seji 26. julija 2000 je občinski svet sprejel sklep o razpisu naknadnega referenduma o omenjenem odloku.
Referendum se je zgodil skupaj z državnozborskimi volitvami in je bil verjetno usoden tudi za izvolitev županje Brede Pečan v državni zbor, saj ga je zgrešila za slabih 100 glasov, hkrati pa so volivci na referendumu glasovali proti uresničevanju ureditvenega načrta Pri svetilniku.
Mandrač je bil takrat predvsem pomemben prostor dialoga med zagovorniki in nasprotniki urejanja tistega območja, ki so ga temeljito uporabili tako nasprotniki kot oblastniki.
Tretje urejanje svetilnika
Štiri leta kasneje je območje Svetilnika spet prišlo na prve strani lokalnega in nacionalnega časopisja, saj so se tam, za večino Izolanov povsem nepričakovano, začela dela, ki so jih v Komunali poimenovali “urejanje parka v skladu z odlokom o parcelizaciji” tega območja, ki je sploh edini prostorski akt za ta del starega mesta. Ta dokument omogoča vzdrževalna dela in nadomeščanje starih objektov, če se s tem izboljšuje kvaliteta življenja na tem območju. Županja je menila, da je že ta dokument dovolj za legalizacijo del, ki jih opravlja izolska Komunala, lokacijska informacija, ki jo je izdala občina Izola pa da le povzema ta določila.
Toda, Izolani niso bili zadovoljni s takšnim pojasnilom, saj so medtem delavci Komunale preko zelenice na svetilniku že zaorali in začeli betonirati temelje dveh širokih poti, ki sta zelenico prekrižali, približno tako, kot se je zgodilo letos. In tudi takrat so Izolani povzdignili glas in investitorjem povedali, da si ne želijo in nočejo takih posegov v zelenico ob svetilniku. In spet je bil Zbor krajanov, kjer so padale vroče besede in skoraj batine.
Projektant in županjini so branili projekt na vse pretege, češ da delajo dobro Izolanom, Izolani pa niso tega sprejeli a tokrat ni bilo o čem odločati, saj so dela potekala brez kakšnega odloka, ki bi mu lahko oporekali. Na koncu je nastopil gradbeni inšpektor in ker ne gre pozabiti, da so bile volitve pred vrati, je odločneje kot sicer, pregledal kako potekajo dela in ugotovil, da gre za črno gradnjo. Epilog poznamo: Komunala je morala svetilnik vrniti v prvotno stanje, kar so menda storili zelo površno, o čemer priča kamenje, ki so ga tja prinesli skupaj z zemljo, županja Breda Pečan je bila že drugič zelo jezna, Komunala pa dobila za povrh plačilo odškodnine najemnikov poslovnih prostorov. Mandrač je tokrat predvsem opozoril na dogajanje na svetilniku, potem so šle stvari svojim tokom.
Tudi v četrto težave
Četrto veliko ..urejanje" svetilnika se dogaja natanko deset let kasneje, le da se tokrat imenuje ..Urbana oprema" s katero občina kot investitor posega v območje svetilnika prav toliko, kot je bilo to leta 2004. Seveda ne smemo prezreti, da je leta 2010 na to območje posegel tudi prejšnji župan Tomislav Klokočovnik s svojo ekipo in se lotil šminkanja predvsem kopališkega dela tega območja. Tudi v tem primeru je šlo za ..izboljšanje kvalitete življenja" na tem območju, dobili pa smo atletsko stezo vzdolž kopališča, golf travico ob svetilniku, plastično lesene klopi namesto zidu in peskovnik z lesenim pokritjem. Tudi takrat se je to dogajalo pred volitvami, kako je vplivalo na izid pa ne vemo. Vemo pa, da župan ni bil ponovno izvoljen.
Župan Kolenc je pri uresničevanju »urbane opreme" gotovo sledil izkušnjam svojih predhodnikov. O projektu je dejansko odločal sam s svojimi koalicijskimi zavezniki. Vsi ostali so bili, bolj ali manj neuradno obveščeni, razgrnitve so bile neformalne, informacije na občinskem svetu brez odločanja, vse pripombe so bile doslej gladko spregledane. Zato je Civilna iniciativa je že zbrala več kot 600 podpisov proti takšnemu ravnanju, zbor krajanov je dal jasno vedeti, kakšno je večinsko mnenje, dogovarjanje med Izolani in njihovim županom pa doslej še ni dalo nobenega rezultata. Mandrač tokrat ni prizorišče dialoga, saj aktualna lokalna oblast ne želi medijsko komunicirati z občani, razen enosmerno, preko svojega glasila. In kot zakleto so pred nami spet volitve.	Mef

[Itoaimm
Svetilnik - pasja sralnica
Dne S.junija po otvoritvi fotografske razstave ob 10. letnici Kina otok sva šla z znancem, znanim izolanom, na ogled tega tako polemičnega Svetilnika zadnje tedne. Seveda govorim o polemiki Mandrača in ne vseh izolanov, kot se želi v tem tedniku prikazati.
Najprej sva se ob obali ustavila ob novih betonskih klopeh. Te klopi so po svoji obliki nekaj novega, drugačnega. Ideja je bila obema všečna, vendar z zadržkom, ker sam nebi sedel na tem betonu in verjetno tudi večina sprehajalcev. To me je motilo, ko pa sva prišla do klopi, ki je imela delno že prekrit beton z lesom in nizkim naslonjalom, sva sklepala, da so klopi še nedokončane.
Pot sva nadaljevala v zgornji gozdiček in znancu sem dejal, da bo tu videl bistvo vse polemike okrog urejanja Svetilnika in zakaj imenujemo ta del Svetilnika »pasja sralnica«
Ta del sem si ogledal že kmalu po pričetku urejanja sprehajalne poti medtem, ko je znanec bil tu prvič. »Kaj je narobe, če je ta pot urejena« so bile njegove prve besedefln tedaj sem doživel nekaj kar me je izredno razveselilo: prvič od kar živim v Izoli (1.1955) sem videl družine z otroci, ki so se sprehajale po tej poti skozi gozd proti kiosku s slaščicami. Tudi midva sva nadaljevala pohod po tej poti in komentirala špranje med bloki, ki jih je potrebno ustrezno urediti, da se bodo mamice z vozički lahko brez problemov sprehodile. Tudi ob dežju ali takoj po dežju (ko je zrak v gozdu najprijetnejši) bo sedaj možen sprehod. Prišla sva do prvega kamnitega bloka in moja prva misel je bila, da je to le estetska prekinitev poti, vendar bi to lahko bila tudi klop za sedenje ob pogoju, da se prekrije z lesom kot naj bi bilo ob morju. Pot, ki je dostopna pot iz Tartinijeve ulice proti kopališču je za starejše osebe, ki si pri hoji pomagajo s palico, problematična zaradi stopnic. Potrebna je določena korekcija (npr.: postopno padanje z veliko manj stopnic), v vsakem primeru pa tlakovana.
Vračala sva se po isti poti in se spraševala čemu služijo udori zemlje ob robniku tlakovane poti v nekem enakomernem zaporedju. Verjetno odvodnjavanje? V tem trenutku sva zagledala na zgornjem koncu gozda skupino petih ali šestih žensk in njihovih psov, ki so letali svobodno po celem parku in za drevesi opravljali svoje pasje potrebe. O povodcih ne duha ne sluha in seveda tudi redarjev ni. Kakšnega od teh psov lahko srečate tudi po mestu brez povodca. Me pa prav zanima, če je lastnik le teh dobil kdaj položnico za plačilo kazni? Ali pa je to tako kot pri nekaterih naših politikih: zakon velja za druge in ne zame. Naslednji dan sem se vrnil, da preverim, kaj se dogaja s klopmi in drugimi deli. Klopi so bile obložene z lesom in nizkimi naslonjali, kar je bistveno popravilo izgled in funkcijo le teh. Še bolj sem bil prijetno presenečen, ko sem videl na gozdni poti, da so tisti zemeljski udori v bistvu razsvetljava.
Vsa polemika, pravzaprav to ni niti polemika, ker se sliši le glas ene strani, ki skuša vehementno prikazati svojo resnico - da se predvsem pogozden del Svetilnika ne sme urejati-kot edino pravo resnico in druga med občani Izole ne obstaja. To pa je neverjetno sprenevedanje oziroma zavajanje širše javnosti. Pri tem pa sodeluje s polnimi jadri ravno uredništvo Mandrača(zakaj?). Kje so pogledi in mnenja občanov, ki si želijo ureditev tega prostora, ki ga Izolani imenujemo dobesedno »PASJA SRALNICA«. Seveda pa ti Izolani smo ta prostor doživljali in ga še doživljamo povsem drugače.
Ta prostor je javni prostor, namenjen vsem občanom (Livad, Jagodja, Polja, Malije, Šareda, Kort...) in ne prostor, ki si ga nekateri privilegirani lastniki psov skušajo »privatizirati«. Zato mora biti ta prostor urejen tako, da se lahko tam sprehaja kdorkoli in brez strahu pred psi in njihovimi iztrebki. Za tovrstne potrebe psov je ob Poti zdravja urejen prostor, ki pa je žal pretežno prazen (verjetno zaradi oddaljenosti). Kljub temu srečujem ob tej poti proti Strunjanu in od avtokampa na Belvederju proti strunjanskemu Križu kar nekaj izolanov, ki stanujejo pri Svetilniku. To morajo vzeti v zakup tudi tisti, ki se odločijo za lastništvo psa. Tudi tisti privilegirani lastniki psov, ki pripeljejo svoje pse v ta prostor praktično skoraj vsak dan proti večeru (po 19. uri) in se tu igrajo in lovijo brez povodcev. Seveda morajo biti takrat morebitni sprehajalci in njihovi otroci pozorni na pse.
Na zboru krajanov je bila med prisotnimi vsaj polovica za ureditev tega prostora. Žal ostrina govorcev z zahtevki, ki že v kali zatrejo že samo misel drugače mislečih, je le te prikovala na stol in v nemo poslušanje enoumja. Da je to res sem po tem zboru krajanov dobil potrditev, zgolj slučajno, v eni od trgovin v centru mesta. Pogovarjali sta se o tem zboru prodajalka in mlajše dekle in dejali, da je ta pogozdeni del takšen kot je bil do sedaj v sramoto mesta. Obe živita v starem delu mesta in ker ju poznam sem se jima pridružil. Izkušnja mlajšega dekleta, ki je šla z otrokom v vozičku skozi ta gozdiček proti domu je bil smrad pod kolesi vozička - pasji iztrebek. Srečal sem še nekaj mlajših občanov v starem delu mesta, ki prav tako menijo, da je to kar so videli do zdaj, resnično lepa pridobitev za naše mesto. To je tudi naše mesto in ne samo Vaše (»Mandrač«),
Ob branju zadnje številke tednika Mandrač (S.junij, pisec je AM) se mi postavlja vprašanje kakšno oviro poležavanju v tej zelenici predstavlja tlakovana pot. Nihče ne prepoveduje poležavanja. Me pa zanima kdo si upa poležavat nad to potjo kjer kraljujejo psi. Le koga ovirajo in motijo sprehajalci (mogoče pa...)? Ta prostor je bil zgodovinsko namenjen poležavanju (po piscu AM), to pa je absurd absurdov. Piscu in tistim, ki trdijo, da morajo vzpostaviti prvotno stanje kot je bilo prej, želim obuditi zgodovinski spomin tega področja:
-	nekaterim zgodovinski spomin (ZS) seže do gozda
-	nekaterim seže ZS do gozda in lesenih počitniških hišic Občine Domžale
-	moj ZS pa seže na travnik z luknjami, kamenjem, grmovjem in brez enega drevesa
-	na tem travniku smo se otroci igrali. Bil pa je ta prostor prizorišče prave bitke (ne igranje) med mladino italijanskih staršev in mladino slovenskih staršev. Jaz sem imel takrat 12 let, ostali do 20 in več. Na spodnjem delu travnika kjer so bile luknje (naj bi sadili drevesa) so bili italijanski mladeniči in okoli lukenj so imeli bunkerje iz kamnov; na zgornjem delu pa mi. Mlajši smo pobirali in nosili kamne in ti so bili pravi projektili za starejše.
Torej kakšno stanje naj vzpostavimo, če je po mojem ZS je potrebno posekati drevesa! Kaj res?
V tej zadnji številki Mandrača avtor na koncu celo grozi z referendumom. Prepričan sem, da si tega avtor in njegov krog ne želijo, to je le blef. Sam si želim, da bi res imeli ta referendum Občine Izola, da se končno pokaže kaj si Izolani želijo: UREJEN PARK ALI »PASJO SRALNICO«	Vojko Vojvoda
Kdo je kriv za Svetilnik?
Sama sem žal šele lansko leto odkrila prelepo senčno izolsko plažo - park pri svetilniku, ki nas je tako navdušila, da smo se vrnili in podaljšali dopust kar dvakrat v sezoni. Letos smo v aprilu obiskali Izolo, rezervirali sobo v hotelu za deset dni in se veselili dopusta. Sprehodili smo se skozi »park« in občudovali bujno travo in senco dreves. In kaj me pričaka 2 meseca kasneje? Namesto klopi ob morju z naslonom, je nekdo namestil skropucala, ki služijo ne vem komu? Sedenju gotovo ne. Naslona za hrbet ni, sedeti pa bi morala na trdi mešanici spomenika in okrasnega lonca. Silno zgrešena kombinacija. A pravo presenečenje šele sledi ob prihodu na zelenico, ki je brutalno razrita, o tisti lepi barvi izpred dveh mesecev ni več sledu. Poleg tega si je nekdo dal duška in v prej prelep park nametal, dobesedno nametal, na tone betonskih plošč, ki kar vabijo, da si v 20 cm razmakih v širino in globino, polomiš, zviješ nogo, ali še kaj hujšega. Upam, da je fond za odškodnine, za telesne poškodbe, ki bodo deževale, res dodobra poln. Odhod proti vodi preko teh labirintov je z malim otrokom pravi podvig, plošče pa so zaradi zalivanja nekaj metrov dolge »travne« preproge, ki mimogrede, ne vem čemu služi, mokre in drsijo. Na plaži, kjer smo bili lani od jutra do večera, smo preživeli pol ure in odšli. Zdaj dvakrat dnevno prepešačimo kar dolgo pot (smo gostje hotela Marina) do plaže v San Simonu. Zato smo dopust skrajšali za polovico. Ostali so samo spomini in fotografije otrok, ki so se lovili po travniku in se igrali skrivalnice. Letos in v bodoče to po zaslugi, koga, bi želela vedeti, ne bo mogoče. Da si nekdo v teh časih dovoli takole porabljati javni denar in odganjati goste, se mi zdi milo rečeno, nesprejemljivo.	Barbara Dragor, Domžale
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....
Portorož
Lucija
Šared

Sečovlje^ Parecag
Za konec mladi nogometaši dvignili pokal
3 SNL-zahod
Rezultati 26. kroga
Calcit Kamnik : Iv Gorica 0:3 () Adria: Rudar Trbovlje 1:0 (0:0) Zagorje : Jadran Dekani 1:1 (0:1) Izola : Sava Kranj 5:2 (2:0)
TKK Tolmin : Brda 2:1 (0:1) Jezero M : Aj Škou 3:0 (1:0) Zarica Kr: Tabor Se 3:1 (0:0)
Izola - Sava Kranj 5:2 (2:0)
Izola, Mestni stadion-umetna trava, gledalcev: 50
Izola: Rupnik Anže, Tadič Željko (72’ Sajinčič Miha), Modrijan Žan, Finkšt Niki, Kotnik Andrej (77’ Breč David), Peroša Matej, Tomažič Tadej, Mihailovič Nik, Iriškič Peter (46’ Banovič Dejan), Perpar Oskar, Gavrič Davor Strelci: 1:0 Gavrič Davor (13’), 2:0 Peroša Matej (37’), 3:0 Finkšt Niki (49'), 4:0 Banovič Dejan (65’)llm, 4:1 Dimitrov Dejan (76’), 5:1 Modrijan Žan (80’), 5:2 Kočič Aleksandar (89’)
Končna lestvica:
Tolmin	25	36	57
Zarica Kranj	25	18	50
Rudar Trbovlje	25	-5	40
Zagorje	25	6	39
Jadran Dekani	25	19	38
Brda	25	13	38
Izola	25	16	37
Ivančna Gorica	25	6	37
Tabor Sežana	25	11	34
Ajdovščina ŠKOU	25	-6	30
Sava Kranj	25	-8	27
Adria Miren	25	-23	27
Jezero Medvode	25	-4	26
Calcit Kamnik	25	-79	8
EPNL
Rezultati 22. kroga
Košana : Bilje 0:11 (0:5)
Piama IK : Korte Avtoplus 2:1 (0:0) Renče : Postojna 9:2 (5:2) Cerknica : Portorož Piran 1:2 (0:1) Komen : Jadran PM 0:2 (0:2) FAMA Vipava : II Bistrica 0:1 (0:0)
Piama Instalacije Kovačič : Korte Avtoplus 2:1 (0:0)
Podgrad, gledalcev 40 Korte Avtoplus: Kastelic Blaž, Martinovič Manuel, Dobrič Božo, Luznar Simon, Grižon Jernej, To-nejc Damjan, Pahor Rok, Baruca Tilen, Malikovič Niki, Martinelli Alen
Strelci: 0:1 - Luznar Simon (60’), 1:1 - Kastelic Blaž (70’, AG), 2:1 -Baša Martin (85’)
Dvig pokala za konec sezone
Dve zmagi za konec sezone v MNK Izola. Mladinci prvi na lestvici, kadeti peti. Imamo najboljšega strelca mladinske lige in pokal za osvojeno prvo mesto 2.MNL. Kaj bi si več želeli od letošnjega super dosežka naših mlajših selekcij. V prispevku nekaj slik dviga pokala ob lepi gesti domačinov.
Zadnja tekma sezone naših mladincev in kadetov se je odvila v Radomljah. Za piko na i odlični sezoni, sta obe ekipi domov prinesli zmago (kadeti 0:3, mladinci 0:1). Poleg zmage, pa je ekipa mladincev domov prinesla še pokal za osvojeno
l.mesto v 2.MNL. Ob tem se velja zahvaliti in omeniti lepo gesto domačega kluba Radomlje, ki je našo ekipo na zelenici pričakala s koridorjem svojih igralcev in z aplavzom nagradila prvaka lige. Zares lepa gesta.
Poleg skupnega prvega mesta imamo tudi najbolšega strelca mladinske lige. To je postal Dejan Banovič z 29 zadetki. Banovič je sicer zadnjo tekmo odigral za člansko moštvo in se tudi tam prvič vpisal med strelce. Pri kadetski ekipi je največ zadetkov dosegel Mijailovič Božidar (23), ki je bil skupno drugi strelec lige. Obema iskrene čestitke!
U-llinU-10 na turnirju v Valle D’Aosta
Naši člani nogometne šole, ekipa U-ll se 12.6. odpravlja na turnir najmlajših kategorij v Valle D’Aosta. Tam se bodo potili do nedelje in poskusili izboljšati lanskoletno 14. mesto (U-10) in prekositi 5.mesto (U-ll).
Na 3. Topolino Calcio - Valle d’Aosta 2014, kjer bo več kot 100 ekip naj mlajših kategorij bo naš klub predstavljala ekipa U-ll.
Izola Cup 2014
V	soboto 7. junija je bila v Izoli 3. regata za Pokal Slovenije 2014. Tekmovalo je 31 jadrnic v Open in ORG konkurenci. Organizatorju je kljub šibkem vetru uspelo izpeljati 3 plove z enostavno postavitvijo »upwind-downwind course«. Vse tri v šibkem Maestralu.
Prvi p lov se je pričel v vetru 6 vozlov in nadaljeval v vetru od 3.5 do 7 vozlov, smer 280. Najhitrejši so ga končali v 40 minutah, najpočasnejši pa v eni uri in 41 minut. Drugi plov je bil nekoliko krajši, tako da so bili časi med 22 in 42 minutami v vetru od 6 do 8. Tretji pa podaljšan s časi med 27 in 46 minutami v vetru od 6 do 7.
V	absolutni open razvrstitvi je zmagala Generali pred Lepo in Pilo, v skupni ORG pa Atena pred Shark in Niko
Razred ORG A : 1. Atena, 2.Taia, 3. Ali 4 One
Razred ORG B : 1. Shark, 2.Nika, 3. Bullitt
V	Splitu imajo težave z vetrom
Na evropskem prvenstvu v olimpijskih razredih laser standard in laser radial ženske ter neolimpijskem laser radial moški je bil danes na sporedu drugi tekmovalni dan in dva plova. Izredno šibak veter je omogočil izpeljavo le enega plova. Slovencev ni v ospredju.
Izjemno visoke temperature, ki so posegle po vrednostih krepko preko 30 C, so bile najbrž razlog za pomanjkanje vetra v Splitu, ta teden tudi prizorišču evropskega prvenstva v razredih laser. Jadralci so v torek odjadrali le en plov v šibkem vetru. Vodilni po prvem dnevu regat v razredu laser radial moški, Maks Vrščaj, je z 26. mesto pokvaril svojo trenutno uvrstitev in padel na skupno 9. mesto.
Izolan Marko Radman je z 19. mestom trenutno skupno 15.
V	olimpijskem razredu laser standard so se v prvi deseterici močno pomešale karte, saj je večina najboljših današnji plov končala pod pričakovanji. Tako je dotlej vodilni Nizozemec Van Schaardenburg padel na 12. mesto, domačin Tonči Stipanovič, ki je bil tretji, pa na 13. mesto. Vodstvo je prevzel Britanec Nick Thompson, ki ima sicer enako število točk kot drugouvrščeni legendarni Brazilec Robert Scheidt. Slovencev ni v ospredju, najboljši ostaja Nik Pletikos na 72. mestu, torkov edini plov pa je končal na 24. mestu. Ostalim Slovencem ne gre vse tako, kot bi si želeli, Uroš Kra-ševac je drugi dan tekmovanja končal na 108., Žan Luka Zelko na 112. in Klas Kaligarič na 128. mestu. Nizozemka Marit Bouvvmeester ostaja vodilna v ženskem olimpijskem razredu laser radial, kjer je s tretjim zaporednim drugim mestom, točko pred prvo zasledovalko Nemko Svenjo VVeger. Dobro se drži tudi Kim Pletikos, ki je z 14. mestom v torkovem edinem plovu, dan končala na 18. mestu.
&2BKD IMS
Štiri medalje Arrigoniju
V	soboto je na Otočcu potekal še zadnji turnir v letošnji tekmovalni sezoni, ki šteje za državno rang lestvico. Na Slo masters turnirju 2014 je nastopilo prvih šestnajst tekmovalk in tekmovalcev v štirih kategorijah. Iz Arrigonija je bilo poklicanih kar šest tekmovalk in dva tekmovalca. Kljub osvojenim štirim medaljam moramo povedati, da smo na splošno turnir odigrali nekoliko pod pričakovanji in več tekmovalcev si je pokvarilo uvrstitve na rang lestvicah.
Med uspešne nastope štejemo vsekakor nosilce medalj. Pri članicah je Jana Ludvik osvojila tretje mesto. V polfinalu je proti Alex Gulič, ki trenira in igra v tujini, v povsem enakovredni igri najprej povedla z 2:0, mato pa žal izgubila z 2:4.
Urška Čokelj je med mladinkami za uvrstitev med štiri najboljše s 3:0 premagala Gajo Paradiž iz Mute, v polfinalu pa nato s 3:0 izgubila proti Niki Veronik iz Interdiskonta ter na koncu prav tako kot Jana uvrstila tretje mesto.
In tretje mesto, tokrat med kadetinjami, je osvojila tudi Katrina Sterchi. Za finale je s 3:0 izgubila s prvo nosilko, Niko Naglič iz Mute.
Do finala se je, v kategoriji mlajših kadetov, prebil le Matija Novel, tam pa s 3:1 proti Roku Tretniku iz Vesne - Zalog. Kljub osvojenemu drugemu mestu je Matija sezono končal na prvem mestu rang lestvice.
Sanjska sezona Jane Ludvik
Jana Ludvik je sezono 2013/2014 zaključila na sanjski način. Res je, da je bila le korak do osvojitve državnega naslova, tako ekipno, kot posamično, a to niti malo ne zmanjšuje izvrstne sezone, ob kateri je več kot uspešno tudi debitirala za člansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu.
e
Wm
iwrhr
Pretekla sezona je bila ena bolj uspešnih izolskega namiznega tenisa, veliko vlogo pri uspehu pa je odigrala Jana Ludvik, ki je v le nekaj mesecih osvojila srebrno medaljo na posamičnem državnem prvenstvu, debitirala v reprezentančnem dresu na svetovnem prvenstvu v Tokiu in z ekipo Arrigonija osvojila drugo mesto v ekipnem državnem prevenstvu, kjer so dekleta izgubile le v finalu z ekipo Interdiskonta, ki je tudi edina profesionalna ekipa v državi. Vse to ob tem, da ima redno službo, družino in dveletnega otroka. Ni slabo.
-	Za začetek, čestitke za sezono, ki je bila neverjetna.
-	Res je, čeprav začela se je povsem normalno. V ligaškem tekmovanju smo se borile okoli petega mesta in takorkeoč nihče ni računal, da bi lahko sploh prišle do playoffa. Potem pa se je začelo. Najprej smo imeli marca meseca državno prvenstvo, kjer sem bila druga, sledil pa je še klic državne selektorice, ki me je vpršaala, če bi bila pripravljena pomagati državni reprezentanci na svetovnem prvenstvu v Tokiu.
-	To je bila kar nepričakovano, kajne?
-	Ja. Sicer smo slišali, da bi državna prvakinja avtomatično dobila mesto v ekipi za Tokio, a me je zvečer se-lektorka vseeno poklicala in mi povedala, da si me res želi v reprezentanci. Jasno, sledil je šok, ko nisem vedela, kaj narediti, kako bi lahko uskladila svetovno prvenstvo s službo, kako bo doma, saj imam dve leti starega otroka. No, na koncu so mi vsi odobrili in sem vendarle šla.
-	Debi si dočakala kar pozno, pri tridesetih.
- Ja, čeprav jih še nimam trideset (smeh). Je pa namizni tenis takšen
šport, kjer dozorevaš z leti. Pred leti nisem imela veliko možnosti, saj je bilo nekaj zares dobrih deklet, zdaj pa se mi je ponudila ta možnost in sem jo izkoristila.
-	No, vendarle tudi ti igraš bolje, kot si pred leti. Konec koncev si v državnem prvenstvu skoraj nepremagljiva.
-	Ja, ma nekaj sem jih tudi izgubila (smeh). Tudi v Tokiu je šlo res odlično, saj sem od štirih odigranih tekem dobila kar tri, in le eno izgubila.
-	Vseeno pa to ni bil tvoj prvi vpoklic, kajne?
-	Ne, pred dvema letoma sem že zavrnila nastop za reprezentanco, ker se ni ujemalo z mojimi obveznostmi, pa tudi dopusta za to si nisem želela vzeti. No, tokrat si je selektorka res želela igralko, kot sem jaz.
-	Kakšen je Tokio?
-	Prekrasen, vse čisto pa nikjer koša za smeti, vsi so prijazni, vedno pridno čakajo v vrsti, pa tudi organizacija turnirja je bila na najvišji ravni, prekrasna dvorana in prepričana sem, da sem tudi zaradi tega tako dobro odigrala.
-	Si pričakovala, da boš igrala kar štiri tekme?
-	Selektorka nam ni do konca povedala, kdaj bo kdo igral in proti komu a povedati moram, da nisem pričakovala prav nič. Tudi če bi sedela me ne bi motilo a željo za igro sem seveda imela. Dejstvo je, da je moj obrambni stil nekoliko drugačen od ostalih in s tem lahko marsikoga presenetim.
-	Kakšen je bil nivo igre?
-	Povsem drugačen kot v Sloveniji. So vendarle profesionalke, ki se samo s tem ukvarjajo in res se ne moremo primerjati. No, vseeno
sem jih nekaj presenetila.
-	Če se vrnemo domov, za malo bi slavila tudi v državnem prvenstvu.
-	Ja, res malo. Sem že vodila v odločilnem setu z 10:8, a se pač ni izšlo. Priznati moram, da sem se malo tudi ustrašila, začela sem razmišljati, kaj bom naredila, če bom zmagala, kako bi uredila to svetovno prvenstvo in takrat ni več šlo.
-	Neverjetno sezono si zaokrožila z ekipnim drugim mestom v državnem prvenstvu. Tega rezultata ni prčiakoval prav nihče.
-	Kje pa. Odločilna je bila tekma z Logatcem, ki smo jo zmagale in se tako uvrstile v playoff. Takrat sem igral takoj po operaciji zoba, ko mi je zobozdravnik kategorično prepovedal, da bi igrala, pa sem vseeno igrala (smeh). Prvenstvo smo tako končale na tretjem mestu, vplayoffu pa smo nato premagale Ekipo Mute, potem, ko smo v prvenstvu izgubile obe tekmi z njimi. Tudi tukaj se je vse poklopilo, ko smo drugo tekmo že izgubljale s 3:1, potem pa so punce naredile neverjeten preobrat.
-	In to z ekipo, ki je kar prenovljena, brez Kristine Rahotin.
-	Ja, tako je. Kristina igra za Zalog, ki je bil tudi za nami. V naši ekipi igrajo še Urška Čokelj, ki je mladinska reprezentantka, Alenka Ačimovič, ki se je vrnila po dolgi odsotnosti in Katrina Sterchi, ki je še kadetinja in je v zadnjem času začela igrati resnično vrhunsko.
-	Kot smo povedali, igraš z leti vedno boljše. Kje je skrivnost?
-	Vse je v glavi. Glava dela veliko bolje, kot je nekoč in to se pozna. Res je sicer, da mi nekaj manjka pri kondiciji, a to očitno več kot dovolj nadoknadim s pametno igro.
-	Kako vskljajuješ službo, družino in vrhunski šport?
-	Brez nonetov ne bi mogla narediti nič. Srečo imam, da se kar ponujajo, kdo bo pazil na otroka (smeh). Nonoti so me tudi na veliko spodbujali, da grem v Tokio, ker vejo, kaj mi pomeni ping pong. Ne vem zakaj, a mi daje tisto moč, ki jo potrebujem v službi, pri družini.
-	Trener Zdenko Švab pravi, da pravi vzornik za mlajše igralke. Treniraš lahko le trikrat na teden, vmes pa tudi sama skrbiš za kondicijo.
-	Ja, tudi usmerjam jih, da naj na to gledajo drugače, naj ne hodijo na treninge z nekim odporom, naj jim bo to v veselje. Tudi, ko smo bile v reprezentanci, ni bilo nekega vzdušja. Ko sem pa prišla tam in sem na ves glas navijala, tudi če nisem igrala.. To je meni normalno, ti moraš za ekipo dihati, moraš navijati za ostale. Takšno vzdušje smo imele punce tudi v mladinski reprezentanci in se zato še danes redno dobivamo, čeprav so ostale že končale športno pot. Ampak ostalo nam je to notri. Tudi predsednik zveze mi je napisal mail, kjer se mi je zahvalil in povedal, da sem lahko zgled vsem, tudi zvezi. Malo sem bila presenečena, ker si nisem mislila, da je to nekaj posebnega. No, med prvenstvom se je to vzdušje kar popravilo.
-	Boš ostala v krogu reprezentance ali je šlo za enkratni nastop?
-	Zdaj smo imeli še ta Masters turnir, na katerem sem bila tretja, in sem imela pogovor s selektorico, ki me je že povabila septembra na evropsko prvenstvo v Lizbono a na žalost delam v referatu Fakultete in septebra je tam norišnica, tako da ne vem, kako bo.
-	Boš vztrajala v namiznem tenisu. Konec koncev bo tudi trener Švab kdaj rabil naslenika?
Kolikor bo šlo, bom vztrajala in povedati moram, da mi je prav užitek gledati te najmlajše, ki res garajo. Prav vesela sem, da je prišla ena takšna generacija. Na Otočcu na mednarodnih pripravah so bili od štirih Slovencev kar trije naši. Res je dobra generacija, končno, ker vmes je bila generacija, ko se jim ni dalo prav nič.
-	Dejansko je kar velik generacijsi preskok med tabo in Urško Čokelj, ki jih ima šele 18.
-	Pa tudi njena generacija ni bila najbolj delavna, pa tudi v reprezentanci se niso razumele, kar je meni res čudno. Mi smo dihale za eno, smo ko naj čakale priprave...
-	Torej, nasledjo sezono lahko pričakujemo še kaj več?
-	Ja, to bo pa težko. Spreminajjo
se namreč pravila in v uporabo bo prišla nova žogica, ki mi, za moj način igre, res ne ustreza. No, bomo videli, kako bo.	am
MARTORAČ 10
--------------------------------------- Kultura
12.6.	četrtek
19.00	Sončna dvorana
otvoritev razstave Slikarska skupina Morje
Andragoškega društva Morje • Univerze za tretje žiovljensko obdobje Izola. Razstava bo na ogled do 21. junija Urnik: torek- petek od 17.00 -19.00, sobota 10.00-12.00
18.00	Mestna knjižnica Izola
Slovenska identiteta s perspektive življenja ob slovensko-madžarski meji
pogovor o slovenski identiteti s perspektive življenja ob slovensko-madžarski meji. Gosti večera bodo Franci Just, Jutka Kiraly in dr. Katalin Munda Hirnok. Zgosti se bo pogovarjala dr. Vesna Mikolič
20.30	Plač Izolanov (ljubljanska ulica)
Predstavitev ljubezensko erotičnega romana Tora in Dafne Izolskega avtorja Željka Jugoviča
17.6.	torek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje BioPsihoKvantistika
kot rešitev za ljudi, ki trpijo zaradi motenj hranjenja.
V predavanju bo dr. Natale Petti predstavil BioPsihoKvantistični terapevtski pristop pri zdravljenju motenj hranjenja. Osvetlil bo svoje klinično - raziskovalno delo z dekleti z motnjami hranjenja.
13.6.	petek
od 19.00 do 01.00 Staro mestno jedro Izole
petek, 13. Junija in sobota, M.junija XII. PRAZNIK OUK, VINA IN RIB
19.30	Cerkev sv. Marije Alietske na Manziolijevem trgu
koncert Moški pevski zbor Europachor Landshut
iz Nemčije pod vodstvom Heinricha VVannischa in MePZ Obalca
15.6.	nedelja
med 9. in 18. Ljubljanska ulica
Tradicionalni bazar ročnih in umetniških izdelkov
Predstavili se bodo umetniki in rokodelci iz cele Slovenije, mogoče pa bo kupiti izdelke iz prve roke neposredno od izdelovalcev. Namen Kulturno društva Svilena pot je uveljavljati načela pravične trgovine, hkrati pa želimo popestriti ulice starega mestnega jedra.
18.6.	sreda
19.00	Kulturni dom Izola
Letna produkcija Plesnega studia L AI LAInarija 2014 ..oder se ponovno polni in prazni na izvirno domiselni način...
19.6.	četrtek
20.00	Kulturni dom Izola
Plesna produkcija KD Erato NESKONČNI MOMENT Plesalke preko različnih koreografij uprizarjajo neskončni moment, cikličnost življenja in neskončni povratek novega.
20.6.	petek
19.00	Palača Manzioli Izola
delavnica o izolski zgodovini ZAPUSTIL VAS BOM Z NASMEHOM Istra in svet v času velike vojne 1914-1918. Zgodovinska dejstva o dogajanju bo podal Silvano Sau, glasbena skupina Vruja, pa bo izvajala ljudsko in popularno glasbo iz omenjenega obdobja.
21.00	Lonka Izola
Koncert PIHALNI ORKESTER IZOLA & ENZO HROVATIN
21.6. sobota
od 17.00 dalje Korte
Praznovanje Solsticija, kresni večer
Lovski pevski zbor, Rogisti, Ženski pevski zbor, učenci podružnične OS V. Šmuc ob 21.00 - ORANGE JUICE, zabava s plesom
19.00 Galerija Insula, Maziolijeva palača in Plač Izolanov Izola
Odprtje skupinske razstave IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D. 20 14.
Razstavni projekt, ki v široko zastavljenem krogu Jzolske skupine" predstavlja dela skoraj dveh ducatov likovnih ustvarjalcev je vsekakor pokazatelj bogate aktivnosti na tem področju. Izola, ki seveda ni zaprt prostor, ampak sodobno „živa struktura" v kateri aktualno poteka kulturno dogajanje v povezavi z bližnjo in daljno okolico, ima nedvomno dolgo tradicijo likovnega dogajanja. Privlačnost obalnega prostora je v preteklih desetletjih, kar nekaj pomembnih slovenskih, pa tudi tujih likovnih umetnikov, pripeljala prav v Izolo, kjer so v daljših ali krajših obdobjih izvajali svoje poslanstvo. Tako tudi pričujoča razstava kot nekakšno zrcalo razkriva širok spekter umetnikov, ki so ustvarjalno aktualno ujeti v naš prostor. (POLETNE MUZEJSKE NOČ)
Poletna šola francoskega jezika
Kulturno društvo Peter Martinc organizira za učence v starosti od 9 do 14 let učenje osnov francoskega jezika in kulture. Tečaj bo od 30. junija do 4. julija 2014 v času med 9.00 in 16.00 uro v prostorih osnovne šole Livade. Poleg 25 ur jezikovnega učenja se bomo posvetili igram, športu in kulturnim dejavnostim. Otroci bodo dobib tudi kosilo. Zanje bodo skrbeli pedagogi in izkušeni spremljevalci.
Cena poletne šole za jezikovni pouk in prostočasno dejavnost - skupaj 35 ur-je 80 EUR, za pet kosil pa 25 EUR. Informacije: info@petermartinc.org, telef.: 041 692 389 in 041 838 160. Prijave do 15. junija.	Voditeljici šole
___________________________________________________dr. Lucija Čok in Neva Zajc
Mestna knjižnica Izola
V juniju na ogled: razstava slikarske upodobitve aktov društva LIK iz Izole. Na platno so slikali: 80-ŽENKA KNEZ, OSKAR JOGAN, PAROVEL IVAN, KARMEN ROJC, SLAVICA NASTOVSKI, GAČNIK ZDENKA, IRENA JELENČIČ, ZORKO DEŽJOT pa je prispeval keramične skulpture na temo akta; Stare kuharske knjige in predmeti iz zbirke Marije Janežič
Plač Izolanov vabi
v ČETRTEK, 12. 6. ob 20.30 Predstavitev drugega romana domačega avtorja, Željka Jugoviča z naslovom Tora in Dafne. Predstavitvi bo sledil pogovor z avtorjem, v SOBOTO, 14. 6. ob 10.00 Odprtje razstave lesenih modelov jadrnic, izolskega modelarja in ribiča, Franca Pianeckega.
Galerija Alga Izola
razstava
»PORTRET«
likovnega društva TUBA iz Izole
Galerija Salsaverde
Po resničnih dogodkih
Fotografska razstava fotografij, posnetih na prvih devetih izdajah mednarodnega filmskega festivala Kino Otok
Galerija Insula Manziolijeva palača Galerija Plač
BLIŽNJA ZNAMENJA
Arturo Baldan, Piero De Martin, Francesco De-mundo, Domenico Gastaldi, Gianpaolo Klavora, Valeria Marchi, Sergio Romano, Piero Toresella
Atelje Svoje Koper
VOJC SODIKAR PONIS "KAMEN, MEHEK IN LAHEK
Razstava bo na ogled do 30. junija 2014
Galerija Loža Koper
Slast - Erogeno telo med estetiko in
manifestacijo, risbe
Umetnice in umetnikhKaja Avberšek, Boris Benčič, Saša Bezjak, Andrej Brumen Čop, Marko Kociper, Metka Krašovec, Izar Lunaček, Dušan Mandič, France Mihelič, Sladana Mitrovič, Drago Tršar.
www.center-izol(Lsi | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola
• petek, 13. in sobota, 14.6. ob 19.00, staro mestno jedro:
12. PRAZNIK OLJK, VINA IN RIB
NAPOVEDUJEMO... KULTURNI DOM IZOLA
•	torek, 17.6. ob 18.00: produkcija male gledališke šole STEPS Izola MALI
STRAHEC. Vstop prost. Org.: STEPS. 01JSKD, CKSP Izola.
•	sreda, 18.6.ob 19.00:LAInarija2014-letna produkcija Plesnega
studia LAI. Vstopnina: 5€ (vstopnice na voljo le uro pred prireditvijo).
•	četrtek, 19.6. ob 20.00: plesna produkcija KD Erato NESKONČNI
MOMENT. Vstopnina: 5€ (vstopnice na voljo le uro pred prireditvijo).
GALERIJA ALGA IZOLA
Junija je na ogled razstava likovnega društva TUBA iz Izole PORTRET ART KINO ODEON IZOLA
•	v četrtek, 12.6. ob 18.30, od petka, 13. do nedelje, 15.6. ob 21.00: zgodba o popotovanju Robyn Davidson POTI;
•	v četrtek, 12.6. ob 21.00, od petka, 13. do nedelje, 15.6. ob 19.00: Nicole
Kidman kot GRACE MONAŠKA
•	v ponedeljek, 16.6. ob 19.00: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: ponovitev prisrčne drame PHILOMENA;
•	v ponedeljek, 16.6. ob 21.00: PONEDELJKIZAZAMUDNIKE: ponovitev zgodbe o nekonvencionalni ljubezni ONA;
•	od torka, 17. do četrtka, 19.6. ob 19.00: zgodba dokumentarno-igrani film TIR:
•	v torek, 17.6. ob 21.00: FILM JE ZAKONI: eliksir za krizne čase NEBRASKA,
na ogled še do četrtka, 19.6. ob 21.00._______________________
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitatU
www facebook.com/kulturnicenter izota	https://twitter.com/CKSPIzola
www.facebook.com/art.izola	https://twitter.com/arlodeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051 /394 133; m: galerija@)center-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 18.00-20.00, sobota 10.00-12.00: Alt kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Kino Otok se je poslovil od otoka
Deseti jubilejni Kino Otok je že pospravil platno, projektorje, stole in stojnice, prostovoljci in organizatorji so se pozdravili, eni so odšli na nadaljevanje festivala v Ljubljano, drugi pa na kopanje v izolsko morje. Festival se je letos precej usmeril k mladim ustvarjalcem in gledalcem, nekaj dogodkov pa je bilo všečnih vsem generacijam.
S projekcijo indijskega filma Izžarevanje se je v nedeljo sklenil 10. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema.
Režiser zaključnega filma, veliko ime indijskega filma Shaji N. Karun, ki je obiskal tudi prvi Kino Otok, je bil še zadnji v vrsti gostov, ki so ob jubilejni izdaji festivala projekcije svojih filmov predstavili v prvi osebi, in tako pospremil Kino Otok enajsti izdaji naproti.
Izžarevanje je film o domovini in popularni glasbi, ki ga žene stara mitološka zgodba o ljubosumju in sovraštvu. Ognjevit preplet zvokov, glasbe, plesa, ljubezni, strasti, ljubosumja in nazadnjaške nevednosti riše zgodbo o neuslišanih ljubimcih. Režiser filma Shaji N. Karun, ki ga je na Kino Otok tako kot že na prvo izdajo festivala pripeljal direktor Mednarodnega filmskega festivala v Innsbrucku, Helmut Groschup, je sodeloval na nič manj kakor 70 festivalih, med drugimi tudi v Cannesu, in dobil 31 nagrad.
Še pred tem se j e v Art kinu Odeon s projekcijo filma Arraianos zaključil letošnji posebni program, posvečen galicijskemu filmu. V pogovoru po filmu sta galicijsko filmsko krajino slovenski publiki, poleg režiserja, približala še producent Felipe Lage in asistentka režije pri filmu Obala smrti, Carla Fernandez Andrade.
V Odeonu se je predstavil tudi mladi vzhajajoči režiser Dane Komljen. Njegova Drobna ptica je njegovo najosebnejše delo in osrednji film programa petih kratkih filmov, posvečenega raziskovanju ustvarjanja, ki odstopa od običajne pripovedi in se odpira drugačnemu filmskemu jeziku, tistemu bliže poeziji.
S projekcijo filma Nalezljiva zadetost so se spomnili letos preminulega režiserja in otoškega prijatelja Michaela Glawoggerja. Bistroumna komedija, ki je vsaj tako nalezljiva, kakor je zadeta, je lahko road movie, poceni romanca, situacijska komedija ah preprosto psihedelični gangsterski film iz dežele resnih filmov, Avstrije.
-iru '•
y
V sklopu projekta Podmornica, ki je vabil mlade ustvarjalce in gledalce, je Kolja Saksida organiziral ogled njegovih filmov in delavnico. Polurnemu programu kratkih animiranih filmov je sledila ustvarjalna delavnica animacije v Sezamovem kotičku.
Družili smo se z 19 filmskimi ustvarjalci ter 8 predstavniki filmske industrije in festivalskimi prijatelji. Skratka, Izola je bila spet nekaj dni mlado mesto, o tem, kaj je ponudil letošnji program Kino Otoka pa bodo več povedali strokovnjaki.
Za mehkejši prehod v pofesti-valsko življenje je poskrbel tudi ponedeljkov program za otroke in mlade Podmornica. Posebni dogodek, poimenovan Šest strun pod morjem - Kitare in Podmornica v Izoli, je združil mlade glasbene in filmske talente.
S koncertom so se predstavili kitaristi in pevci pod mentorstvom Enza Hrovatina, ki so odigrali in odbeli nekaj standardov in tudi domačih melodij, s projekcijo povsem svežih kratkih filmov pa so se poslovili udeleženci letošnje filmske delavnice Podmornica.
V petih festivalskih dneh smo si ogledali 114 filmov, od tega 19 celovečernih filmov in 95 krat-kometražnih, povezanih v 12 programov, ter avdiovizualni per-formans domačinov z naslovom (Cre)Azione.
Kino Otok je v teh desetih letih postal nekakšen junijski zaščitni znak Izole, tudi med obiskovalci je lepo število Izolanov, morda primanjkujejo tisti srednjih in starejše mladostnih let, ki imajo očitno povsem druge interese in potrebe.
atfBp 1.^/1
Likovno snovanje na Podmornici
Ta vesela fotografija je nastala pred ogledom čudovitega filma Bekas v dvorani Kulturnega doma. Zahvaljujemo se kinu Otok, še posebej pa Lei Škerlič za vse informacije v zvezi z dogodki za mladino.
Mentorica LS2, Ingrid Knez
Gasilci niso samo moškega spola
V soboto so se v Kortah zbrale gasilke, oziroma članice gasilskih društev Obalno - Kraške regije in pokazale, da tudi same še kako obvladajo gasilske veščine. Ob obveznem dokazovanju znanja pa seveda ni manjkala niti kapljica žlahtnega in obilo zabave.
Gasilska zveza Izola je v soboto 7. junija 2014 organizirala v Kortah in Izoli posvet gasilskih članic Obalno - kraške regije. Posvet se je začel ob 14.00 uri v dvorani zadružnega doma v Kortah, kjer se je zbralo 80 gasilskih članic iz Obalne gasilske zveze Koper, Kraške gasilske zveze Sežana in Gasilskih zvez Ilirska Bistrica, Piran in Izola.
Prisotne je naprej pozdravil in jim izrekel dobrodošlico predsednik Gasilske zveze Izola Elvis Vuk, nato še predsednica članic domače Gasilske zveze Anja Božič, predsednica članic Obalno kraške regije Tanja Gregorič, predsednik Obalno kraške regije Miran Gregorič in podžupanja občine Izola ga. Breda Pečan.
V sproščenem vzdušju se je posvet nadaljeval s predstavitvijo analize ankete o pretočnosti informacij med članicami. Analizo je zelo podrobno predstavila predsednica članic Obalno kraške regije Tanja Gregorič. Dr. Krbavčič pa je na zelo pristen in sproščen način predaval
članicam o osnovah prve pomoči predvsem na intervencijah.
Po končanih predavanjih je organizator razdelil članice na dve skupini. Prva skupina je ostala v Kortah, kjer so se članice pomerile med seboj v balinanju., ter v poznavanju gasilskih veščin (zbijanje tarče z brentačo in vezanje vozlov). Druga skupina pa je odšla v Izolo, kjer so se članice pod vodstvom Mor-skošportnega ribolovnega kluba Menola pomerile v ribolovu. Kljub neizkušenosti je bil rezultat izredno dober.
Po tekmovanju v ribolovu so članice prisluhnile še predsedniku PGD Izola Damjanu Barutu, ki jim je predaval o osebni in vzajemni zaščiti.
Ob 18.00 uri so se članice obeh skupin pomerile še v orientaciji. S pomočjo topografske karte so se morale na terenu orientirati, poiskati tri določene točke in tam opraviti različne preizkuse znanja iz gasilskih veščin.
Članice so si ogledale tudi vinsko klet Korenika - Moškon v Kortah, kjer so se ob degustacije dobrih vin
prijetno počutile.
Po končanem tekmovanje je Elvis Vuk razglasil rezultate tekmovanja. Zmage so se najbolj veselile pri GZ Piran.
Kljub utrujenosti pa so bile članice enotnega menja, da je bil posvet članic Obalno kraške regije v Kortah in Izoli vsebinsko bogat, dobro organiziran in da je v celoti uspel. Druženje je trajalo do poznih večernih ur.
Za vsestransko pomoč pri organizaciji posveta članic se zahvaljujemo Občini Izola, Krajevni skupnosti Korte, Balinarskemu klubu Korte, Morskošpotrnemu ribolovnemu klubu Menola iz Izola, Butan plinu Izola, Rižanskemu vodovodu Koper, društvu tabornikov rod jadranskih stražarjev Izola in krajanom vasi Korte za strpnost.
Tajnik GZ Izola, Zlatko Kristančič
Obvestilo
Gasilska vaja na območju ko rt
Prostovoljno gasilsko društvo Korte v soboto 14. junija 2014 organizira na območju Kort - Ka-štelirja večjo gasilsko vajo s predpostavko gašenja požara v naravi večjega obsega. Na vaji bodo sodelovala tudi sosednja gasilka društva, zato prosimo krajane vasi Korte za razumevanje in strpnost.
Poveljstvo PGD Korte
Najprej slike nato še moda
Navkljub muhastemu vremenu, so v torek, 27. maja izpeljali tradicionalni ex-tempore izolskih osnovnih šol, tokrat 43. po vrsti. Sodelovalo je 59 učencev iz vseh treh izolskih osnovnih šol, letošnja organizatorka pa je bila OŠ Livade (mentorica: Ingrid Knez). Območna izpostava JSKD Izola (Zvonka Radojevič) pa jim je ponudila razstavni prostor in tako omogočila predstavitev ustvarjenih likovnih del širši javnosti. Strokovna žirija v sestavi: Koni Steinbacher (idejni oče izolskih OŠ ex-tempor in nekdanji likovni pedagog) in Sanja Tošič (nekdanja učenka OŠ Livade, fotografinja; trenutno je njena razstava na ogled v razstavnih prostorih hotela Krka v Strunjanu) sta izmed 59 razstavljenih del izbrala letošnje nagrajence:
Risba:
1.	Birnas Husanovič iz OŠ Vojka Šmuc (mentorica: Klarisa Hrvatin Tomažič)
2.	Ana Grzetič, oš Vojka Šmuc
3.	Stella Kralj, OŠ Vojka Šmuc
Slike:
1.	Suzana Klančič, OŠ Livade (mentorica: Ingrid Knez)
2.	Mia Koželj, oš Vojke Šmuc
3.	Karla Franca, OŠ Livade Posebna priznanja so prejeli še:
-	As j a Huremovič, OŠ Livade
-	Sandra Grlj, OŠ Livade
-	Daniel Samoilov, SE Dante Alig-hieri (mentorica: Fulvia Grbac)
-	Emil Kamalov, OŠ Vojke Šmuc
-	Živa Hrovatin, OŠ Vojke Šmuc
-	Niko Kuthe, OŠ Vojke Šmuc Posebna pohvala gre Živi in Niku, ki sta, kljub mladosti pokazala izjemno risarsko nadarjenost.
Tudi sicer je OŠ Vojke Šmuc izstopala z predvsem risbo, medtem, ko OŠ Livade z slikami. Najmanj sodelujočih na ex-temporu je bilo s strani SE Dante Alighieri, zato je posledično tudi manj nagrajenih del. Odprtje razstave v Sončni dvorani je popestrila modna revija učencev izbirnega predmeta Likovno snovanje 1 iz OŠ Livade. Svoje kreacije so predstavili: Maja, Laura, Sandra, Lea, Blanka, Gaja, Ema, Valdi, Ar-bias, Leticija, Isabel, Asja, Hana, Tinkara, Gaja in Martina.
Likovna pedagoginja na OŠ Livade, Ingrid Knez
Zob časa ali roka vandala?
Težko je s prstom pokazati, kdo bi lahko bil kriv, da je hišica na otroškem igrišču v ulici Zvonimirja Miloša v tako klavrnem stanju. Na to nas že dlje časa opozarjajo krajani, ki pravijo, da sama se v tem letu, kolikor časa igrišče stoji, že ni razbila. A žal se sama tudi popravila ne bo.
Z dobro organizacijo pridejo rezultati
Tako pravi Darko Čavar, vodja Enotne primroske nogometne lige, ki se bo po letošnji sezoni ponovno na novo organizirala in dejansko izgubila nekaj najbolje organiziranih klubov.
Prejšnji teden se je zaključila tekmovalna sezona v Enotni primorski nogometni ligi (EPNL), četrtem, najnižjem tekmovalnem razredu v naši regiji, v katerem je letos nastopilo dvanajst ekip. Letos je zmagala ekipa iz Bilj, pred Portorož Piranom, Cerknico in Ilirsko Bistrico.
Ekipa Avtoplus Korte, ki že dlje časa nastopa na tem ligaškem nivoju, je tekmovanje zaključila na devetem mestu, s šestimi zmagami, enim remijem in petnajstimi porazi v dvaindvajsetih srečanjih. No, naslednjo sezono bo prišlo do pomembnih sprememb v ligaškem tekmovanju, vodstvo katerega bo za naslednji dve leti prevzela MNZ Nova Gorica, medtem ko bo MNZ Koper bedela nad EPNL. O tem, kako bo potekalo to tekmovanje, smo se pogovarjali z vodjo tekmovanja, Izolanom Darkom Čavarjem.
-	Menda prihaja do sprememb v EPNL?
-	Tako je, pa ne samo v EPNL. Tretja liga bo odslej razdeljena na štiri regije, in ne več na dve. Naši klubi bodo tako nastopali v Primorski regiji, ki zavzema obalo in goriško. Trenutno je v tretji ligi zahod igralo šest “naših” klubov, še štiri moštva pa so napredovala iz EPNL, tako da bo odslej v ligi nastopalo deset klubov.
-	Kako to, da so se pri Nogometni zvezi odločili za to potezo? Kaj ne bo na takšen način tretja liga izgubila na kakovosti?
-	Razlogi so seveda predvsem finančni, saj naj bi tako klubi imeli nekaj manj stroškov. Kakovost bo sicer nekoliko padla, ampak mislim, da ne bo nič hujšega. “Naši" klubi, ki so nastopali v tretji ligi, so bili namreč visoko uvrščeni, tisti štirje, ki bodo napredovali iz EPNL, pa so prav tako dobro organizirani, tako da pričakujemo dobro tekmovanje. No, seveda bodo nekoliko manjkale tekme z ekipami iz ljubljanske regije.
-	Ampak liga bo vseeno dobila nekakšen “vaški” pridih, namreč, igrale bodo ekipe, ki bi se lahko srečale tudi v Enotni primorski ligi.
-	Ja, saj zato pravim, da bodo manjkale tekme proti klubom
iz druge regije, kot je bilo to doslej, ampak, odločitev je predvsem finančna in vemo, da je trenutno najbolj pomembno, da se klubom pomaga v tem smislu.
-	Omenil si dobro organizacijo nekaterih klubov v EPNL. Kaj to točno pomeni?
-	Klubi, ki so dobro organizirani avtomatično pridobijo tudi dobre igralce iz regije. V lanski sezoni je bilo takšnih klubov v EPNL vsaj kakšnih sedem, ali osem, morda še kakšen več. To so klubi, kjer iz organizacijskega vidika poteka vse tako, kot bi moralo in to se pozna tudi na športnem nivoju.
-	Kako pa je z infrastrukturo?
-	Na tem področju pa lahko povem, da se skoraj nič ni spremenilo v zadnjih dvajsetih letih. Igrišča, infrastruktura, to je vse takorekoč isto, kar seveda ni pohvalno. Res pa je, da bomo v kratkem otvorili nove slačilnice v Sežani.
-	Omenil si stroške. Kakšen mora biti proračun kluba, da preživi sezono v EPNL?
-	No, težko reči, ampak mislim, da okoli 100.000 eur, s tem, da je v to vsoto všteto tudi tekmovanje mladinske ekipe. Namreč, članska ekipa ne more nastopati v EPNL, če nima tudi mladinske ali kadetske ekipe.
-	Koliko ekip pa bo naslednje leto nastopalo v EPNL?
-	Upamo, da čimveč, ampak do začetka prvenstva je to težko napovedati. Po letu odmora se bo vrnila ekipa Gažona, za ostale pa bomo videli, kako bo.
-	Kakšen nogomet se gleda danes v EPNL?
-	To je seveda odvisno od tekme
ampak povem lahko, da je bilo na nekaterih tekmah videti res dober nogomet. Letos se je pet ekip potegovalo za prva štiri mesta in bilo je napeto prav do konca, ko je ekipa iz Pirana gostila v Cerknici in zmagala z 1:2, v pravem derbiju “biti ali ne biti” pa sta se pomerili ekipi iz Vipave in Ilirske Bistrice. Na koncu so pred 400 gledalci v Vipavi slavili Bistričani in si tako zagotovili nastop v naslednji tretji ligi.
-	Na žalost med ekipami, ki so napredovale, ni bilo Kort.
-	Ja, v Kortah že kakšni dve leti manjka tisti pravi zagon. Ni finančnih sredstev, pa tudi štadion na Maliji sameva, ampak vidi se, da so fantje tista prava ekipa in zato stvar še vedno deluje, sicer ne na tako visokem nivoju, kot bi lahko, a vendarle.
AM
Eurofest: vabilo prostovoljcem
Na tokratnem 22. Eurofestu, ki bo od 1. do 6. julija, bo sodelovalo kar 160 ekip iz 18 evropskih in azijskih držav.
Organizator vabi k sodelovanju mlade prostovoljce, ki so željni novih izkušenj (vodiči, prevajalci, zapisnikarji...) in vse, ki jih veseli novinarski posel (izdelava člankov, fotografiranje...). Prijave sprejemajo na info@eu-rofest.si. Do 15. junija pa je še čas za prijave za tekmovanje v rokometu na mivki za člane (ice) ter igralce (ke) letnik 1994 in mlajši (e).
Poletna muzejska noč
Inštitut za dediščino Sredozemlja Znanstveno - raziskovalnega središča Univerze na Primorskem vabi na Poletno muzejsko noč, ki bo v soboto 14. junija, med 18.00 in 21.00, v Arheološkem parku Simonov zaliv.
Program:
-18.00 Izdelava mozaika, delavnica za otroke
-18.00 Arheološko najdišče, vodstvo
- 18.30-19.30 Prikaz rimskih obrti: izdelava mozaika, nakita, kamnoseštvo
V primeru slabega vremena dogodek odpade. Vstopnine ni.
Slovenski nogometni kamp tudi v Izoli
Slovenia kamp 2014 je velik nogometni kamp, ki se bo v času največje nogometne vročice leta, svetovnim nogometnim prvenstvom v Braziliji, odvijal v 19 slovenskih mestih naenkrat.
Kamp bo trajal pet dni, od 7-11 julija, v tem času pa bodo otroci, poleg nogometnih skrivnosti, okolju prilagojenih animacij in privajanja na skupinsko delo, spoznavali tudi države udeleženke letošnjega svetovnega prvenstva. Čas kampa je s tem namenom organiziran v terminu, ko se bodo idoli otrok borili za naslov najboljšega na svetu. Na z nogometom povezan način bodo na kampih preko animacij spoznavali značilnosti posamezne države udeleženke in jih primerjali z našo Slovenijo. V Izoli bosta predstavljeni Mehika in Grčija.
Izolski kamp bo vodil Fabio Lovrečič, trener U-15 MNK Izola v L ligi U15 zahod in istočasno Strokovni vodja »Mladinske nogometne šole MNK Izola«. Prijave pa so možne na spletni strani
http://s-kamp.si
Stran v razmislek----
Podelili so priznanja krvodajalcem
Na Belvederju so podelili 50 priznanj krvodajalcem, med katerimi je rekorderka Laura Tončetič, ki je kri darovala kar 120 krat. Večerje z glasbeno točko popestrila kantavtorica Marjetka Popovski.
Krvodajalska srečanja že vrsto let niso nikakršna novost. Koliko jih je do sedaj že bilo ni znano. Znan pa je namen teh srečanj. Na istem mestu zbrati plemenite ljudi, se jim zahvaliti in jim omogočiti druženje. In kaj je tisto, kar odloča o darovanju krvi? Predvsem zavedanje o pomoči sočloveku, ki bi brez prejete življenjske tekočine izgubil bitko z življenjem.
In teh vsakodnevnih bitk za življenje tako v Sloveniji kot tudi v Izoli ni malo. V Izoli skozi vse leto lahko računamo na tisoč odvzemov krvi. Prav ta številka nas uvršča visoko na slovenski krvodajalski lestvici.
Poleg tistih,ki so že stari znanci transfuzijskega centra v Izoli, se v vrste krvodajalcev vključujejo
tudi mladi. Samo lani jih je bilo iz Izolske občine šestdeset. In prav menjava generacij je osnova za samooskrbo s krvjo, tako danes, kot jutri...
Srečanje na Belvederju nad Izolo je postreglo z znanimi številkami.
Skupaj je bilo podeljenih 50 priznanj. Posebno priznanje Družbe
Adriatic-Slovenica je prejela Laura Tončetič, ki je lani stodvajsetič darovala kri in je med redkimi krvodajalkami v državi, ki ji je to uspelo.
Prijetno druženje sta popestrili kantavtorka Marjetka Popovski in izjemna voditeljica Jadranka Mičič, ki si je voditeljske spretnosti nabirala na TV Koper.
Z nami pa so bili: Izolski župan mag. Igor Kolenc, strokovni sodelavec za krvodajalstvo Rdečega križa Slovenije Boštjan Novak, iz CTD Izola Slavica Maver dr. med., specialistka transfuzijske medicine, predstavnica OZRK Piran Irena Dolinšek, predsednica Lions kluba Nataša Benčič, direktor zavarovalne družbe Adriatic-Slovenica Borut Širca ter predstavniki zveze prostovoljnih krvodajalcev iz sosednje Furlanije-Julijske krajine, s katerimi se izolani družimo že več let štiri desetletja. Nasvidenje ob letu osorej!
Rdeči križ Izola
Problem niso psi, so lastniki
Zaključila seje akcija Psički za čisto Izolo, ki jo Komunala organizira že drugič, še pred tem pa jo je Krajevna skupnost Staro mesto
Danes, ko obeležujemo svetovni dan okolja, so otroci iz treh izolskih osnovnih šol v parke in na zelenice postavili opozorilne table, ki lastnike psov pozivajo k pobiranju pasjih iztrebkov. Učenci so v likovnem natečaju Psički za čisto Izolo, ki ga je pripravila Komunala Izola, izdelali table, s katerimi lastnike psov opozarjajo, da morajo na sprehodu s psom imeti vrečko ali lopatko za pobiranje pasjih iztrebkov ter iztrebke seveda tudi pobrati in odložiti v koše, ki so za to namenjeni. Podobno akcijo je Komunala Izola v sodelovanju z osnovnimi šolami Vojke Šmuc, Livade in Dante Ali-ghieri izpeljala že v letu 2011. Ker se nekateri lastniki psov še vedno ne držijo pravil pri pobiranju pasjih iztrebkov, so se odločili akcijo ponoviti tudi v letošnjem letu.
Direktor Komunale Izola Denis Bele je na dogodku poudaril, da so se za ponovno akcijo odločili tudi na podlagi ankete o zadovoljstvu občanov s ko-m u na 1 nimi storitvami. Ta je pokazala, da imajo občani kar nekaj pripomb na neprimeren odnos tistih lastnikov psov, ki psa vodijo po mestu brez povodca ali pasje iztrebke puščajo na javnih površinah. Je pa Bele izpostavil tudi trud komunalnega podjetja in občine, ki kaže na to, da so psi v Izoli dobrodošli.V zadnjih letih so tako psi v Izoli dobili čisto svoj pasji park in plažo, po mestu pa je postavljenih kar 17 zabojnikov za pasje iztrebke, ki so opremljeni z vrečkami.
Za popestritev današnjega dogajanja je poskrbel bernardinec Jaka, ki ga je lastnik Stojan Mrak otrokom predstavil kot primer lepo vzgojenega psa, nekateri otroci pa so tudi sami pokazali, da znajo počistiti za svojim ljubljenčkom. szi
Tomažičeva bo enosmerna
Naslednji teden bo Komunala Izola pričela s spremembo prometne ureditve na Tomažičevi ulici, ki bo po novem postala enosmerna.
V želji po izboljšanju prometne varnosti na križišču med Dantejevo, Tomažičevo, Morovo ulico in uvozom v marino, je Občina Izola pristopila k izdelavi projekta prometne ureditve za to območje. Projekt predvideva izvedbo enosmernega prometa na Tomažičevi ulici v smeri od Dantejeve ulice proti Simonovemu zalivu. Taka rešitev je iz varnostnega pogleda boljša, saj se vozniki ne bodo več pripeljali iz Tomažičeve ulice v nepregledno križišče, kot se je to dogajalo do sedaj. Skozi Tomažičevo ulico bo namreč promet možen le v eno smer. Projekt predvideva ohranitev vseh obstoječih uvozov na Tomažičevi ulici, prav tako je ohranjen uvoz na obstoječe parkirišče na koncu Tomažičeve ulice. Na to parkirišče bo še naprej možno dostopati iz obeh smeri. Obenem pa na desni strani vozišča na Tomažičevi ulici pridobimo 37 urejenih brezplačnih parkirnih mest, ki bodo v poletnem času omilila parkirno stisko na tem območju.
Občina je sicer pred kratkim dokončala tudi pločnik na Tomažičevi ulici, ki je bil dolga leta nedokončan.
SZJ
Predzadnja
cancGADmuiOB
Vzeli so mu doping
Kontejnerji so goreli
Nekdo je na Kosovelovi ulici povzročil požar, v katerem so popolnoma zgoreli štirje plastični zabojniki za smeti. Sledi kazenska ovadba.
Tajkuni so med nami?
Varnostnik je v trgovini prijel občanko, ki je pri nakupovanju prehrambenih artiklov nekaj artiklov skrila v torbo in odšla mimo blagajne, ne da bi jih plačala. Vrednost ukradenih predmetov je 12,60 evrov. Sledi kazenska ovadba.
Policisti so na kolesarski stezi (Parenzana) legitimirali 34-let-nega Ankarančana, kateremu so zasegli manjšo količino posušenih rastlinskih delcev. Po pridobljeni analizi kršitelju sledi hitri postopek po 33/2 ZPPPD.
Alarm pa je delal
Ob 2.21 smo bili obveščeni, da se je sprožil alarm zaradi vloma v izolsko trgovino. Policisti so na kraju ugotovili, da je nekdo vlomil, ukradel cigarete in nekaj denarja iz blagajne. Sledi zbiranje obvestil.
my]®®D^©D
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino, Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968
-	Prodamo povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju ali zamenjamo za manjše stanovanje v Izoli. Tel. 070 902 430
-	prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z gara-žo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948
NAJAMEMO
-	V starem delu Izole najamem garažo za daljše obdobje. Tel.: 041 960-961
-	Štiričlanska družina išče ena in pol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Cena do 400eur. Tel: 070 377-211
-	Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kopru ali Izoli.
tel 070 530781
ODDAMO
-	Oddam garsonjero v centru Izole za daljše obdobje. Tel.: 040 861 936
-	Oddam dvoinpol sobno stanovanje v Izoli v obrtni coni za daljše obdobje. Lastno parkirišče. 040 451 123
-	Oddam enosobno stanovanje v Jagodju s parkirnim prostorom za daljše obdobje. Tel.: 05 641 72 24
-	Oddam opremljeno dvosobno stanovanje (56 m2) v Livadah (2 nadstropje). Tel.: 041 402 187
-	V Izoli oddamo v najem garsonjero (24m2) za daljše obdobje. 040 861 936
-	V obrtni coni oddam lokal (115 m2) za vvellness, frizerstvo, kozmetično ali podobno dejavnost. Tel. 041 512 783
-	Oddam garsonjero za daljše obdobje. Tel. 041 512 783
Eta®
-	Prodamo kvaliteten električni invalidski skuter, odlično ohranjen in primeren tudi za težje osebe. Močan električni pogon, nastavljiva tako volan kot tudi sedež, opremljen s prednjimi in zadnjimi lučmi, smerokazi in zavorno lučjo. Informacije na 041 613 299
-	Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oiljkami, na pobočju nad Mehanom. Tel.: 031 764 316.
-	Prodam velik hladilnik z zmrzoval-no skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 880 565
BDeofi)
-	Posredujem INŠTRUKCIJE matematike, fizike, kemije in angleščine, kakor tudi VARSTVO OTROK na domu. Za vse informacije sem vam na voljo na 041 345 634. Zagotovite si ugoden termin. Pokličite!
-	Nudim pomoč pri učenju, in-štrukcije italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje.Tel. 040 351 249
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel: 040 775 894
Kickboxing
Uspeh Izolanov na svetovnem pokalu Bestfighter v Lignanu, Si-nanbegovič osvojil 2. mesto, Lazar in Bogatajeva 3. mesto
Minuli vikend se je v bližnjem Lignanu odvijal svetovni pokal v kic-kboxingu, znan pod imenom Bestfighter. Med 2054 udeleženci iz 31 držav so bili tudi predstavniki kickboxing kluba KiT Izola. V odsotnosti poškodovanega Jake Hudalesa, so tokrat štafeto uvrrstitev na zmagovalni oder prevzeli ostali tekmovalci. V disciplini pointfi-ghting je tako v članski kategoriji do 94 kg nastopil Admir Sina-nbegovič, ki si je s tremi zmagami priboril v finale in se tam srečal z italijanskim tekmovalcem Niceforom. Kljub suvereni borbi je bil na koncu za osvojitev prvega mesta vendarle za dve točki prekratek in tako postal viceprvak te kategorije.
V	perspektivni kategoriji -65 kg je nastopila Kristina Bogataj, ki je na koncu osvojila tretje mesto in si s tem tlakovala pot za nadaljnje uspehe.
Več uspeha kot v posamičnih preizkušnjah je imel v ekipnem tekmovanju starejših kadetov Sebastjan Lazar, ki je z ekipo osvojil tretje mesto.
V	izolski ekipi je nastopal tudi Miljan Palibrk, ki je pridobival izkušnja za svoje nadaljnje nastope in osvojil 5.-8. mesto.

Betonski ležalniki in leseni pomoli
V sklopu urejanja Svetilnika je občinska uprava očitno pozabila na lesene pomole, ki jih je morska voda že hudo načela. To pa seveda ni zmotilo otročadi, ki v rdeče belem traku vidi le lažjo oviro, oziroma niti to.
Morda pa ne bi bilo narobe, če bi se urejanja izolske mestne plaže lotili s tistega konca, ki ga očitno zares rabi..
Skoraj državne prvakinje
Tako so se oblekle in pošalile na svoj račun namiznoteniške igralke izolskega Arrigonija, ki jim je uspel veliki met, saj so z oslabljeno ekipo po odhodu Kristine Rahotin a z mladimi in obetavnimi močmi, ob Jani Ludvik, dosegle res izjemen rezultat.
eventlm
ME Narodnoosvobodilni bend
DESETI BRAT-ŽPZ KOMBINAT*JARI IN JARCI
NAJBOLJŠA LETA V ARRIGONIJU GLI ANNI MIGLIORI NELI' ARRIGONI

Kreacije in manekenke
Ob koncu letošnjega slikarskega ex tempora izolskih osnovnih šol so pripravili tudi predstavitev modnih kreacij izolskih osnovnošolk. V Sončni dvorani so jih predstavile kar same in se tako prei-skusile tudi kot manekenke.
£V"I /Z Izola - Isola '-
£Z3-dci±)o park Z^OC^JDCf parco
Vstopnice bodo od ponedeljka naprodaj v galeriji Alga na Kristanovem trgu in na črpalkah Petrola, v Big Bangu, na Pošti, Kompasu, e-Študentskih Servisih, 3DVA trafikah, K Kioskih, in v Mercator Hipermarketih. Informacije na 040 211 434.